Papež: Biti Cerkev v izhodu
V nedeljo se je papež Frančišek iz litovske prestolnice odpravil v mesto Kaunas, kjer je v parku Santakos daroval sveto mašo. V homiliji je povabil, da bi bili Cerkev v izhodu ter izgubili same sebe za najmanjše, pozabljene, tiste, ki živijo na bivanjskih periferijah. Pretekle generacije so bile težko zaznamovane s časom okupacije, s tesnobo tistih, ki so bili deportirani, z negotovostjo zaradi tistih, ki se niso vrnili, s sramom ovaduštva, izdaje.
|
|
Srečanje mreže Marijinih svetišč
Od 25. do 28. septembra se pri Mariji Pomagaj zbirajo predstavniki 18 evropskih Marijinih narodnih svetišč. "Vedno bolj, ko gredo priprave h koncu, se šele zavedamo velike odgovornosti, ki jo imamo tukaj na Brezjah s tem, da bomo gostili predstavnike Evropski Marjinih narodnih svetišč in to je zagotovo zelo velika priložnost, ne samo za Brezje, za slovensko narodno svetišče, ampak za vso našo deželo."
|
|
1094 orgel zbranih v knjigi
V letu evropske kulturne dediščine je izšla izjemna knjiga Orgle Slovenije. Edo Škulj in Jurij Dobravec sta desetletja dela združila in v knjigi predstavila vse orgle v državi. Plod te kulture je 1094 glasbil. O vsakih orglah, ki stojijo v Republiki Sloveniji so v knjigi podatki o lokaciji, izdelovalcih, pomembnejših dogodkih in uporabi, poleg tega pa so orgle še na kratko opisane in prikazane s fotografijo.
|
|
|
Papež o četrti Božji zapovedi
Papež je med katehezo govoril o četrti Božji zapovedi. Ta zapoved ne govori o dobroti staršev, ne zahteva, da morajo biti očetje in matere popolni. Govori o drži otrok, pri tem pa pušča ob strani zasluge staršev. Pove nekaj osvobajajočega in izjemnega: četudi niso vsi starši dobri in niso vsa otroštva vesela, so vsi otroci lahko srečni, kajti doseg izpolnjenega in srečnega življenja je odvisen od prave hvaležnosti do tistega, ki ga je dal.
|
|
Rupnikovo Spremenjenje na Gori
P. Rupnik je predstavil svoje novo delo Spremenjenje na Gori, v Črnomlju. Kristus je učence povabil na Goro, »da bi dobili pogled z gore, ne z doline. Z gore se stvari drugače vidijo kot iz doline. Z Gore se vidi, da se tisti, ki ljubi, zapiše zgodovino z zlatimi črkami, čeprav v dolini zgledajo kot oglje. Ampak v Gori ostanejo zlate črke,« Življenje, odživeto po viziji gore, je diamantno, po logiki doline pa je oglje.«
|
|
Brezplačen obisk rimskih katakomb
V letošnjem oktobru si bodo obiskovalci italijanske prestolnice lahko brezplačno ogledali katakombe. Papeška komisija za versko arheologijo 13. oktobra prvič vabi na »dan odprtih katakomb«. Pod geslom »Iz teme v luč« želijo ljudem približati doslej manj znano kulturno dediščino. Na ta dan bodo odprta številna rimska grobišča, obiskovalcem pa bodo na voljo brezplačni vodeni ogledi in nekaj razstav.
|
|
|
|
Radost ljubezni
slovenski prevod posinodalne apostolske spodbude
papeža Frančiška Amoris laetitia
Ko družino prizadene smrt
257. Eden od načinov, kako lahko vzdržujemo stik z našimi ljubljenimi umrlimi, je ta, da zanje molimo. Sveto pismo pravi, da je »za rajnke moliti sveta in pobožna misel« (2 Mkb 12,44-45). »Naša molitev zanje jim lahko ne le pomaga, marveč tudi napravi njihovo priprošnjo za nas učinkovito.« Janezovo Razodetje prikazuje mučence, kako prosijo za tiste, ki na zemlji trpijo zaradi krivice (prim. 6,9-11), v solidarnosti s tem svetom, ki je na poti. Nekateri svetniki so pred svojo smrtjo tolažili svoje ljubljene bližnje s tem, da so jim obljubili, da jim bodo blizu s svojo pomočjo. Sv. Terezija iz Lisieuxa je čutila, da bo iz nebes še naprej delala dobro. Sv. Dominik je zatrdil, da bo »po smrti bolj koristen (…), bolj mogočen za dobivanje milosti«. To so vezi ljubezni, kajti »zedinjenje potnikov z brati, ki so zaspali v Kristusovem miru, se nikakor ne pretrga, temveč se (…) s skupno deležnostjo pri duhovnih dobrinah še okrepi«.
258. Če smrt sprejmemo, se nanjo lahko pripravimo. Naša naloga pa je, da v ljubezni do teh, ki so z nami na poti, rastemo vse do dne, ko »smrti ne bo več (…) ne bo več ne žalovanja ne vpitja ne bolečine« (Raz 21,4). Tako se pripravljamo tudi na to, da se bomo spet srečali z ljubljenimi ljudmi, ki so že umrli. Jezus, ki je sina, ki je bil umrl, »dal (…) njegovi materi« (Lk 7,15), bo podobno ravnal z nami. Nikar ne tratimo svojih moči s tem, da bi se leta in leta zadrževali v preteklosti. Čim bolje živimo na tem svetu, toliko več sreče bomo lahko v nebesih delili s svojimi ljubljenimi. Kolikor bolje nam uspe zoreti in rasti, toliko več lepih stvari bomo lahko njim prinesli za nebeško gostijo.
|
|
|
Božja beseda
26. nedelja med letom
»Kdor pohujša enega od teh malih, ki verujejo vame….« (Mr 9,42a)
4 Mz 11, 25-29;
Ps 19;
Jak 5,1-6;
Mr 9,38-43.45.47-48
|
| |
|
|
|
|
