Blagri so zemljevid krščanskega življenja
»Praznik vseh svetih je naš praznik. Ne zato, ker smo dobri, ampak ker se je Božja svetost dotaknila našega življenja,« je papež dejal vernikom, zbranim na Trgu sv. Petra. Lahko jih primerjamo z barvnimi okni v cerkvah, skozi katera v notranjost pronica svetloba v različnih barvnih odtenkih. »Svetniki so naši bratje in sestre, ki so sprejeli Božjo luč v svoja srca in so jo posredovali svetu, vsak v svojem odtenku.« A vsi so bili prosojni, borili so se, da so odstranili madeže in sence greha in tako omogočili pronicanje nežne Božje luči. To je življenjski cilj tudi za nas.
|
|
Parolin o Stepincu in Medugorju
Kardinal Parolin je dejal, da je kanonizacija blaženega Alojzija Stepinca »notranje vprašanje katoliške Cerkve«, kar je po njegovih besedah pomembno poudariti. »Želja svetega očeta je, da to vprašanje ne povzroča napetosti med dvema narodoma, ampak pomaga na skupni poti,« je poudaril kardinal in dodal, da je delo komisije pomagalo k dialogu in vzajemnemu razumevanju. Državni tajnik je še dejal, da so »v rokah svetega očeta« tudi rezultati komisije, ki je bila zadolžena za proučevanje »medžugorskega pojava«.
|
|
So božič najprej obhajali na Ptuju?
Prvi zahodni pisatelj, ki omenja 25. december kot datum Jezusovega rojstva, je Viktorin Ptujski. In to več kot sto let preden je Cerkev začela uradno praznovati 25. december kot božič. Če je Viktorin, ki se pri tem naslanja na Aleksandra Jeruzalemskega, vedel za 25. december kot dan Jezusovega rojstva, si je težko predstavljati, da so on in njegovi verniki 25. december preživljali kot vsak drug dan v letu. Če so ga praznovali, so bili pionirji božičnega praznovanja na Zahodu.
|
|
|
Kot otrok v Njegovih rokah
Nekoč sem moral iti birmovat na drug del mesta. Prišla je neka gospa. Majhna, preprosta, zelo preprosta, oblečena v črno, kakor žene s podeželja na jugu Italije, kadar žalujejo. Vendar pa je imela sijoče oči. Rekel sem ji: “Babica, se želite spovedati?” Odgovorila je, da ja. Rekel sem ji: “Vendar vi nimate grehov.” In ona mi je rekla – bila je Portugalka: “Vsi imamo grehe.” “Pazite, mogoče Bog ne odpusti?” “Bog vse odpusti,” je odvrnila. “Kako veste?” “Če Bog ne bi odpustil vsega, svet ne bi obstajal.” V tistem trenutku sem jo želel vprašati, če je študirala na Gregoriani … to je modrost.
|
|
Goreči škof prejel prvo nagrado v ZDA
Slovenski dokumentarni film Goreči škof, ki govori o nadškofu Antonu Vovku, je na filmskem festivalu Christian Family Film Festival v Ellingtonu v Združenih državah Amerike prejel prvo nagrado v kategoriji dokumentarnih filmov, je prek facebooka sporočil režiser filma David Sipoš. »Beseda in slika o njegovem življenju že živita v Ameriki, pot pa ju vodi že naprej! Zelo ponosni,« je še dodal in prejel mnogo čestitk. Za uspeh je filmski ekipi na družabnem omrežju čestital tudi ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. ...
|
|
Novembrski molitveni namen
V mesecu novembru, ko obhajamo praznik Kristusa, Kralja vesoljstva, nas Cerkev prav posebej kliče, da se pridružimo apostolatu molitve, ki združuje milijone vernikov po vsem svetu v molitvi s skupnimi nameni. V letošnjem novembru bomo po papeževem namenu molili za evangelizacijo oz. za kristjane v Aziji: Da bi kristjani v Aziji kot pričevalci za evangelij v besedi in dejanju gradili ozračje dialoga, miru in medsebojnega spoštovanja, še zlasti s pripadniki drugih verstev.
|
|
|
|
Radost ljubezni
slovenski prevod posinodalne apostolske spodbude
papeža Frančiška Amoris laetitia
Ljubezen, ki postane rodovitna
165. Ljubezen vedno podarja življenje. Zato se »[zakonska ljubezen] ne izčrpa v občestvu dveh (…). Ko se zakonca podarita drug drugemu, podarita poleg samih sebe tudi resničnost otroka: živ odsvit njune ljubezni, trajno znamenje njune zakonske skupnosti, živo in nerazdružljivo enoto njunega očetovstva in materinstva.«
Sprejemanje novega življenja
166. Družina ni samo prostor rojevanja, temveč tudi sprejemanja življenja, ki prihaja vanjo kot Božji dar. Vsako novo življenje nam omogoči, da »odkrijemo neprecenljivo razsežnost ljubezni, ki nas nikoli ne neha presenečati. Najprej je lepota že to, da smo ljubljeni; »otroci so ljubljeni, že preden pridejo na svet.« Za nas je to odsev ljubezni Boga, ki je vedno pobudnik, kajti otroci »so ljubljeni, preden naredijo kar koli, da bi si to zaslužili«. Kljub temu pa »so številni otroci (…) od vsega začetka zavrženi, zapuščeni, oropani njihovega otroštva in prihodnosti. Nekateri ljudje si celo drznejo reči, opravičujoč svoje početje, da se je zgodila napaka, ker so dopustili otrokom, da so prišli na svet. To je sramotno! (…) Kaj pomagajo slovesne izjave o človekovih in otrokovih pravicah, če potem otroke kaznujemo kot napake odraslih?« Kadar pride na svet otrok nepričakovano, morajo starši in drugi člani družine narediti vse, kar morejo, da bi ga potrdili kot Božji dar, in ga sprejeti z odprtostjo in dobrohotnostjo ter tako prevzeti odgovornost zanj. Kajti »kadar gre za otroke, ki pridejo na svet, potem ni nobena žrtve odraslih prevelika, če se s tem ognemo temu, da bi otrok sam o sebi mislil, da je napaka, da ni nič vreden in da je prepuščen ranam življenja in prevzetnosti ljudi.« Dar novega otroka, ki ga Gospod zaupa očetu in materi, se začne s sprejetjem, se nadaljuje s skrbjo zanj v času zemeljskega življenja in ima za zadnji smoter veselje večnega življenja. Neskaljen pogled na poslednjo dopolnitev človeka staršem še močneje prikliče v zavest, kako dragocen dar jim je zaupan; njim Bog daje, da izberejo ime, s katerim je vsak njegov otrok poimenovan za večno.
167. Družine z veliko otroki so veselje za Cerkev. V njih ljubezen izraža svojo velikodušno rodovitnost. To ne pomeni, naj pozabimo na potrebno opozorilo sv. Janeza Pavla II., ko je razložil, da odgovorno starševstvo »ne pomeni neomejenega spočenjanja ali nepoznavanja tega, kaj pomeni vzgoja otrok, temveč je bolj pravica zakoncev, da ob upoštevanju družbenih in demografskih danosti kakor tudi svojega lastnega položaja in upravičenih želja (…) svojo neodtujljivo svobodo uporabljajo modro in z zavestjo odgovornosti.«
Radost ljubezni, 166-167
|
|
|
Božja beseda
32. nedelja med letom
»Preudarne pa so s svetilkami vred vzele v posodicah olje« (Mt 25,4).
Mdr 6,12-16
Ps 63
1 Tes 4,13-18
Mt 25,1-13
|
|
|
|
|
