Informativni dnevi
za vpis in vabilo k vpisu 2014-15 na Fakulteti za
poslovne vede pri Katoliškem
inštitutu
Fakulteta za
poslovne vede pri Katoliškem inštitutu vabi na
informativne dneve in k vpisu v študijskem letu
2014-15 v univerzitetni študijski program Poslovne
vede. Fakulteto je pred tremi leti po sklepu
Slovenske škofovske konference ustanovil Katoliški
inštitut v sklopu organizacije katoliškega
visokega šolstva. V letu 2013 je študij uspešno
zaključilo sedem diplomantov prve generacije, ki
je s študijem pričela v študijskem letu
2010-11.
Študij na Fakulteti za poslovne
vede je usmerjen k posamezniku; poteka v majhnih
skupinah v povezavi s prakso; poleg strokovnih
znanj s področja poslovnih ved (ekonomija, pravo,
tuji jeziki, management) pa študentu nudi tudi
vsebine s področja humanistike, etike in religij
(filozofija, etika, družbeni nauk Cerkve,
človekove pravice in dolžnosti). Cilj študija je
oblikovati uspešnega in odgovornega podjetnika v
duhu celostnega krščanskega humanizma. Fakulteta
sodeluje s priznanimi tujimi univerzami in omogoča
spoznavanje institucij EU.
Študij je
plačljiv (2.400 €). Kandidatom fakulteta ob
upoštevanju sprejetih meril nudi podporo pri
plačilu šolnine. Delovanje fakultete podpirajo
dobrotniki. Kot strokovnjake s področja ekonomije,
financ, prava, upravljanja, organizacije in drugih
področij vas kot odgovorne kristjane prosimo, da
kandidate in njihove družine tudi osebno
nagovorite k vpisu na Fakulteto za poslovne vede.
Uspešno delovanje fakultete (zadosten vpis) je
pomembno, da bi Cerkev svoje poslanstvo
evangelizacije lahko uresničila tudi na področju
šolstva na Slovenskem, družbi in gospodarstvu pa
bodo lahko služili izobraženi in odgovorni
diplomanti.
Informativna dneva bosta v
petek 14. februarja ob 10:00 in 15:00 ter v
soboto 15. februarja ob 10:00 uri v naših
prostorih poleg Galerije Družina na Krekovem trgu
1 v Ljubljani. Evidentiranje vpisa je možno že
sedaj preko referata fakultete, vpis pa bo možen
od 5. februarja 2014 preko spletnega portala
eVŠ.
Za več informacij vam je na voljo
vodstvo Fakultete in spletna stran www.katoliski-institut.si.
doc.
dr. Žiga Andoljšek, dekan Fakultete za poslovne
vede
UH, Papež spodbuja
večjo udeležbo žensk v družbi in Cerkvi (Vir:
Radio Ognjišče)
Papež
Frančišek je sprejel približno tristo udeležencev
narodnega kongresa, ki ga organizira Italijanski
ženski center. Ta si že skoraj sedemdeset let
prizadeva na področju formacije in pospeševanja
človeške osebe ter podpira vlogo ženske v družbi
in cerkveni skupnosti.
Poleg kulturnih in
družbenih sprememb zadnjih desetletij sta tudi
identiteta in vloga ženske v družini, družbi in
Cerkvi, doživeli opazne spremembe, družbena
soudeleženost in odgovornost ženske pa sta na
splošno narasli. Papež je tudi spomnil na
apostolsko pismo Janeza Pavla II.
Mulieris dignitatem (O dostojanstvu žene) iz leta
1988, kjer je govor o dostojanstvu in poklicanosti
ženske, ki ji je priznana njena moralna in duhovna
moč.
Papež je izpostavil »nepogrešljiv
prispevek ženske v družbi«, ki ga daje »s
svojo rahločutnostjo in intuicijo do drugega,
šibkega in nezaščitenega«. Izrazil je veselje
nad tem, da mnoge ženske skupaj z duhovniki nosijo
nekatere pastoralne odgovornosti na področju
spremljanja oseb, družin in skupin ter tudi
teološkega premišljevanja. Dodal je, da pa je
treba razširiti prostore za še bolj razvejano in
prodorno žensko navzočnost v Cerkvi. Ti novi
prostori in odgovornosti, ki se lahko še naprej
večajo za navzočnost in dejavnost žensk tako v
cerkvenem okolju kot civilnem in poklicnem, pa ne
smejo potisniti v pozabo »nenadomestljivo vlogo
ženske v družini«. »Odlike nežnosti, rahločutnosti
in ljubeznivosti, s katerimi je bogata ženska
duša, predstavljajo ne samo naravno moč za
življenje družine, da izžareva ozračje vedrine in
ubranosti, ampak tudi stvarnost, brez katere bi
poklicanost človeka ostala
neuresničena.«
Če je večji prispevek
»ženskega genija« pomemben na področju dela in v
javni sferi, potem ta prispevek ostaja »nujen v
okviru družine, ki za nas kristjane ni samo
zaseben kraj, ampak 'domača Cerkev', katere
zdravje in blaginja sta pogoja za zdravje in
blaginjo Cerkve in same družbe«, je poudaril
papež. Navzočnost ženske v družinskem okolju je po
Frančiškovih besedah nujna za »posredovanje trdnih
moralnih načel prihodnjim generacijam in za
posredovanje same vere«.
"Vprašamo se
lahko, kako je mogoče pospeševati navzočnost
ženske na mnogih družbenih področjih, v svetu dela
in tam, kjer se sprejemajo najpomembnejše
odločitve, obenem pa ohranjati njeno navzočnost in
prednostno vlogo v družini. Glede tega je, poleg
premisleka o stvarnosti ženske v družbi, pomembna
tudi vztrajna molitev. Papež je dodal, da si
krščanska ženska v dialogu z Bogom, razsvetljenem
z njegovo besedo in prežetem z milostmi
zakramentov, vedno znova prizadeva odgovarjati
na Gospodov klic v konkretnosti svojega
položaja. To je molitev, ki je vedno podprta z
materinsko navzočnostjo Marije. In ravno Marija
naj udeležencem avdience in članom Italijanskega
ženskega centra kaže pot, ki vodi v poglobitev
pomena in vloge ženske v družbi," je še dejal
papež Frančišek.
Vir: Radio
Vatikan
http://radio.ognjisce.si/sl/150/svet/12761/
Romana Bider, Opeka
kot vogelni kamen (Vir: Radio
Ognjišče)
Fino je tole z
Opeko, Možino in Prešernom. Že dolgo nismo
premlevali zgodbe s tako zanimivim zapletom
stereotipov in arhetipov. Težko je vzdrževati
stereotipno podobo Jožeta Možine kot desno
omejenega novinarja, po kosteh brskajočega
zgodovinarja in nekompetentneža za umetnost, če
njegova dela zbujajo občudujočo pozornost tako
doma kot po svetu. Možina v naših medijih ni
cenjen, ne gledamo ga na okroglih mizah, ne vabijo
ga za govorca v Dražgoše.
Njegov pokončni
in svojeglavi vrednostni sistem preprosto ne
ustreza prevladujočemu duhu časa. In normalno, da
mu ta »duh časa« noče delati še reklame s
Prešernovo nagrado.
Tudi Pedro Opeka
neugodno vpliva na celo vrsto stereotipov. S
svojimi koreninami se najprej dotakne naših
predstav o domobranstvu. Opeka je sin po božji
milosti … ali pa »zaradi jugo-neučinkovitosti«
preživelega očeta domobranca, kolaboranta in
sovražnika ljudstva. Če »smo jih še premalo«,
potem smo ob tem sijočem velikanu najbrž malo v
stiski, saj ga vendar ne bi smelo biti. Raje ne
špekuliramo, koliko potencialnih slovenskih
kandidatov za Nobelovo nagrado se zaradi povojnih
pobojev ni rodilo.
Naslednji stereotip so
Slovenci v Argentini, o katerih smo se naučili, da
so, na kratko rečeno, izdajalci domovine. A od tam
prihajajo njihovi potomci z globoko pripadnostjo
slovenstvu in s kultiviranostjo svetovnega
formata, ki ji pri nas ne najdemo para – Bernarda
in Marko Fink, Zorko Simčič, Milan Komar, Marko
Kremžar, Andrej Bajuk … in še in še. In
Opeka.
Misijonar Pedro Opeka radikalno ruši
tudi stereotipe o duhovnikih. Nanj se ne
prijemljejo standardne etikete kot so pohlepen
far, moralni sprijenec, pomehkuženec, klečeplaznež
in kar je še takega. Spet »nekaj ne
štima«.
Možinov dokumentarni film o Pedru
Opeki zbuja dvome, kako je z njegovo umetniško
vrednostjo. Tu se šele odpre širno polje
stereotipov! Danes najlažje rečemo umetnost
nečemu, kar je hermetično, ekscesno, trivialno,
obsceno, dehumanizirano, stehnizirano itd. V
Možinovem filmu ni nič od tega, le preprosta
naracija o nekem krščanskem odzivu na človeško
stisko.
Ampak film Jožeta Možine o Dobrem
prijatelju je ganljiv! Prebuja na široko in na
globoko. Osuplja s svojim pozitivnim vzornikom in
krepi vrednote kot so sočutje, pogum, odgovornost,
prijateljstvo. Poudarja cilje z moralno, duhovno
in smisla polno vsebino. In poživlja našo
ustvarjalno domišljijo.
Če si predstavljamo
dr. Franceta Prešerna, kako sedajle sedi na enem
od Saturnovih obročev in spremlja vsa tuhtanja
okrog njegove nagrade, le kaj si misli? Morda
računa, da če je Opeka dvignil iz smetiščne
revščine 23.000 Malgašev, bi Slovenci potrebovali
devetdeset Opek. Toda pri nas gre za drugačna,
morda celo zahtevnejša smetišča. Kaj pa, če dr.
Prešeren tudi razmišlja o zgoraj nakazanih
stereotipih? In čaka, čaka, da se prebijemo
skoznje in da nas zgodba o Pedru Opeki navdihne s
pozitivnimi sporočili, z moralno občutljivostjo, z
željo po posnemanju. Čaka, da morda le izluščimo
arhetipske like očeta, prijatelja, duhovnika,
skupnosti, ki nahranijo naše sestradane duše s
svetlobo in upanjem.
Morda pa brska po
Bratih Karamazovih in si v brado mrmra: »Če ne bi
bilo Opeke, bi si ga moral Možina
izmisliti.«
Več na: http://radio.ognjisce.si/sl/150/komentarji/12724/
Savojska kraljica
razglašena za blaženo (Vir:
druzina.si)
V Neaplju v
Italiji so minuli konec tedna za blaženo
razglasili Marijo Kristino Savojsko, kraljico
Neaplja in Dveh Sicilij. Kot poroča Radio Vatikan,
je obred kot papežev predstavnik vodil kardinal
Angelo Amato, prefekt Kongregacije za zadeve
svetnikov.
Nova blažena je bila hčerka
kralja Viktorja Emanuela I. in Marije Terezije
Habsburške, rojena 14. novembra 1812. Otroštvo in
mladost je preživela sprva na dvoru v Torinu in
kasneje v Genovi, v tem času pa je bila od svojih
pobožnih staršev deležna trdne krščanske vzgoje.
Njeno dobro in nežno dušo so oblikovali tudi
lepota, kultura in moralne ter duhovne vrline.
Leta 1832 se je pri dvajsetih letih poročila s
kraljem Dveh Sicilij, Ferdinandom II. V soglasju s
soprogom se je takrat odločila, da del denarja za
praznovanje poroke nameni doti kar 240
nevestam.
Kot žena in kot kraljica je bila
svetel zgled mnogih kreposti. Bila je prava mati
ubogih, znala je prevzeti nase trpljenje svojega
ljudstva, za katerega napredovanje si je zamislila
več drznih socialnih dejavnosti. Umrla je še zelo
mlada, 31. januarja 1836, dva tedna po porodu
prvorojenca Franca. Za njo so žalovali tako člani
njene družine kot celo neapeljsko ljudstvo. Glas o
njeni svetosti, prisoten že v času njenega
življenja, se je po smrti le še okrepil. Pokopana
je v baziliki svete Klare v Neaplju, kjer je bila
tudi razglašena za blaženo.
Kardinal Amato
je v pogovoru za Radio Vatikan povedal, da je
blažena Marija Kristina Savojska tako dvorjane kot
ljudstvo spodbujala s svojim krščanskim
pričevanjem. Veliko je molila, znala je svetovati
in velikodušno pomagati, delila pa je tudi iz
svojega osebnega premoženja. Zaradi te njene
marljive ljubezni so jo ljudje klicali »sveta
kraljična«. Na njeno priprošnjo pri vladarju
je bila mnogim na smrt obsojenim osebam preklicana
smrtna kazen. Kot je storila sama, je tudi pri
drugih spodbujala poklanjanje dote dekletom, ki so
bile pred poroko. Podpirala je delovanje nekaterih
obrti, kot so bile na primer svilarne, pomagala je
kmetom najemnikom, da so njihove družine lahko
živele v hišah, da so imeli delo, da so lahko
hodili v cerkev in da so otroci obiskovali obvezno
šolo.
Vse to so bili izrazi njene svetosti.
Ker se je ljudstvo množično zatekalo k njeni
priprošnji, da bi jim izprosila milosti, se je
postopek za njeno beatifikacijo na željo
takratnega neapeljskega nadškofa začel že leta
1852. »Beatifikacija kraljice Marije Kristine
Savojske kaže, da skozi ozka vrata svetosti lahko
stopijo vsi, veliki in majhni, bogati in revni,
moški in ženske, duhovniki in laiki, kajti bistvo
svetosti predstavlja ljubezen do Boga in do drugih
z vsemi svojimi močmi.«
Blaženo Marijo
Kristino je po besedah kardinala Amata Kristusova
ljubezen tako zelo osvojila, da je preoblikovala
plemenitost premoženja v plemenitost milosti. Iz
svojega bogastva je naredila talent, ki ga je nato
zastavila za nebeško kraljestvo. Danes nas nova
blažena spominja, kako smo vsi poklicani k
svetosti. Popolnost ljubezni ni privilegij
nekaterih, temveč je priložnost za vse kristjane,
če le svoje duhovne talente vere, upanja in
ljubezni zastavljajo za dobro. Po drugi strani,
je še dodal kardinal Amato, pa svetniki, kot je
Marija Kristina Savojska, prebujajo svet, da se
napoti ven iz otrplosti povprečnosti in zla ter se
odpre za dinamičnost dobrega. V današnjem svetu se
vrednote pogosto zdijo obrnjene na glavo. Razvade,
kot so napuh, lakomnost, pohota, požrešnost, jeza
in lenoba, so hvaljene v škodo vrlin, ki pa so
nasprotno očrnjene in zaničevane. »Svetniki
postavljajo stvari nazaj na svoje mesto, ko
razodevajo, kako so uboštvo, krotkost, čistost,
pravičnost, mir in delitev blagri, ki gradijo
družbo in jo delajo bolj zdravo in bolj
človeško.«
Vir: Radio Vatikan / M. M.
Š.
Več na: http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/savojska-kraljica-razglasena-za-blazeno
Mojca M.
Štefanič,
Bergoglievi vzdržujejo stike preko Facebooka (Vir:
druzina.si)
Družina papeža
Frančiška se redno sporazumeva preko socialnega
omrežja Facebook. Po navedbah španskega
informacijskega spletnega portala »Infobae« okoli
400 članov rodbine Bergoglio na ta način redno
vzdržuje medsebojne stike.
Cristina
Bergoglio, mala nečakinja papeža Frančiška, je za
nek španski časnik povedala, da je od izvolitve
Jorgeja Maria Bergoglia za papeža v lanskem marcu
Facebook postal virtualno stičišče za vse
Bergoglieve sorodnike, ki živijo predvsem v
Italiji in Argentini.»Nekateri Bergoglievi živijo
na pragu revščine, drugi pripadajo srednjemu
sloju, v družini pa je tudi nekaj precej
premožnih«, je pojasnila 46-letnica, ki kot
slikarka živi v Španiji.
Pred skorajšnjim
obiskom v Vatikanu želi malemu stricu podariti
sliko svetega Frančiška Asiškega.
Vir:
Kathpress
Vir: http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/bergoglievi-vzdrzujejo-stike-preko-facebooka | | |
|
|
|