E-novice (37-2012/2013)
 
 
Spoštovani prejemniki E-novic!
 
Pred vami je 38. številka E-novic.
 

Vse dobro želim, dr. Mojca Bertoncel, tajnica Škofijskega urada za laike




 




E-novice ŽPS
Št. 38 (10.7.2013), Pastoralno leto vere 2012-2013

Izjava Sveta katoliških laikov glede predloga Zakona o davku na nepremičnine
 
V Svetu slovenskih katoliških laikov nasprotujemo predlogu Zakona o davku na nepremičnine Ministrstva za finance. V njem se predlagajo škodljive spremembe davčne zakonodaje, ki bi stavbe za opravljanje verskih obredov, cerkve, kapele, verska znamenja in kapelice ter druge nepremičnine, v katerih se opravljajo neprofitne verske dejavnosti, obdavčile povsem v nasprotju s primerljivimi evropskimi ureditvami.
 
Slovenski katoliški laiki opozarjamo, da so v evropskih državah s primerljivo pravno kulturo in tradicijo (npr. Avstrija, Nemčija, Danska, Latvija, Nizozemska, Švedska …) verske skupnosti, vključno s katoliško Cerkvijo, oproščene plačila davka na nepremičnine, ki se uporabljajo za verske namene. To je razvidno tudi iz primerjalne analize ureditev v teh evropskih državah, ki jo dodajamo kot prilogo. Sedanji predlog obdavčitve zato povsem stvarno neutemeljeno odstopa od primerljivih ureditev. Svet slovenskih katoliških laikov kot civilnodružbena organizacija, ki predstavlja katoliške laike iz dobrodelnih, izobraževalnih, mladinskih, kulturnih, kontemplativnih ter drugih katoliških organizacij in gibanj, glede na dejansko stanje revščine in socialnih stisk v Sloveniji, opozarja, da bo predlagana obdavčitev sakralnih nepremičnin še bolj prizadela katoličane, ki sami skrbimo za vzdrževanje in obnavljanje ter sploh obstoj sakralnih objektov, med katerimi je mnogim priznan status kulturne dediščine in narodnega bogastva.

Naj opozorimo, da imajo posamezne slovenske župnije tudi po 20 podružničnih cerkva ali kapelic, ki so vsi po vrsti kulturni biseri. Zato bi se zlahka zgodilo, da bi bila skupnost, ki te sakralne objekte že sedaj na lastnih plečih obnavlja in vzdržuje, zaradi dodatne obremenitve prisiljena slednje porušiti.

Dodatna obdavčitev prispevka katoličanov k ohranjanju slovenske kulturne dediščine je torej nesprejemljiva in v nasprotju tako s širšim interesom slovenske kulturne in narodne identitete.

Sakralne nepremičnine, ki se uporabljajo za verske namene, so bile pri nas ţe v rimskih časih izvzete iz pravnega prometa. Dejstva, da so tovrstne nepremičnine brez dejanske tržne vrednosti, da so v veliki meri del kulturne dediščine ter da se uporabljajo neprofitno in v dobro državljanov, so v razvitih demokratičnih ureditvah stvarno utemeljeni razlogi za njihovo drugačno davčno obravnavo. V zvezi s tem v Svetu opozarjamo, da obdavčitev sakralnih objektov posega v ustavno zagotovljeno pravico do verske svobode. Tej pravici je skladno z ustavno ureditvijo priznan poseben ustavni status, saj je ni mogoče začasno razveljaviti ali omejiti, niti v vojnem in izrednem stanju. Zato menimo, da so takšni stvarno neutemeljeni posegi v ustavne pravice lahko podvrženi ustavnosodni presoji. Ustavno sodišče je ţe leta 1998 v odločbi Up-301/96 zapisalo, da je v zgodovinsko poslanstvo slovenske Ustave vgrajen njen temeljni cilj, preprečiti vsakršen poskus ponovne vzpostavitve totalitarnega sistema.

Z omejevanjem individualne in kolektivne verske svobode, kakršnega predstavljajo predmetne spremembe davčne ureditve, se zanika človekovo dostojanstvo kot enega od ključnih postulatov svobodne in demokratične družbe. Zato v Svetu slovenskih katoliških laikov poudarjamo, da je neutemeljeno obdavčenje sakralnih in drugih objektov, namenjenih verski dejavnosti, neustavno in zato nedopustno.
 
Primerjalna analiza davka na nepremičnine verskih skupnosti v evropskih državah
Avstrija
Zakon o davku na nepremičnine (Grundsteuergesetz 1955 – GrStG - Bundesgesetz vom 13. Juli 1955) v 5. in naslednjih točkah paragrafa 2 (Befreiungen) določa, da so verske skupnosti oproščene plačila davka na nepremičnine, ki se uporabljajo za sakralne namene in tudi širše.
Nemčija
Zakon o davku na nepremičnine (Grundsteuergesetz vom 7. August 1973 (BGBl. I S. 965) v 4. točki in nasl. Paragrafa 3 (Steuerbefreiung für Grundbesitz bestimmter Rechtsträger) določa, da so verske skupnosti oproščene plačila davka na nepremičnine, ki se uporabljajo za sakralne namene in tudi širše.
Danska
Na Danskem obstaja državna Cerkev, ki je skoraj oproščena plačila davkov; sploh glede nepremičnin, primerljivo enaka ureditev velja tudi za ostale verske skupnosti.
Latvija
Davka na nepremičnine se ne plačuje za nepremičnine verskih organizacij, v zvezi s katerimi se ne izvaja ekonomskih dejavnosti.
Nizozemska
Davka so oproščene cerkvene stavbe, ki se uporabljajo za verske namene.
Švedska
Davka so oproščene cerkvene stavbe, ki se uporabljajo za verske namene. Ureditve držav iz gornje primerjalne analize razen Nemčije so navedene v prikazu primerljivih držav predloga Zakona o davku na nepremičnine kot tiste, po katerih se je zgledoval predlagatelj zakona. Kot kaže analiza, je predlagana ureditev obdavčitve nepremičnin, namenjenih verskim dejavnostim, primerjalnopravno izjema oziroma unikum v primerjavi z drugimi primerljivimi evropskimi državami.
 

Svoboda veroizpovedi je sestavni del pravične družbe: Izjava Komisije Pravičnost in mir

Komisija Pravičnost in mir (KPM) pri Slovenski škofovski konferenci (SŠK) se je v svoji zgodovini dosledno zavzemala za uveljavljanje človekovih pravic in demokratičnih standardov, še posebej v času nastajanja slovenske države. Po več kot dvajsetih letih lastne države s skrbjo in žalostjo ugotavljamo, da slovenska država in družba vse bolj trpita zaradi odsotnosti temeljnih vrednot in pravic, ki so pogoj za obstoj in rast sleherne, tudi moderne družbe. Kot posvetovalni organ SŠK smo v preteklosti s svojimi stališči opozarjali na različne negativne pojave v družbi in spodbujali k iskanju rešitev. Čutimo posebno dolžnost, da se oglašamo na področju uresničevanja in uveljavljanja svobode veroizpovedi, kot ene od temeljnih človekovih pravic glede na mednarodne dokumente o človekovih pravicah. Po našem trdnem prepričanju je verska svoboda eden od ključnih dejavnikov, ki lahko pomembno prispeva k večji strpnosti in medsebojnemu spoštovanju v vsaki družbi.

Ko ocenjujemo prehojeno pot od devetdesetih let prejšnjega stoletja do danes, lahko ugotovimo, da je bil z več različnimi sporazumi in dogovori, ki so bili sklenjeni z različnimi verskimi skupnostmi ter z Zakonom o verski svobodi dosežen določen napredek na tem področju, obenem pa nekatera druga dejstva zbujajo resne skrbi. Sprašujemo se, če so pomembni družbeni deležniki iskreno prepričani, da je versko prepričanje pomemben in konstitutiven del osebnega in družbenega življenja. So verujoči resnično enakopravni državljani, ki lahko svojo vernost živijo tako v javnem kot zasebnem življenju?

Skrbi nas pristransko razumevanje načela ločitve Cerkva in verskih skupnosti ter države, ki se pogosto razlaga kot njihova izključitev iz vseh javnih zadev. Skrbi nas dejstvo, da religijske vsebine niso sestavni del vzgojno izobraževalnih programov, kar ima za posledico vedno večje nepoznavanje vere, verstev in kulture, ki je nastajala iz verske izkušnje. Posledično to pomeni, da verska vprašanja od vrtca do univerze ostajajo tabu tema. S tem se spodbujajo predsodki in nestrpnosti, ki se pogosto izražajo pod krinko umetniškega ustvarjanja, enostranskega medijskega prikazovanja, posploševanja napak, kaznivih dejanj ali grehov posameznikov na vse kristjane oz. predstavnike Katoliške Cerkve. Posebej je potrebno izpostaviti kristjanofobijo, ki je prišla do izraza na različnih napisih po stenah, posebej na cerkvenih stavbah. Tovrstni pojavi do sedaj niso doživeli nikakršne pravno formalne sodbe, ki bi dala jasno vedeti, kje so meje kratenja človekovega dostojanstva, spoštovanja in strpnosti na področju svetovnonazorskih prepričanj.

Komisija ugotavlja, da je slovenska država ena od redkih v Evropski uniji, ki ni uredila materialnega položaja Cerkva in verskih skupnosti. Neurejenost tega področja je vedno znova razlog za pristransko prikazovanje njihovega premoženja. Posebej v oči bode pristransko prikazovanje domnevnih prejemkov Katoliške Cerkve iz proračunskih virov, npr. za šolstvo. Pri tem se dosledno zamolči, da so otroci, ki se šolajo v osnovni in srednjih šolah Katoliške Cerkve za državo mnogo manjši strošek, kot če bi se šolali na državnih šolah, ob tem pa so objektivno merjeni rezultati na cerkvenih šolah v povprečju boljši od rezultatov na javnih šolah. Dokler gmotni položaj Cerkva in verskih skupnosti ne bo natančno in zakonsko opredeljen, tako dolgo bo to tema, ki jo bodo oblikovalci javnega mnenja izkoriščali predvsem v politične in ideološke namene. Ni težav, če je javnost kritična do finančnih in gospodarskih nepravilnosti, ki so se zgodile v verskih ustanovah, vendar je sedaj prišlo do sistematičnega spodbujanja sovraštva do kristjanov oz. kristjanofobije.

Cerkev na Slovenskem nudi duhovno oskrbo članom katoliške skupnosti, poleg tega pa izvaja tudi mnoge družbeno koristne dejavnosti, ki so namenjene vsem, ne le članom katoliške skupnosti. Ob tem izpostavljamo zgolj Slovensko karitas, ki skupaj z drugimi cerkvenimi dobrodelnimi in socialnimi ustanovami predstavlja pomemben družbeni korektiv za lajšanje socialnih stisk.

Komisija pričakuje, da bo slovenska družba na različnih ravneh dosegla temeljno soglasje o religioznosti kot pozitivnem družbenem dejstvu, ki mnogim državljanom pomaga osmišljati življenje in s tem krepi njihovo etično držo. Pričakujemo, da bo religioznost postala predmet vsesplošnega, dostojnega in za demokratično kulturo pomembnega soustvarjalca družbenega dialoga, ki mora postati tam, kjer je to potrebno, tudi predmet zakonskih pravičnih rešitev. Pričakujemo, da se bodo politično pomembne osebnosti ogradile od vseh tistih družbenih pojavov, ki brez tehtnih razlogov napadajo kristjane in Katoliško Cerkev. Pričakujemo, da bo sodna veja oblasti kazenske primere, ki zadevajo cerkvene osebe ali tudi pravne osebe, povezane s Cerkvijo, obravnavala nepristransko in v skladu s pravnimi standardi, ki morajo veljati za vse ljudi enako. Pričakujemo, da se bodo odpravile tiste pravne anomalije, ki so v zadnjem času povzročile nove družbene delitve in krivice. Pričakujemo, da bodo vsakokratne slovenske izvršilne oblasti, krščanske civilne organizacije in skupine ter Cerkev kot institucijo, obravnavale v duhu lizbonske ustave ter stalnega, odprtega in iskrenega dialoga.

Komisija podpira in soglaša z analizo stanja, ki jo predstavlja deklaracija Civilne družbe za pravično Slovenijo, hkrati pa podpira prizadevanja, ki lahko izboljšajo vse slabše družbeno stanje. Zaskrbljeni za domovino Slovenijo in za slovensko državo naj še enkrat poudarjamo, da je svoboda veroizpovedi lakmusov papir za družbo in kaže na njen odnos do človekovega dostojanstva. Moderne sekularne družbe in države s tem nimajo takšnih težav. Obstoječe stanje lahko spremenimo s skupno voljo in prepričanjem, da vernost mnogim državljanom pomeni bistveni del njihovega življenja, ki ga je potrebno spoštovati in ceniti. S tem lahko bistveno prispevamo k bolj pravični in tudi bolj sproščeni ter poenoteni Sloveniji v vseh tistih vprašanjih, ki so nepogrešljiva za skupno blaginjo vseh, ne glede na svetovnonazorska in verska prepričanja. Cerkve in verske skupnosti so v preteklosti in sedanjosti prispevale svoj pomemben delež k humanizaciji in socializaciji družbe. Svojemu poslanstvu morajo ostati zveste in v danih družbenih razmerah zahtevati, da se njihov prostor delovanja jasno opredeli in spoštuje. Samo tako lahko govorimo o pravični družbi za vse.

Komisija Pravičnost in mir
Zanjo: dr. Ivan J. Štuhec
 

Izšla je prva okrožnica papeža Frančiška: Lumen fidei – Luč vere (Vir: Katoliška cerkev)

V petek, 5. julija 2013, je izšla prva okrožnica papeža Frančiška z naslovom Lumen fidei – Luč vere. Dokument, ki so ga dopoldne predstavili v Tiskovnem uradu Svetega sedeža, je razdeljen na štiri poglavja. V uvodu papež Frančišek zapiše, da je Lumen fidei skoraj v celoti pripravil zaslužni papež Benedikt XVI. in da je sam dodal nekaj dopolnil. Okrožnico o veri je zato treba prišteti k prvima dvema okrožnicama Benedikta XVI. o ljubezni in upanju.

Sicer papež Frančišek v uvodnem poglavju predstavi povode za pripravo dokumenta. Predvsem gre za obnovitev luči, ki je lastna veri in ki zmore razsvetliti celotno človeško bivanje, človeku pomagati pri razločevanju med dobrim in slabim, še posebej v moderni dobi, kjer je verovanje zoperstavljeno iskanju in je vera opredeljena kot iluzija, kot skok v prazno, ki ogroža človekovo svobodo. Kot drugo želi okrožnica Lumen fidei – glede na to, da je izšla v letu vere – okrepiti zaznavanje prostranosti obzorij, ki jih vera odpira za izpovedovanje v edinosti in celovitosti. Vera namreč ni v naprej znana predpostavka, ampak je Božji dar, ki ga je treba gojiti in krepiti. »Kdor veruje, vidi,« piše papež, kajti luč vere prihaja od Boga in je zmožna razsvetliti celotno človekovo eksistenco. Izhaja iz preteklosti, iz spomina na Jezusovo življenje, a gre tudi v prihodnost, da bi nam odprla velika obzorja.

V prvem poglavju, ki nosi naslov Verovali smo v ljubezen, papež Frančišek vero pojasni kot poslušanje Božje besede, kot klic, da izstopimo iz svoje samote in se odpremo za novo življenje, in kot obljubo prihodnosti, ki nam zagotavlja nadaljevanje naše poti v času in je zato tesno povezana z upanjem. Vera je zaupanje v usmiljeno Božjo ljubezen, je razpoložljivost, da nas Božji klic vedno znova preoblikuje, je zastonjski dar Boga, ki nas prosi ponižnosti in poguma, da se mu zaupamo in izročimo. Papež v ospredje postavi Jezusa, ki je »zanesljiva priča« in »vreden vere«, kot ključni vidik vere v Jezusa pa izpostavi »soudeleženost v njegovem načinu gledanja«.

Drugo poglavje, z naslovom Če ne boste verovali, ne boste spoznali, govori o tesni vezi med vero in resnico. »Vera brez resnice ne rešuje,« piše papež, ostaja lepa pravljica, projekcija naših želja po sreči. Okrožnica nato poudarja še vez med vero in ljubeznijo, iz česar izhaja, da torej tudi ljubezni in resnice ni mogoče ločiti. In ker se poznavanje vere rodi iz zveste Božje ljubezni, sta med seboj neločljivi tudi resnica in zvestoba. Papež nato spregovori o dialogu med vero in razumom ter med drugim poudari, da vera ni nepopustljiva in da vernik ni prevzeten. Resnica nas namreč dela ponižne in nas vodi v sobivanje in spoštovanje drugega.

Evangelizaciji je posvečeno tretje poglavje okrožnice in nosi naslov Izročil sem vam, kar sem prejel. V tej povezavi papež govori o zakramentih, evharistiji, izpovedovanju vere, molitvi, desetih Božjih zapovedih. Med drugim poudari, da je vera ena sama, zato jo je treba izpovedovati v vsej njeni čistosti in celovitosti: »edinost vere je edinost Cerkve«.

Zadnje, četrto poglavje okrožnice o veri nosi naslov Bog jim je pripravil mesto in pojasnjuje povezanost med vero in skupnim dobrim. Vera, ki se rodi iz Božje ljubezni, ustvarja trdne vezi med ljudmi in konkretno služi pravičnosti, pravu in miru. Vera je blaginja za vse, je skupno dobro. Okrožnica se nato osredotoči na nekatera okolja, ki jih razsvetljuje vera: najprej je to družina, utemeljena na zakonski zvezi, nato so tu mladi in seveda vsi družbeni odnosi. Govor je še o naravi ter tudi trpljenju in smrti. Papež Frančišek sklene s spodbudo, naj ne dopustimo, da se nam ukrade upanje.
Besedilo je povzeto po objavi na spletni strani Radia Vatikan.
 
Več na: http://katoliska-cerkev.si/izsla-je-prva-okroznica-papeza-franciska-lumen-fidei-luc-vere
 
 
 »Angel z nebes,« izjavlja tunizijski migrant  (Vir: Radio Vatikan)

Najpogosteje izrečeni besedi na Lampedusi, ki jo je obiskal sveti oče, sta »veselje« in »hvaležnost«. Naš sodelavec se je v pogovoru srečal z Omarjem, ki je na otok prispel leta 2011. Zaposlen je v otoškem sprejemnem centru, kjer sprejemajo migrante. Kako on kot musliman in Tunizijec doživlja današnji papežev prihod na otok?

»Ob pogledu papeža Frančiška, ob njegovih očeh, ob luči, ki žari iz njegovega pogleda, sem se počutil, kot da bi ga poznal že dolgo časa. Kot da bi nam govoril: nisem kristjan, musliman, kopt ali žid, sem nekdo, ki ljubi vse ljudi.«

Omar je poudaril, da je zaskrbljen zaradi nemirov v Siriji, Tuniziji in Libiji. Ta papež pa je znamenje upanja. Velikega upanja. »Samo tisti, ki ljubi, bo zmagal. Tisti, ki ohrani dostojanstvo, je resnični zmagovalec. Kdor ima čisto srce in dušo! Prepričan sem, da bo za nas naredil mnogo. Potrebujemo ga, potrebujemo vas, posebno pa njega.«

Na vprašanje, ali je papež pomemben ne le za kristjane, pač pa tudi za muslimane, se Omar ne obotavlja z odgovorom: »Da, prav gotovo. Saj je kot angel, ki je poslan z nebes. Kot nekdo, ki smo ga dolgo pričakovali. Gotovo bo po Lampedusi šel tudi v Afriko. Postaviti mora mejo neredu, ki tam vlada. Želim se mu zahvaliti, mu zaželeti zdravja,« pravi Omar. Nato doda: »Upam, da bo lahko pomagal Afriki, upam, da bo za nas storil veliko dobrega, kajti nadvse ga potrebujemo.«

Več na:  http://sl.radiovaticana.va/news/2013/07/08/%C2%BBangel_z_nebes,%C2%AB_izjavlja_tunizijski_migrant/slv-708656


Kardinal Ryłko o SDM: Vedno znova vzbujajo začudenje (Vir: Radio Vatikan)

O 28. svetovnem dnevu mladih v Riu de Janeiru nekaj dni pred začetkom razmišlja tudi kardinal Stanisław Ryłko, predsednik Papeškega sveta za laike. To srečanje papeža Frančiška z mladimi, žejnimi vrednot in vere, bo prineslo kar nekaj novosti. V Latinsko Ameriko se bo vrnilo po 26 letih. Srečanje v Buenos Airesu leta 1987 je bilo prvo, ki je bilo organizirano zunaj Rima. Z njim se je začelo romanje mladih kristjanov, ki vsakič znova prinese ogromno veselja vere, misijonarskega navdušenja, ljubezni do Petrovega naslednika in Cerkve.

Posebnost srečanja v Riu de Janeiru je, da ga je pripravil Benedikt XVI., vodil pa ga bo papež Frančišek, prvi Petrov naslednik, ki prihaja iz Latinske Amerike. Kot meni kardinal Ryłko, se dogodek uvršča v kontekst hoje Cerkve današnjega časa, ki jo Sveti Duh spodbuja k prenovi misijonarskega dinamizma. Uvršča se tudi v kontekst hoje Cerkve v Latinski Ameriki, ki po Aparecidi živi obdobje zavzetosti za »celinski misijon«. Na ravni vesoljne Cerkve pa se srečanje v Riu de Janeiru navsezadnje uvršča še med dogodke v letu vere.

Po kardinalovih besedah vse to kaže obširno obzorje cerkvenega življenja, v katerega je umeščen 28. svetovni dan mladih. Le-ta je dar, ki naj ga celotna Cerkev, še posebej pa Cerkev v Braziliji, sprejme z veseljem in hvaležnostjo, obenem pa tudi z občutkom odgovornosti. Pričakovanja so namreč velika. Svetovni dnevi mladih so že vse od svojih začetkov povezani z duhovnimi izkušnjami milijonov mladih z vseh celin. Gre za odkritje Kristusa, ki je pot, resnica in življenje; za odkritje Cerkve kot matere in učiteljice ter družbe prijateljev; za odkritje Petrovega naslednika kot zanesljivega voditelja in prijatelja, ki mu je mogoče zaupati. S svetovnimi dnevi mladih so povezani mnogi novi duhovni poklici. Z njimi je Cerkev dobila pomlajeno obličje, navdušenje in nov pogum, je še zatrdil predsednik Papeškega sveta za laike.

Svetovni dnevi mladih vedno znova vzbujajo začudenje, saj se tam zberejo mladi, ki so drugačni od tistih, ki jih predstavljajo mediji. Žejni so vrednot in v življenju iščejo globlji smisel. Iščejo odgovore na temeljna vprašanja življenja in najdejo jih v Kristusu ter Cerkvi. Letos jim bodo pri tem iskanju v pomoč izkušnje mladih Brazilcev, ki bodo vsem udeležencem posredovali lepoto svoje bogate verske tradicije in obenem ponudili pričevanje vere, polne navdušenja, ki je značilna za latinskoameriške države. Mlade romarje pa bo nedvomno nagovoril tudi papež Frančišek, ki se je že v prvih mesecih svojega pontifikata izkazal kot oče in prijatelj mladih. S svojim preprostim in neposrednim jezikom dosega srca in pretresa vesti. Njegove besede in njegovo osebno pričevanje bosta med srečanjem v Riu de Janeiru sporočilo, ki bo mlade spodbudilo, da zares postanejo učenci in misijonarji, tako je prepričan predsednik Papeškega sveta za laike.

Več na: http://sl.radiovaticana.va/news/2013/07/09/kardinal_ry%C5%82ko_o_sdm:_vedno_znova_vzbujajo_za%C4%8Dudenje/slv-708924
MOLITEV

Ko dan se zaznava,
danica priplava,
se sliši zvonenje
čez hribe, čez plan.
Zvonovi zvonite,
na delo budite,
saj naše življenje
le kratek je dan.
Kdor hoče živeti
in srečo imeti,
naj dela veselo
pa moli naj vmes.
Zvonovi zvonite,
k molitvi vabite,
saj prazno je delo
brez sreče z nebes.

Stare slovenske molitve

15. nedelja med letom


14. julij 2013
Lk 10, 25-37

Največja zapoved
In glej, neki učitelj postave je vstal in ga je takole skušal: »Učenik, kaj naj storim, da dosežem večno življenje?« On pa mu je rekel: »Kaj je pisano v postavi? Kako bereš?« Ta je odgovoril: »Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem in vso dušo in vso močjo in vsem mišljenjem, in svojega bližnjega kakor samega sebe.« »Prav si odgovoril,« mu je rekel; »to izvršuj in boš živel.«

Prilika o usmiljenem Samarijanu
Ta pa se je hotel opravičiti in je Jezusu rekel: »In kdo je moj bližnji?« Jezus je povzel besedo in rekel: »Neki človek je šel iz Jeruzalema v Jeriho in je padel med razbojnike; ti so ga oplenili in mu zadali rane ter so odšli in ga pustili napol mrtvega. Primerilo pa se je, da je šel po tisti poti neki duhovnik; in ga je videl in šel mimo. Prav tako je tudi levit, ki je prišel na mesto in ga videl, šel mimo. Ko pa je neki popoten Samarijan prišel do njega in ga videl, se mu je v srce zasmilil. Pristopil je k njemu in v njegove rane vlil olja in vina ter jih obvezal; in posádil ga je na svoje živinče, peljal do gostišča in poskrbel zanj. Drugi dan je vzel dva denarja in dal gostilničarju ter rekel: ‚Poskrbi zanj in, kar boš več potrošil, ti jaz nazaj grede povrnem.‘ Kateri izmed teh treh, se ti zdi, je bil bližji tistemu, ki je padel med razbojnike?« On je dejal: »Tisti, ki mu je skazal usmiljenje.« Jezus mu je rekel: »Pojdi in tudi ti tako delaj!«


16. nedelja med letom


21. julij 2013
Lk 10, 38-42

Marta in Marija
Ko so potovali, je prišel v neko naselje in neka žena, po imenu Marta, ga je sprejela v svojo hišo. Ta je imela sestro, z imenom Marija, ki je sedla k Gospodovim nogam in poslušala njegovo besedo. Marta pa si je dala veliko opraviti s postrežbo. In pristopila je ter rekla: »Gospod, ti ni mar, da me je sestra pustila sámo streči? Reci ji, naj mi pomaga!« Gospod ji je odgovoril: »Marta, Marta, mnogo stvari te skrbí in vznemirja, a le eno je potrebno. Marija si je izvolila najboljši del, ki ji ne bo vzet.«


17. nedelja med letom


28. julij 2013
Lk 11, 1-13

Očenaš
Nekoč je na nekem kraju molil in, ko je nehal, mu je eden izmed njegovih učencev rekel: »Gospod, nauči nas moliti, kakor je tudi Janez naučil svoje učence.« In rekel jim je: »Kadar mólite, recite:
‚Oče, posvečeno bodi tvoje ime;
pridi tvoje kraljestvo;
naš vsakdanji kruh nam dajaj od dne do dne;
in odpústi nam naše grehe;
saj tudi mi odpuščamo
vsakemu, kateri nam je dolžan;
in ne vpelji nas v skušnjavo!‘«

Nadležni prijatelj
In rekel jim je: »Kdo izmed vas bi imel prijatelja in bi opolnoči šel k njemu ter mu rekel: ‚Prijatelj, posódi mi tri hlebe, ker je moj prijatelj prišel k meni s pota, pa nimam kaj predenj položiti‘, in da bi oni znotraj odgovoril: ‚Ne delaj mi nadlege; vrata so že zaprta in moji otroci z menoj v postelji; ne morem vstati in ti dati.‘ Povem vam, četudi ne bo vstal in mu dal zato, ker je njegov prijatelj, bo vendar zaradi njegove nadležnosti vstal in mu dal, kolikor potrebuje.

Moč molitve
In jaz vam pravim: Prosíte in se vam bo dalo; iščite in boste našli; trkajte in se vam bo odprlo. Zakaj vsak, kdor prosi, prejme; in kdor išče, najde; in kdor trka, se mu bo odprlo. Kje je med vami oče, ki bi ga sin prosil kruha, pa mu bo dal kamen? Ali ribe, pa mu bo dal namesto ribe kačo? Ali ga bo prosil jajca, pa mu bo dal škorpijona? Če torej vi, ki ste hudobni, znate svojim otrokom dajati dobre darove, koliko bolj bo vaš Oče dal Svetega Duha tistim, ki ga prosijo.«


18. nedelja med letom

 

4. avgust 2013
Lk 12,13-21

Ne nabirajte si zakladov
Rekel pa mu je nekdo iz množice: »Učenik, rêci mojemu bratu, naj dediščino deli z menoj!« On pa mu je odvrnil: »Človek, kdo me je postavil za sodnika ali delivca čez vaju?« In rekel jim je: »Glejte in varujte se vsake lakomnosti; zakaj življenja nima nihče iz obilice svojega premoženja.« Povedal pa jim je to priliko: »Nekemu bogatemu človeku je polje dobro obrodilo in je sam pri sebi premišljal: ‚Kaj naj počnem, ko svojih pridelkov nimam kam spraviti?‘ In rekel je: ‚Tole bom storil; svoje žitnice bom podrl ter postavil večje in tam bom spravil vse svoje pridelke in svoje blago. In svoji duši porečem: Duša moja, veliko blaga imaš, spravljenega za veliko let; počivaj, jej, pij in bodi dobre volje!‘ Toda Bog mu je rekel: ‚Neumnež, to noč bodo tvoje življenje terjali od tebe; kar pa si spravil, čigavo bo?‘ Tako je s tistim, ki si nabira zaklade, pa ni bogat pred Bogom.«


19. nedelja med letom


11. avgust 2013
Lk 12, 32-48

Prodajte in dajte vbogajme
Ne boj se, mala čreda, zakaj vaš Oče vam je sklenil dati kraljestvo. Prodajte, kar imate, in dajte vbogajme. Napravite si mošnje, ki ne ostarijo, zaklad v nebesih, ki ne poíde in kateremu se tat ne približa in ga molj ne razjé. Kjer je namreč vaš zaklad, tam bo tudi vaše srce.

Pripravljeni na gospodovo vrnitev
Vaša ledja naj bodo opasana in svetilke prižgane in vi bodite podobni ljudem, ki čakajo, kdaj se njihov gospod vrne s svatbe, da mu takoj odpró, ko pride in potrka. Blagor služabnikom, ki jih gospod ob svojem prihodu najde čuječe! Resnično, povem vam, da se bo opasal in jih posadil za mizo in bo pristopil ter jim stregel. In če pride ob drugi straži in če pride ob tretji straži in jih tako najde, blagor tem služabnikom! To pa vedite, da bi hišni gospodar, ko bi vedel, ob kateri uri pride tat, čul in bi svoje hiše ne pustil podkopati. Tudi vi bodite pripravljeni; zakaj ob uri, ko ne mislite, bo prišel Sin človekov.« Peter pa ga je vprašal: »Gospod, ali pripoveduješ to priliko za nas ali tudi za vse?« In Gospod je rekel: »Kdo neki je zvesti in razumni oskrbnik, ki ga bo gospod postavil nad svoje posle, da jim ob svojem času odmeri živež? Blagor služabniku, ki ga bo gospod ob svojem prihodu našel, da tako dela! Resnično, povem vam: Čez vse svoje imetje ga bo postavil. Ako bo pa ta služabnik mislil: ‚Mojega gospoda še dolgo ne bo‘ in bo začel pretepati hlapce in dekle, pojedati in popivati in se upijanjati, bo gospod tega služabnika prišel ob dnevu, ko se ga ne nadeja, in ob uri, za katero ne ve, in ga bo presekal in mu dal delež z neverniki. Tisti služabnik pa, ki je spoznal voljo svojega gospoda, pa se ni pripravil ali ni storil po njegovi volji, bo zelo tepen; tisti pa, ki je ni spoznal, a je storil kaj kazni vrednega, bo malo tepen. Od vsakogar, komur je bilo mnogo dano, se bo mnogo zahtevalo; in komur so zaupali mnogo, bodo od njega terjali še več.

Besede vere za vsakogar


Ko molim, ne občutim ničesar

Naveličanost ob molitvi je pogosta. Duhovna suhota je preizkušnja.
Tudi pomen duhovne suhote moramo razločevati. Kot zemlja tudi duša potrebuje vodo in sonce, da je lahko rodovitna. Pozna trenutke sreče, v katerih se kopa v milosti in jo razsvetljuje Božje sonce. Pozna pa tudi manj srečne trenutke, ko se zdi vse suho in prazno. Če to stanje suhote traja, kako ga lahko ozdravimo? S tem, da se trudimo, da preko dneva na ta ali oni način pomislimo na Boga. S tem, da se ne pustimo voditi vsakodnevnemu toku življenja. S tem, ko najdemo čas, da zadihamo, da se - četudi samo za trenutek - tekom dneva večkrat obrnemo k Bogu.

Suhota in naveličanost sta lahko tudi znamenji, ki nas kličeta k temu, da moramo nekaj v svojem življenju spremeniti. Znajti se v preizkušnji nima vpliva na Božjo prisotnost ali odsotnost, pač pa le na našo sposobnost okušati Njegovo navzočnost.

Toda včasih te suhote ne moremo razložiti z nobenim razlogom. Če je molitev dobra, ni nujno tudi prijetna. Če nam je težko moliti ali ob tem doživljamo duhovno suhoto, naša molitev v Božjih očeh ni zato nič manj vredna. Da bi Božja ljubezen rasla in se krepila, se je treba naučiti ljubiti Boga zaradi njega samega in ne zaradi njegove zastonjske dobrote ali ugodja.
V suhoti ali naveličanosti izkušamo tudi ranljivost. Ta obdobja so nujni koraki zorenja, po katerih Bog potiho deluje v globini srca. Kaj torej storiti? Pridružimo se temu skrivnostnemu delovanju, ki ga ne občutimo, ki ga ne zaznavamo drugače kot po veri in upanju, po »noči«… Že vnaprej sprejmimo tudi te trenutke, v katerih ne moremo delati velikih stvari, v katerih lahko pokažemo zgolj svojo dobro voljo in ob času, ki smo si ga zanjo izbrali, vztrajamo v molitvi. Bodimo potrpežljivi. Vztrajajmo v Bogu, četudi nimamo gotovosti Njegove navzočnosti, saj je tudi to oblika molitve.
Gradiva

Z vstopom v novo obdobje pastoralne prenove, vam želimo pri vašem delu pomagati s pripravo in iskanjem različnih gradiv za vaše delo. Najdete jih s klikom na spodnje povezave. Na naši spletni strani
imate na dnu strani tudi pasice, preko katerih je omogočen dostop do Božje besede dneva, do svetnika dneva, predstavitve drobcev vere in vseh gradiv, ki jih pripravlja Pastoralna služba v Ljubljani in njeni uradi.

Vsa gradiva Škofijskega urada za laike najdete v meniju spletne strani Urada za laike pod gumbom gradiva oz. pod novico Aktualna gradiva.

Tedenske E-novice dobite na naslednji povezavi.

Vsa gradiva uradov Pastoralne službe Nadškofije Ljubljana pa najdete na naslednji povezavi.


 
Škofijski urad za laike
Ciril Metodov trg 4
1000 Ljubljana

[email protected]
http://nadskofija-ljubljana.si/laiki/









Email Marketing Powered by MailChimp