Svetniki so odkrili skrivnost večne sreče
Papež Frančišek je na praznik vseh svetih med homilijo v ospredje postavil svetost in jo povezal predvsem s krotkostjo... Če je kaj, kar zaznamuje svetnike, je po papeževih besedah to, da so zares srečni. Po papeževih besedah so namreč »odkrili skrivnost pristne sreče, ki prebiva v globini duše in ima svoj izvir v Božji ljubezni«. Zato so svetniki imenovani blaženi. Blagri so njihovo življenje, njihov cilj, njihova domovina. »Blagri so pot življenja, ki nam jo kaže Gospod, da bi lahko sledili njegovim stopinjam.« »Blagri so Kristusov profil in posledično kristjanov.«
|
|
Kako o smrti govoriti z otroki?
Vsi smo se med odraščanjem ali v dobi odraslosti že srečali s smrtjo. Nekako vemo, da bomo tudi mi nekoč umrli, vendar je to zavedanje večino našega življenja daleč od nas. Prav zato nas smrt nekako vedno znova preseneti. Ob dejstvu smrti se lahko zatečemo v zanikanje, lahko pa o njej govorimo. Toda kljub izgubi, ki nam jo vedno znova prinese smrt, mora življenje iti naprej. Neka žena je mesec dni po smrti svojega moža dejala: »Rada sem ga imela in bil mi je velika opora. Toda jaz moram sedaj živeti naprej …« Pri tem ji je pomagala zavest, da lahko še veliko dobrega naredi za druge. To ji je pomagalo, da je ohranila življenjski optimizem.
|
|
Slovesno zapiranje svetih vrat v Nadškofiji Ljubljana
Papež Frančišek bo na nedeljo Kristusa Kralja, 20. novembra 2016, slovesno zaprl svetoletna vrata v baziliki svetega Petra v Rimu. V Nadškofiji Ljubljana bodo škofje svetoletna vrata zapirali po naslednjem sporedu
•Stolna župnija sv. Nikolaja – 13. november ob 16. uri;
•Marijina bazilika na Brezjah – 12. november ob 18. uri;
•Bazilika v Stični – 13. november ob 10. uri;
•Župnijska cerkev Ljubljana – Sv. Križ – 13. november ob 11. uri.
|
|
|
Dragi svetniki, kakšna so nebesa?
V duhu upanja polnega pogleda proti nebesom so predstavili deset podob nebes po besedah svetnikov, ki so imeli srečo, da so jih izkusili iz »prve roke« in so o tem tudi pisali. Morda najbolj spodbudne besede prihajajo iz ust sv. Terezije Deteta Jezusa, »male Terezike«, ki je dejala, da so nebesa sicer čudovita, vendar si Bog dosti bolj želi navzočnosti svojih otrok: »Naš Gospod ne prihaja iz nebes vsak dan, da bi ležal v zlatem ciboriju. Prihaja zato, da bi našel druga nebesa, ki so mu neprimerno ljubša – nebesa naših duš, ustvarjena po njegovi podobi, živi templji Presvete Trojice.«
|
|
Papež nadaljuje pisanje cerkvenega nauka
Papež Frančišek z Radostjo ljubezni trdno stoji na tleh cerkvenega izročila, vendar nadaljuje pisanje cerkvenega nauka, je dejal kardinal Christoph Schönborn. »Nauk Cerkve se razvija organsko. Piše se ga dalje. Vera se ne spreminja, oblika, razlaga vere in izkušnje, ki rastejo iz nje, pa se spreminjajo«, ker se spreminjajo tudi časi in življenjski položaji ljudi. Kardinal je ob tem spomnil na svojo mater, ki je bila samohranilka s štirimi otroki. Ko se je znova poročila, so otroci to razumeli. »Drugače je, če je nekdo pripravljen stopati po isti poti z žensko s štirimi otroki, kot pa če nekdo samovoljno zapusti družino.«
|
|
Molitveni nameni za mesec november
Splošni molitveni namen: Da bi države, ki sprejemajo veliko število beguncev, našle podporo v svojih prizadevanjih za solidarnost.
Molitveni namen za evangelizacijo: Da bi duhovniki in laiki v župnijah sodelovali pri delu v službi skupnosti in ne popuščali skušnjavi brezvoljnosti.
Slovenski molitveni namen: Da bi naši pokojni dobrotniki dosegli srečno večnost in plačilo v nebesih.
|
|
|
|
Radost ljubezni
slovenski prevod posinodalne apostolske spodbude
papeža Frančiška Amoris laetitia
Izzivi
54. V tem kratkem pregledu dejanskega stanja bi rad poudaril, da je sicer prišlo do pomembnih izboljšav, kar zadeva priznanje pravic žensk in njihove udeleženosti v javnem življenju, toda v nekaterih deželah je treba v zvezi s tem še marsikaj narediti. Ni nam še uspelo izkoreniniti nesprejemljivih navad, predvsem sramotnega nasilja, ki se včasih izvaja nad ženskami: trpinčenje v družini in različne oblike suženjstva, kar gotovo ne dokazuje moči moških, temveč njihovo strahopetnost in izgubo dostojanstva. Verbalno, fizično in spolno nasilje, ki se v nekaterih zakonih izvaja nad ženskami, nasprotuje naravi same zakonske združitve. Mislim na hudo pohabljenje spolnih organov žensk v nekaterih kulturah, pa tudi na neenakost med spoloma pri dostopu do dostojnih delovnih mest in do pomembnih družbenih položajev. Zgodovina je obremenjena z ekscesi patriarhalnih kultur, v katerih so ženske obravnavali kot drugorazredne, toda spomnimo se tudi na pojav nadomestnih mater ali na »instrumentalizacijo in komercializacijo ženskega telesa v sodobni medijski kulturi«. Nekateri menijo, da so se mnoge sedanje težave pojavile z emancipacijo žensk, vendar to ni res. »Gre le za obliko mačizma«. Enakost dostojanstva moškega in ženske nas navdaja z veseljem, da presežemo stare oblike diskriminacije in da si v družinah prizadevamo za vzajemno povezanost. V večjem priznanju dostojanstva ženske in njenih pravic občudujemo delo Duha, čeprav se pojavljajo oblike feminizma, ki jih ne moremo imeti za primerne.
55. Moški »ima v življenju družine enako odločilno vlogo, posebno kar zadeva varnost in podporo žene in otrok. (...) Veliko moških se zaveda pomena svoje vloge v družini in jo živi skladno s svojo moško naravo. Odsotnost očeta močno zaznamuje družinsko življenje, vzgojo otrok in njihovo vključevanje v družbo. Njegova odsotnost je lahko fizična, čustvena, duševna in duhova. Ta manko oropa otroke primernega zgleda očetovskega vedênja«.
Radost ljubezni, čl. 54-55
|
|
|
Božja beseda
33. nedelja med letom
»S svojo stanovitnostjo si boste pridobili svoje življenje.« (Lk 21,19)
Mal 3,19-20a
Ps 98
2 Tes 3,7-12
Lk 21,5-19
|
|
|
|
|
