Uglasiti se na valovno dolžino Boga
Danes, dragi bratje in sestre, je vaš jubilej in s svojo navzočnostjo nam pomagate uglasiti se na valovno dolžino Boga. Gledati to, kar vidi On, saj se on ne ustavi ob videzu (prim. 1Sam 16,7), ampak usmeri svoj pogled na »tistega, ki je ponižen in potrt v duhu« (Iz 66,2), na toliko revnih Lazarjev današnjega časa. Kolikšno zlo si delamo, ko se pretvarjamo, da ne opazimo izključenega in izločenega Lazarja (prim. Lk 16,19-21)! S tem obrnemo hrbet Bogu... Tako je papež Frančišek med drugim nagovoril brezdomce, s katerimi se je srečal preteklo nedeljo.
|
|
Jubilejni Nikodemovi večeri
V ponedeljek, 14. novembra, so se v Ljubljani in Mariboru začeli Nikodemovi večeri, katerih slogan je Radost ljubezni/Amoris laetitia. V Ljubljani bodo zaznamovali 50. obletnico Nikodemovih večerov, v Mariboru pa 40. Nikodemovi večeri v Ljubljani bodo do 24. novembra v veliki dvorani na Teološki fakulteti. O ljubezni, družini, vzgoji, evangeliju v družini, otrocih in še čem bodo spregovorili nadškof Marjan Turnšek, Stanislav Slatinek, Karmen Kristan, Ivo Kerže, Aleš Maver, Štefka in Peter Dolenc, Sanja in Jani Jeriček, Peter Topić, Igor Bahovec, Mojca Belcl Magdič, Blaž Jezeršek, Aleš Čerin in Neža Repanšek.
|
|
Tri malo znane podrobnosti o vicah
»Ogenj Božje ljubezni je tisti, ki použiva vsako snet ali ostanek greha v duši. Trpljenje v vicah je torej predvsem bolečina izgube, bolj kot bolečina čutov… Zares je najhujša stvar za dušo notranja žalost, ki jo povzroča ljubezen, ker ta še ni premagala vseh ovir, da bi uživala Boga v polnosti. Več ko je očiščevanja, večja je ljubezen in hujša je bolečina. Ljubezen in bolečina se pojavita in v vicah vedno bolj rasteta. Vice so zato vedno večja ljubezen in bolečina, ki vodita v nebesa, k popolni sreči. Duše v vicah izkušajo veliko veselje, podobno nebeškemu in obenem tudi veliko bolečino, podobno peklu, in ena ne odstrani druge.«
|
|
|
Papeževo srečanje z nekdanjimi duhovniki
Papež Frančišek se je tokrat zadnjič v okviru petkov usmiljenja napotil proti vzhodu Rima v četrt Ponte di Nona. V enem od stanovanj v tej četrti je srečal 7 družin, ki so jih ustanovili moški, ki so v zadnjih letih zapustili duhovništvo. Sveti oče je tako hotel izraziti znamenje bližine in ljubezni tem moškim, ki so napravili odločitev, s katero se pogosto ne strinjajo bodisi sobratje duhovniki bodisi njihovi domači... Papeža Frančiška so ob prihodu v stanovanje vsi navdušeno sprejeli. Otroci so ga obkrožili ter ga objemali, starši pa niso mogli zadržati ganjenosti.
|
|
Teden zaporov: Gospod, usmili se
Teden zaporov traja od 13. do 19. novembra 2016 in se po vsem svetu vsako leto obhaja v okviru katoliške Cerkve in drugih krščanskih cerkva. Namen tedna zaporov je, da bi se kristjani zavedali potreb zapornikov in njihovih družin, žrtev kaznivih dejanj, zaposlenih in vseh drugih, ki skrbijo za zapornike. Naslov letošnjega tedna je: »Gospod, usmili se!« in je vezano na jubilejno leto usmiljenja. Papež Frančišek je večkrat s svojim vstopom skozi vrata zapora pokazal, da Gospod želi vstopiti v srca vsakega človeka, ki nosi v sebi ujetost in ranjenost, težo in bolečino. Želi, da vrata vseh zaporniških celic postanejo vrata Božjega usmiljenja.
|
|
Papež bi moral na teorijo spola odgovoriti uradno
Kardinal Eijk, moralni teolog in nekdanji zdravnik, ki je, preden je postal duhovnik, deloval v bolnišnici v Amsterdamu, je dejal, da celo katoliški starši začenjajo sprejemati, da njihovi otroci lahko spremenijo spol, in to predvsem zato, »ker je to vse, kar ves čas poslušajo.« Ideja, da spol nekoga ni nujno spol, s katerim se je nekdo rodil, je privlačna celo za mnoge katolike, zato kardinal predlaga, da mora papež na t. i. teorijo spola odgovoriti uradno. Papeža Frančišek in Benedikt XVI. sta kritizična do »ideologije spola«, toda Cerkev doslej še ni izdala nobenega uradnega dokumenta, da bi jo zavrgla.
|
|
|
|
Radost ljubezni
slovenski prevod posinodalne apostolske spodbude
papeža Frančiška Amoris laetitia
Izzivi
56. Zahvaljujem se Bogu, ker veliko družin – daleč od tega, da bi se imele za popolne – živi v ljubezni, uresničuje svojo poklicanost in gre naprej, čeprav na poti velikokrat pade. S sinodalnimi razmisleki nismo oblikovali stereotipa idealne družine, temveč kolaž, ki nam je v izziv in je sestavljen iz toliko različnih stvarnosti, polnih veselja, dram in sanj. Realnost nas skrbi in nam je hkrati v izziv. Ne ujemímo se v past, v kateri bi se izčrpali s samoobrambno držo pritoževanja, temveč raje prebudimo misijonarsko ustvarjalnost! V vseh situacijah »čuti Cerkev potrebo po tem, da pove besedo resnice in upanja. (...) Velike vrednote krščanskega zakona in družine ustrezajo tistemu iskanju, ki prežema človeško bivanje«. Če vidimo veliko težav, so te – kot so povedali kolumbijski škofje – klic k temu, »da v nas samih sprostimo energije upanja, tako da jih prevedemo v preroške sanje, preobražajoča dejanja in v domiselnost ljubezni«.
Radost ljubezni, čl. 56
|
|
|
Božja beseda
Kristus kralj
»In govoril je: 'Jezus, spomni se me, ko prideš v svoje kraljestvo!'« (Lk 23,42)
2Sam 5,1-3
Ps 122
Kol 1,12-20
Lk 23,35-43
|
|
|
|
|
