Največje suženjstvo je suženjstvo ega
Papež Frančišek je katehezo med splošno avdienco namenil tretji zapovedi o dnevu počitka, o čemer je govoril že prejšnjo sredo. Opozoril je na različne vrste suženjstva, ki niso samo zunanje, ampak pogosto tudi notranje in izvirajo iz ega, pri čemer je izpostavil, da resnično svobodo prejmemo od Jezusa Kristusa. ... Kaj je torej resnična svoboda? Je morda v svobodi izbiranja? Vsekakor je to del svobode in prizadevamo si, da bi bila zagotovljena vsakemu moškemu in ženski.
|
|
Škof Šuštar nagovoril mlade v Stični?
Na 37. festivalu Stična mladih so ob letošnjem geslu dogodka Ne boj se! razmišljali o tem, česa jih je strah in kako to preseči. Marija se je ob obisku angela Gabrijela pogumno začela pogovarjati z njim in spraševati tisto, kar ji ni bilo jasno ali razumljivo. Organizatorji Stične mladih so na temo gesla Ne boj se! pripravili bogat program, kar 21 različnih delavnic in tržnico stojnic, vse skupaj pa so sklenili s koncertom.
|
|
Slavinski misal spet v Sloveniji
Po daljših prizadevanjih je konec avgusta Narodna in univerzitetna knjižnica s podporo Ministrstva za kulturo odkupila pomemben iluminirani rokopisni kodeks iz leta 1481. Rokopis je bil za Slovenijo dolgo časa izgubljen, saj je prišel v roke zasebnih zbiralcev v tujini, domov pa se vrača v letu, ki ga posebej posvečamo kulturni dediščini. Slikarski delež slavinskega rokopisa presega podeželske misale.
|
|
|
Sklicani predsedniki škofovskih konferenc
Papež Frančišek je sklical zasedanje predsednikov vseh škofovskih konferenc na temo spolnih zlorab mladoletnih. Potekalo bo od 21. do 24. februarja 2019. Novico so sporočili ob koncu zasedanja sveta devetih kardinalov, ki papežu svetujejo pri prenovi rimske kurije. Namestnica direktorja Tiskovnega urada Svetega sedeža Paloma García Ovejero je novinarjem tudi povedala, da še ni določen datum objave odgovora na poročilo nadškofa Viganója.
|
|
V petek zvonjenje za mir
V petek, 21. septembra, bomo v sklopu Evropskega leta kulturne dediščine zaznamovali mednarodni dan miru. Ob tej priložnosti bodo po vsej Evropi istočasno zazvonili vsi zvonovi. V ta namen bodo zvonovi slovenskih župnij in samostanov zvonili za 15 minut z vsemi zvonovi med 18.00 in 18.15. Pobuda poziva vse prebivalce Evrope, da se grozote vojn ne bi več ponovile in da bi se zavedali, kako dragocena dobrina je mir.
|
|
Kolikokrat na teden verouk?
Število ur treningov in vaj je vsako leto večje. Ujel sem v misli, kaj če bi kot trenerji in učitelji delali tudi župniki, kaplani in katehisti. Recimo: v prvih treh razredih verouk enkrat tedensko, nato dvakrat, v šestem in sedem trikrat, v osmem in devetem razredu štirikrat tedensko. Ne vem, če obstaja župnik, ki bi si to upal. Na že najmanjši poskus bi starši skočili do neba in kričali na vse strani, kako nemogoč je.
|
|
|
|
Radost ljubezni
slovenski prevod posinodalne apostolske spodbude
papeža Frančiška Amoris laetitia
Ko družino prizadene smrt
255. Na splošno terja žalovanje za umrlimi precej časa in če hoče dušni pastir spremljati ta proces, se mora prilagoditi potrebam vsake stopnje žalovanja posebej. Skozi celoten proces se zastavljajo vprašanja o vzrokih smrti; o tem, kaj bi bil človek lahko storil; o tem, kaj doživlja človek v trenutkih pred smrtjo. Notranji mir se lahko doseže z iskreno in potrpežljivo molitvijo. V nekem trenutku žalovanja moramo žalujočim pomagati priti do uvida, da morajo, čeprav so izgubili ljubljenega človeka, izpolniti svojo nalogo in da ni dobro, če se podaljšuje žalovanje, misleč da se s tem rajnemu izkazuje spoštovanje. Ljubljeni človek ne potrebuje ne našega trpljenja niti mu ni do tega, da si uničujemo življenje. Prav tako ni najboljši izraz ljubezni, da se ga vsak trenutek spominjamo in ga omenjamo, kajti to pomeni, da smo odvisni od neke preteklosti, ki je ni več, namesto da bi ljubili pokojnika, ki se sedaj nahaja v onstranstvu. Telesno ne more biti več navzoč, vendar: »… močna kakor smrt je ljubezen« (Vp 8,6). Ljubezen v sebi nosi zmožnost posebnega zaznavanja, kar ji omogoča, da sliši tisto, kar nima glasu, in vidi, kar je nevidno. To ne pomeni, da bi si ljubljenega človeka predstavljali takega, kakršen je bil, ampak naj bi ga sprejemali spremenjenega, kakršen je zdaj. Ko je prijateljica Marija hotela Jezusa po vstajenju močno objeti, jo je prosil, naj se ga ne dotika (prim. Jn 20,17), da bi jo uvedel v drugačen način srečevanja.
256. Tolaži nas spoznanje, da za tiste, ki umrejo, ni popolnega uničenja, in vera nam zagotavlja, da nas Vstali ne bo nikoli zapustil. Tako lahko preprečujemo, da bi smrt »zastrupila naše življenje, razdrla naše zveze in nas pustila pasti v praznino«. Sveto pismo govori o Bogu, ki nas je ustvaril iz ljubezni in nas naredil tako, da se naše življenje s smrtjo ne konča (prim. Mdr 3,2-3). Sv. Pavel nam govori o srečanju s Kristusom neposredno po smrti: »… željo imam, biti razvezan in biti s Kristusom« (Flp 1,23). Z njim nas po smrti pričakuje to, »kar je Bog pripravil njim, ki ga ljubijo« (1 Kor 2,9). Hvalospev bogoslužja za umrle to zelo lepo ubesedi: »Res nas žalosti usoda smrti, toda tolaži nas obljuba prihodnje nesmrtnosti. Tvojim vernim, Gospod, se življenje spremeni, ne pa uniči.« Kajti naši sorodniki niso izginili v temo niča; upanje nam zagotavlja, da so v dobrih in močnih Božjih rokah«.
|
|
|
Božja beseda
25. nedelja med letom, Slomškova nedelja
»Če kdo hoče biti prvi, naj bo izmed vseh zadnji in vsem služabnik.« (Mr 9,35)
Mdr 2,12.17-20a;
Ps 54;
Jak 3,16-4,3;
Mr 9,30-37
|
| |
|
|
|
|
