E-novice ŽPS


Št. 33 (12.10.2015), leto 2015

AKTUALNE NOVICE


Papež med splošno avdienco ponovno o družini (Vir: Radio Vatikan)

Papež Frančišek je pri katehezi med sredino splošno avdienco spregovoril o »družinskem duhu«. Spomnil je na škofovsko sinodo, ki se je pred nekaj dnevi začela na temo Poklicanost in poslanstvo družine v Cerkvi in sodobnem svetu. »Družina, ki hodi po Gospodovi poti, je temeljna pri pričevanju o Božji ljubezni in si zato zasluži vso predanost, ki je je zmožna Cerkev,« je zatrdil. Sinoda je poklicana, da za današnji čas interpretira to skrb Cerkve. Povabil je, naj sinodalno zasedanje spremljamo z molitvijo in pozornostjo. Čeprav je sveti oče pred tremi tedni dejal, da se je niz katehez o družini sklenil, je danes pojasnil, da bodo v času sinode kateheze namenjene premišljevanju o »nekaterih vidikih odnosa med Cerkvijo in družino«, za katerega tudi lahko rečemo, da je nerazvezljiv.

Potrebujemo injekcijo družinskega duha
Pozoren pogled na vsakdanje življenje moških in žensk razkriva, da je vsepovsod potrebna injekcija »družinskega duha«. Stil odnosov – civilnih, ekonomskih, pravnih, poklicnih, državljanskih, se zdi zelo racionalen, formalen, organiziran, a tudi zelo ''dehidriran'', suh, anonimen. Na trenutke postane neznosen. Čeprav želi biti vključujoč v vseh svojih oblikah, pa v resnici povzroča osamljenost in odmetavanje vedno več oseb.

Družina danes brez ustreznega družbenega priznanja
Družina zato za vso družbo odpira veliko bolj človeško perspektivo, je zatrdil papež. S tem, ko predstavlja pogled na človeški odnos, ki je zgrajen na svobodni zavezi ljubezni, otrokom odpira oči za življenje, ne le fizični pogled, ampak tudi vse ostale čute. »Družina vpelje v potrebo po vezeh zvestobe, iskrenosti, zaupanja, sodelovanja in spoštovanja; spodbuja k načrtovanju sveta, ki je primeren za bivanje, in k veri v zaupne odnose tudi v težkih razmerah; uči ceniti dano besedo, spoštovanje posameznih oseb, medsebojno zaupnost o osebnih omejitvah.« Vsi vemo, da je družinska pozornost do najmanjših, najbolj občutljivih in najbolj ranjenih članov nenadomestljiva. Ta, ki v družbi uresničuje te drže, jih je osvojil v družinskem duhu, zagotovo ne v tekmovalnosti in želji po samouresničitvi.

In četudi vemo vse to, se družini ne dodeljuje primerne teže, priznanja in podpore v politični in ekonomski organizaciji današnje družbe, je opozoril papež Frančišek. Ne samo to, da nima ustreznega priznanja, družina prav tako več ne proizvaja učenja. Moderna družba z vso svojo znanostjo in tehniko še vedno ni sposobna prevesti teh spoznanj v oblike, ki bi bile najboljše za civilno sobivanje. Papež je nadaljeval, da se organizacija življenja vedno bolj zaustavlja v »vedno večji birokraciji, ki je popolnoma tuja temeljnim človeškim odnosom«, družbene in politične navade pa pogosto kažejo »znamenja propadanja, kot so agresivnost, vulgarnost, prezir, ki so daleč pod pragom družinske vzgoje, tudi minimalne«.

Cerkev je Božja družina
Cerkev danes ugotavlja zgodovinski pomen svojega poslanstva, ki se nanaša na družino in avtentičen družinski duh, pri tem pa začenja pri pozornem pregledu svojega lastnega življenja. »Lahko bi se reklo, da je ''družinski duh'' za Cerkev ustavna listina: krščanstvo se tákšno mora pokazati in tákšno mora biti.« Sveti Pavel je jasno zapisal: »Vi, ki ste v tistem času bili daleč, … niste več tujci in priseljenci, temveč sodržavljani svetih in domačini pri Bogu.« »Cerkev je in mora biti Božja družina,« je poudaril Frančišek.

Družina – mreža, ki osvobaja
Ko je Jezus poklical Petra, naj hodi za njim, mu je rekel, da bo postal ribič ljudi. Za to pa je potrebna nova vrsta mrež. »Lahko bi rekli,« je pripomnil papež, »da so danes družine ena od najpomembnejših mrež za poslanstvo Petra in Cerkve. To ni mreža, ki nas naredi za ujetnike. Nasprotno, osvobaja slabih voda zapuščenosti in brezbrižnosti, ki mnoge ljudi utapljajo v morju osamljenosti in brezbrižnosti. Družine dobro vedo, kaj pomeni dostojanstvo, ko se čutimo otroci in ne sužnji ali tujci ali samo neka številka na osebni izkaznici.«

Tu, pri družini je Jezus začel svojo pot med ljudi, da bi jih prepričal, da jih Bog ni pozabil. Tu je Peter vzel moč za svoje poslanstvo. Od tu Cerkev, poslušna Učiteljevi besedi, odrine na globoko, prepričana, da bo ulov čudežen. Sveti oče je pri tem spodbudil k molitvi: »Da bi zanos sinodalnih očetov, ki so spodbujeni s Svetim Duhom, lahko zanetil zagon Cerkve, ki zapusti stare mreže in se ponovno poda ribarit, pri tem pa zaupa besedi svojega Gospoda.« Kot je ob koncu še spomnil papež, nam je Kristus nekaj obljubil: če celo hudobni očetje dajejo kruh svojim lačnim otrokom, koliko bolj bo Bog dal Duh tistim, ki ga prosijo z gorečo vztrajnostjo, čeprav so nepopolni.

Več na: http://sl.radiovaticana.va/news/2015/10/07/pape%C5%BE_med_splo%C5%A1no_avdienco_ponovno_o_dru%C5%BEini/1177447

 
Sinoda: Končala se je tretja generalna skupščina (Vir: Radio Vatikan)


Na začetku generalne skupščine je kardinal Lorenzo Baldisseri pojasnil metodologijo sinode in delo po skupinah. Zatem je zbrane v sinodalni dvorani nagovoril še papež Frančišek. Izpostavil je pomembnost dela v majhnih skupinah, kjer bo tudi nastajal sklepni dokument sinode. Dejal je, da so te skupine konstruktivne, pozitivne in pomembne. Papež je spomnil, da so trije temeljni dokumenti zadnje sinode, ki je potekala leta 2014, dva njegova govora, na začetku in na koncu sinode, ter sklepno poročilo (Relatio Synodi). Frančišek je izpostavil, da sta prejšnja in sedanja sinoda v popolni kontinuiteti. Poudaril je, da se katoliški nauk o zakonski zvezi  ni spremenil in se o tem med zadnjo sinodo niti ni razpravljalo. Nauk o zakonu kot ga poznamo torej ostaja v veljavi. Opozoril je še, da delo sinode ne sme zveneti, kot da je edini problem pristopanje k obhajilu ločenih in ponovno poročenih. Po Frančiškovih besedah je treba upoštevati raznovrstnost in širino problemov in vprašanj, o katerih se bo razpravljalo v sinodalni dvorani in o katerih govori tudi delovno gradivo Instrumentum Laboris.

O čem je tekla beseda
Sinodalni očetje so izpostavili pomembnost cerkvenega nauka o zakramentu zakona ter tudi zmožnost Cerkve, da vidi pozitivne elemente v sodobni družbi. Slišalo se je poziv k evangelizaciji, ki ima marijanski priokus in ki pri iskanju novih oblik spremljanja družine zna povezati nežnost in sprejemanje. V svetu, kjer se vse odvija naglo in instinktivno, si Cerkev mora prizadevati spremljati družino na poti, ki je sicer dolga, a vodi v največjo srečo, to je k uresničitvi Božjega načrta. Cerkev mora zato razmišljati tudi o novem jeziku,  s katerim se bo mogoče zoperstaviti ideološkemu besednjaku, ki napada družino in zakon.

V govorih je bila izpostavljena tudi pomoč zakonskim parom pri rasti in zorenju v veri in zakonu. Pare je torej treba spremljati tako pred kot po poroki. Mladim je treba pomagati odkriti lepoto ljubezni in globino odnosa med ljubeznijo in zakonom.

V sinodalni dvorani se je govorilo o povezanosti med družino in njenim poslanstvom: pričevanje misijonarskih družin je za življenje Cerkve nenadomestljivo. Izražena je bila potrebo po boljši formaciji na tem področju. O družinski pastorali na splošno je bilo rečeno, da mora biti močnejša, bolj izvorna in trajna, da bo tako postala resnična pastorala življenja. Pomembno je opogumljati družine, naj nikoli ne izgubijo upanja, kajti Bog je vedno z njimi.

Beseda je tekla o družinah, ki živijo v težkih razmerah. Poudarjeno je bilo, da je Cerkev prijateljica, ki spremlja, je mati in učiteljica, ki rešuje, ne sodi in ne obsoja. Veliko družin se sooča tudi s problemom revščine, h kateremu je treba pristopiti s strani celotne skupnosti, tako da bodo družine lahko postale aktivne v preoblikovanju družbe. Družina je tudi šola solidarnosti, ne smatra se je za zgolj ekonomsko celico, ampak je otok krščanskega življenja, je domača Cerkev.

Sinodalni očetje so spregovorili o problemu nasilja, pri čemer so bila izpostavljena mnoga krščanska dekleta, ki so ugrabljena in posiljena ter tako zaznamovana za vse življenje. Kot oblika nasilja je med drugim bilo navedeno otroško delo. Razprave niso zaobšle vprašanja beguncev in migrantov, ki so pogosto prisiljeni zapustiti svoje domove in se napotiti v druge države. Tem je pomembno zagotoviti ustrezno pastoralno oskrbo. Izpostavljene so bile še naslednje tematike: zakonci brez otrok, vloga starih staršev v družini, mešani zakoni in medverski dialog, osebe s homoseksualnimi nagnjenji. O slednjih je bilo rečeno, da so del Cerkve, pri tem pa poudarjeno, da zakon ostaja zakramentalna zveza med enim moškim in eno žensko, ki je temelj družine.

Več na: http://sl.radiovaticana.va/news/2015/10/06/sinoda_kon%C4%8Dala_se_je_tretja_generalna_skup%C5%A1%C4%8Dina/1177233
 
 
Marta Jerebič, Nadškof Zore o prvem tednu sinode o družini (vir: Radio Ognjišče)


Udeleženci sinode o družini so začeli obravnavati drugi del delovnega dokumenta, ki govori o poklicanosti družine. Pred tem so poročevalci povzeli razprave po 13-ih skupinah, v katerih so govorili o prvem delu dokumenta, ki v ospredje postavlja izzive družin v današnjem času. Iz poročil izhaja, da udeleženci sinode želijo, da se več pozornosti nameni temu, kaj družine prinašajo dobrega, ne samo kakšne so njene težave. Član ene od teh jezikovnih skupin je tudi slovenski predstavnik na sinodi, ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, ki je za Radio Vatikan strnil glavne poudarke, ki izhajajo iz poročil posameznih skupin.

Nadškof Zore je povedal, da so v skupinah najprej precej pozornosti namenili sami metodologiji dela. Glede na to, da je lani že bila izredna sinoda o družini, se je postavilo tudi vprašanje, na kateri dokument se bodo oprli pri delu, »kaj bo dokument, kaj bo sporočilo te sinode? Komu bo to sporočilo namenjeno? Bo namenjeno svetemu očetu? Bo namenjeno krščanskim družinam, bo namenjeno celotnemu svetu?«

Zatem so se zadržali pri posameznih členih prvega dela delovnega dokumenta. Kot je poudaril nadškof Zore, je bilo potrebno, da že na začetku jasno povedo, kaj družina je, tudi v skladu z naukom Cerkve. »Da že na samem začetku odpade vsak dvom o tem, o čem govorimo, namreč, da je družina skupnost, ki je utemeljena na zakonu med možem in ženo.«

Udeleženci sinode so ob tem menili, da je več pozornosti treba nameniti ideologiji teorije spola, »ki na zelo negativen način vpliva na vzgojo, bolj ali manj po vseh državah, ki so prisotne na tej sinodi, in kvarno jemlje vzgojo otrok iz rok njihovih staršev. Ravno tako je treba poudariti v družbeno ekonomskem kontekstu sekularizem, ki naravnost brutalno včasih izriva Božje in religiozno iz življenja družin, iz življenja tudi posameznih članov družin

Pozornost so namenili tudi starejšim in kakorkoli prizadetim. »Da se začne ceniti njihova modrost in njihova izkušnja. In da se tukaj ozremo tudi po svetu. V Afriki, na drugih kontinentih vidimo, kako je družina veliko več kot zgolj oče, mama in še otroci. Tam v družino spada zelo razširjena družina, kjer živijo zelo skupaj, povezano in zelo cenijo starejše ljudi.«

Poudarili so tudi, da je država odgovorna za to, da pomaga družini. »Po eni strani nalagamo staršem odgovornost za njihove otroke, po drugi strani pa ne omogočamo potrebnega časa, da bi starši dejansko lahko vzgajali svoje otroke.«

V razpravah so pozornost namenili tudi vprašanju otroškega dela v nekaterih delih sveta, otrok vojakov, trgovini z ljudmi. V zvezi z ženami so opozorili na pornografijo, kjer se ženo zlorablja oziroma z njo trguje. »Smo pa dodali, da je potrebno pozornost posvetiti tudi možu in očetu v družini, kajti dostikrat se dogaja, da so možje odsotni ne samo fizično, ampak tudi psihološko, na nek način se umaknejo iz družine,« je še dejal nadškof Zore.

Iz ostalih poročil je razvidno, da so se določeni udeleženci sinode pritoževali nad preveč evropskim pogledom na družino, ki veje iz prvega dela delovnega dokumenta, da je jezik preveč kompleksen, zato izražajo upanje, da bo končni dokument napisan bolj jasno in preprosto.

Prav tako je iz poročil skupin razvidno, da nekateri želijo več pozornosti nameniti vprašanju migracij. Vsi pa so izrazili zadovoljstvo v zvezi z metodo dela po skupinah, torej neposrednim soočenjem med sinodalnimi očeti, ki uporabljajo isto govorico, a živijo v različnih kulturah oziroma državah. Dopolnila, ki so jih skupine vložile k prvemu delu delovnega dokumenta, so številna, zavedajo pa se, da vsa ne bodo sprejeta.

Več na: http://radio.ognjisce.si/sl/171/aktualno/18541/
 

Marta Jerebič, Najmlajši udeleženec sinode o družini – trimesečni dojenček (Vir: Radio Ognjišče)

Najmlajši udeleženec sinode - trimesečni dojenček privablja pozornost drugih udeležencev in medijev. Slednji so ga že krstili za 'sinodalnega otroka'.

Vatikan potrjuje. Najmlajši udeleženec sinode je osvojil srca vseh udeležencev. „Vsi se želijo fotografirati z njim. To je nežnejša plat sinode,“ je na tiskovni konferenci povedal predstavnik tiskovnega urada Svetega sedeža Manuel Dorantes.

Ime mu je Davide Paloni. Star je tri mesece in je najmlajši v družini z 12-imi otroki. Njegova starša Massimo in Patrizia se sinode udeležujeta kot zakonski par. Fantka je pozdravil tudi sam papež Frančišek: „Papež je bil vesel in se pohecal rekoč: Mislim, da ga ni na seznamu udeležencev sinode. Davide je omehčal srca kardinalov in škofov, ki so prišli do njega in ga blagoslovili,“ je za televizijsko agencijo Romereports povedala Patrizia in dodala da na sinodi pričujeta o svoji izkušnji družinskega življenja, na katero zelo vpliva okrožnica Pavla VI. O posredovanje človeškega življenja

Zelo sva hvaležna za nauk Pavla VI. Bila sem zelo mlada, imela sem 24 let, ko sem pričakovala tretjega otroka, ljudje pa so nama govorili: 'Ustavita se. Bodita odgovorna.' Ko sedaj pogledam fotografijo mojih 12-ih otrok, se vprašam: Kateri od njih torej ne bi smel obstajati. Na to ne moreš odgovoriti,“ je bila jasna Patrizia.

Družina zadnjih 11 let živi na Nizozemskem, kjer zakonca delujeta kot misijonarja neokatehumenske poti. Izkusila sta tako vzpone kot padce, poudarjata pa, da je krščanska vera in podpora drugih družin ključ za premagovanje izzivov.

Več na: http://radio.ognjisce.si/sl/171/svet/18550/

 
M. Š., »Močno orožje: rožni venec« (Vir: Družina)

Oktober je mesec rožnega venca. Izbor »močnih« izjav o molitvi rožnega venca je na svojem blogu zbral tudi mlad ameriški katoličan Sam Guzman.

Ta molitev ima izredno moč, saj se je z njeno pomočjo zgodilo že nešteto čudežev in izbojevanih je bilo že nešteto zmag. 7. oktobra obhajamo praznik rožnovenske Matere Božje, ker je na ta dan krščanska flota slavila veliko zmago nad turškim ladjevjem v pomorski bitki pri Lepantu, tedanji papež pa je vojaški uspeh pripisal Marijinemu varstvu.

Tudi v današnjih časih nas ne sme prežemati strah. Kakor naši predniki v veri se moramo znova zateči k molitvi rožnega venca in klicati na pomoč Brezmadežno Devico.

Izbor petnajstih navedkov papežev in svetnikov naj nas spodbudi k izgovarjanju te »močne« molitve.

1 »Rožni venec je orožje našega časa.« - sv. Pij iz Pietrelcine

2 »Dajte mi vojsko, ki bo molila rožni venec in osvojil bom ves svet.« - bl. papež Pij IX.

3 »Najmogočnejši način molitve je molitev rožnega venca.« - sv. Frančišek Saleški

4 »Nekateri ljudje so zelo nespametni in mislijo, da lahko skozi življenje stopajo brez pomoči Božje Matere. Ljubite Marijo in molite rožni venec, kajti njen rožni venec je orožje proti zlu v današnjem svetu. Vse milosti, ki so nam dane od Boga, prihajajo preko Božje Matere.« - sv. Pij

5 »Pojdite k Mariji. Ljubite jo! Vedno molite rožni venec. Lepo ga molite. Molite ga tako pogosto, kot je le mogoče! Bodite duša molitve. Molitve se nikoli ne naveličajte, kajti nujno je potrebna. Molitev predrami Gospodovo srce in nam prinese potrebne milosti.« - sv. Pij

6 »Rožni venec je močno orožje. Z zaupanjem ga uporabljajte in navdušeni boste nad rezultati.« - sv. Jožefmarija Escriva

7 »Molite rožni venec. Naj bo blagoslovljena monotonija zdravamarij, ki očiščuje monotonijo tvojih grehov!« - sv. Jožefmarija Escriva

8 »Za tiste, ki svoj razum in študij uporabljajo kot orožje, je rožni venec najučinkovitejši. Kajti na prvi pogled monotone prošnje naši Materi Mariji, kot otroci pač prosijo svojo mater, lahko v kali zatrejo sleherno seme ošabnosti in prevzetnosti.« - sv. Jožefmarija Escriva

9 »Rožni venec vedno odlagate na kasnejši čas, na koncu pa ga sploh ne zmolite, ker ste preveč zaspani. Če nimate drugega časa, ga molite, ko hodite po ulici, ne da bi kdo opazil, da molite. To vam bo pomagalo, da boste ves čas čutili Božjo navzočnost.« - sv. Jožefmarija Escriva

10 »Rožni venec je močno orožje, ki demone požene v beg in ljudi odvrača od greha… Če si želite srčnega miru, miru v vaših domovih, v vaši domovini, se vsak večer zberite ob molitvi rožnega venca. Naj ne mine dan, ko ne bi izrekli te molitve, ne glede na to, kako težko je breme vaših dolžnosti in skrbi.« - papež Pij XI.

11 »Rožni venec je knjiga za slepe, kjer duše vidijo in kjer se dogaja najmogočnejša drama ljubezni, ki jo je svet kdaj koli poznal; to je knjiga ubogih, ki jih vpeljuje v skrivnosti in znanje, bolj navdušujoče kot izobrazba drugih ljudi; to je knjiga ostarelih, katerih oči so se zaprle pred sencami tega sveta, in se odpirajo za drugi svet. Moč rožnega venca je nepopisna.« - nadškof Fulton Sheen

12 »Rožni venec je najodličnejša oblika molitve in najučinkovitejše sredstvo za dosego večnega življenja. To je zdravilo za vsako zlo, korenina naših blagoslovov. Mogočnejše molitve na svetu ni.« - papež Leon XIII.

13 »Nihče ne more večno živeti v grehu in obenem moliti rožni venec: ali bo opustil greh ali pa ne bo več molil rožnega venca.« - škof Hugh Doyle

14 »Presveta Devica nam je v teh zadnjih dneh našega življenja podarila novo učinkovitost molitve rožnega venca, do te mere, da ni nikakršne težave, ne glede na to, kako težka je, pa naj si bo začasna, duhovne narave, v našem zasebnem življenju, v naših družinah …, ki je molitev rožnega venca ne bi zmogla rešiti. Ni je težave, vam povem, ki je ne bi mogli rešiti z molitvijo rožnega venca. –s. Lucija dos Santos iz Fatime

15 »Tu je primer, da boste doumeli učinkovitost rožnega venca. Gotovo se spomnite zgodbe o Davidu, ki je premagal Goljata. Kaj vse je mladi Izraelec storil, da je lahko premagal velikana? S kamnom iz cule ga je udaril sredi čela. Če naj bi Goljat predstavljal zlo in vso njegovo moč, si lahko domišljamo, da kamni iz cule, ki lahko premagajo sovražnika, predstavljajo jagode rožnega venca.

»Bog si je izbral tisto, kar je v očeh sveta noro, da bi osramotil modre. Bog si je izbral tisto, kar je v očeh sveta slabotno, da bi osramotil tisto, kar je močno« (1 Kor 1, 27).

Ali še niste srečali ubogih stark, ki nadvse pobožno molijo rožni venec? Vse morate storiti za to, da ga molite z gorečnostjo. Pokleknite k Jezusovim nogam: dobro je, če se ponižamo v navzočnosti Božje veličine.« - Columba Marmion, kristjan

Tudi če ne počnete nobene druge duhovne stvari, vsaj molite rožni venec. Z njegovo pomočjo boste prejeli vse, kar potrebujete in iz vaša duša se bo osvobodila vseh sovražnikov. Z njegovo pomočjo boste našli mir in radost v življenjskih preizkušnjah. Premagajte hudiča – molite rožni venec!

Vir: www.catholicgentleman.net

Več na: http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/%C2%BBmocno-orozje:-rozni-venec%C2%AB

 
Drago Jerebic, Od klavrnih začetkov do župnijskega razcveta (Vir: Časnik)
 
Navdušujoče – da se! Knjiga Prenovitev me je navdušila, ker župnik in njegov najožji župnijski sodelavec na zelo nevsiljiv, pogosto duhovit in hkrati zelo realen način opisujeta njuno “odisejado” glede vodenja župnije od klavrnih, neuspešnih začetkov do župnijskega razcveta. Pri tem sta avtorja zelo iskrena, skromna in preprosta: ne izpostavljata svojih zaslug, temveč izpostavljata način dela. Nazorno povesta, kako je bilo prej, kaj je bila prelomna točka, kako je sedaj in katera področja še ostajajo nedorečena. Gre za pričevanje, v katerem se bo prepoznal marsikateri duhovnik, kaplan, sestra, župljan in bo marsikoga spodbudilo k večjemu ter rahlo drugačnemu angažiranju v župniji. Dobrodošlo branje za vse kristjane, ki si želijo nekaj spodbudnega, realnega in izvedljivega. Na koncu knjige si hvaležen avtorjema za delitev njunih izkušenj in si želiš spoznati še izkušnjo domačih duhovnikov pri iskanju delujoče pastoralne strategije.

Verniki – potrošniki. V prvem delu knjige opisujeta stanje v župniji v prvih letih njunega delovanja. Zelo dobro sta ubesedila t.i. kulturo neredkih “nedeljnikov” – neke vrste duhovno potrošništvo, kjer so verniki hitro nezadovoljni, če niso dovolj dobro “postreženi” in da v primeru nezadovoljstva z župnikom hitro zamenjajo duhovno “trgovino” (župnijo). To sta ugotavljala in izkušala že ob manjših spremembah, ki bi olajšale prihod oddaljenim kristjanom k nedeljskemu bogoslužju – verniki, ki so nevede zapadli logiki kulture potrošništva, so zavračali vse, kar jim je zmanjševalo duhovno “ugodje”, ne oziraje, da bi to lahko pomagalo “izgubljenim”, da se vračajo v župnijo, medtem ko so se verniki, ki so v prvi vrsti želeli postati Jezusovi učenci - kar je kasneje postala osrednja pastorala strategija za vse župljane - osredotočili na to, kako se počuti t.i. “novi-stari” vernik, ki je prvič po dolgem času spet v cerkvi, kaj bi lahko naredili, da bi se lažje približal Kristusu in se k njemu vračal – to je postal temelj in smer njunega delovanja in načrtovanje v župniji.

K izvirom spodbude. Po mnogih bolj ali manj neuspešnih poskusih pastoralnega dela, kar jima je vzelo veliko energije, napolnilo s kopico razočaranj ter ju nevarno približalo k zelo razširjenemu pastoralnemu malodušju, sta se začela ozirati po župnijah in občestvih, kjer tega malodušja ni bilo. To je bila zanju prva prelomna točka, kjer sta na lastne oči videla, da je možno tudi v tem, na videz, Cerkvi neprijaznem okolju.

Razumeti kaj delam. Začela sta se učiti razumeti svoje delo, česa jima ni treba več delati, kaj morata spremeniti in kaj je bistvo njunega dela. Sta zelo iskrena, ko povesta, da sta pred tem pogosto nekaj delala, pri čemer nista točno vedela kaj je bil namen tiste dejavnosti. Recimo; videla sta, da se je v nekem občestvu zelo dobro obnesla kava in pica po maši. Tudi onadva sta to storila, vendar brez učinka. Ob tem sta se spraševala, v čem je razlika med kavo v njihovi župniji v primerjavi z drugo župnijo. Manjkal je jasen namen, ki ga naj bi imelo to srečevanje po maši in ki bi se ga zavedala ne samo onadva, temveč tudi vsi župljani: bom s to kavo pričeval in pomagal drugemu župljanu, da bo boljši Jezusov učenec? Če bi šlo samo za kavo, jo v kakšni kavarni gotovo boljše skuhajo.

Postati učenci. S pomočjo izkušnje žive cerkve v drugih občestvih, lastne molitve in razločevanja z župnijskimi sodelavci se je izoblikovalo temeljno poslanstvo župnije: Pojdite torej in naredite vse narode za moje učence (Mt 28, 19) in ne kot prej – zgolj udobno duhovno okolje. Ugotovili so, da Jezusovi učenci ne skrbijo zgolj za 99 ovac v hlevu, ampak gredo iskat izgubljene. Tako so definirali značilnosti oz. profil, potrebe, doživljanja, razmišljanja tipičnega predstavnika oddaljenih kristjanov (v ZDA je 2/3 krščenih prekinila reden stik s Cerkvijo): na kakšen način povabiti tega posameznika, da ga že prvi stik ne bo odvrnil od župnije in Kristusa? Temu so potem podredili vse ostale dejavnosti: skupino za sprejem vernikov pred nedeljskimi mašami, skupino za slavilno glasbo, skupino za otroške kateheze in varstvo otrok,…, tudi pridige so bile temu prilagojene. Skratka, začetek njune prenove župnije z obstoječimi nedeljniki dobro povzema slogan: “spraviti ljudi ne v cerkev, temveč ven iz cerkve” ali “Jezusov učenec je tisti, ki služi drugim” – v nasprotnem primeru smo blizu duhovnega potrošništva.

Darovalci. Upala sta si dregniti tudi v zelo občutljive stvari, ki pa so nujne za delovanje župnije (ter uspela), to je denar: dati Bogu napitnino (drobiž) ali desetino? Ugotovila sta, da je darovanje oz. desetina prestopni prag, ko postane župljan osebno zavezan župnijskemu pastoralnem načrtu. Ob tem dodajata, da naj župnija ne zbira sredstva za posamezne projekte, temveč vzgaja redne darovalce, vsak mesec darujmo določen odstotek in iz tega potem župnija financira vse programe in gradnje (podrobno razložita, kako se tega izjemno občutljivega projekta lotiti). To prakso potrjuje izkušnja mnogih katoliških skupnosti in gibanj, ki so nastale po 2. vatikanskem koncilu.

Začela sta moliti za prenovitev. Verjetno se postavi tudi vprašanje, kakšen pomen sta v tem iskanju in načrtovanju dala molitvi. Bistvenega. Preko molitve sta postala še bolj odprta za notranje vzgibe, da sta si upala vstopiti v neznano, se prijavila na “nenavadno” pastoralno konferenco, kjer sta izkusila živo skupnost in dobila zagon; da sta začela ustanavljati male župnijske skupine, kjer se je lahko še bolj intenzivno udejanjala pastoralno delo in da ste se znala vživeti v oddaljene ter s svojim vzgledom pritegniti župljane, da so se jima množično pridružili pri njihovem temeljnem poslanstvu: Pojdite torej in naredite vse narode za moje učence.

Več na: http://www.casnik.si/index.php/2015/10/09/od-klavrnih-zacetkov-do-zupnijskega-razcveta/





 








 

MOLITEV 

Ovijaj rok se mojih,
ti venec čudovit,
iz rož skrivnosti polnih
nebeških si povit.

Ta venec iz veselja
spleten, iz bolečin,
na delo odrešenja,
mogočen je spomin.

Marija, ne dopusti
nesreče te nikdar,
da kdaj ta venec iztrgal
sveta bi mi vihar.

Do zadnjega zdihljaja
naj trdno ga držim
in zadnje zmage venec
naj z njim si priborim.

iz molitvene revije Magnifikat

 

molitev papeža Frančiška za sinodo

29. nedelja med letom, misijonska nedelja

18. oktober
Mr 10,35-45

 
 "Kdor koli med vami hoče biti prvi, bodi vsem služabnik" (Mr 10,44)

Prošnja Zebedejevih sinov
Pa stopita k njemu Zebedejeva sinova Jakob in Janez ter mu rečeta: »Učenik, želiva, da bi nama storil, kar koli te bova prosila.« Rekel jima je: »Kaj želita, da vama storim?«  Odgovorila sta mu: »Daj nama, da bova v tvojem veličastvu sedela eden na tvoji desnici in eden na tvoji levici.« Jezus jima je rekel: »Ne vesta, kaj prosita. Ali moreta piti kelih, ki ga jaz pijem, ali biti krščena s krstom, s katerim sem jaz krščen?« Rekla sta mu: »Moreva.« Jezus pa jima je rekel: »Kelih, ki ga jaz pijem, bosta pila in s krstom, s katerim sem jaz krščen, bosta krščena; sedeti na moji desnici ali levici ne gre dajati meni, marveč bo dano (tistim), katerim je pripravljeno.«  Ko so deseteri to slišali, so bili nejevoljni na Jakoba in Janeza.

Kdor hoče biti velik, bodi vaš strežnik
Jezus pa jih je poklical k sebi in jim rekel: »Veste, da ti, ki veljajo ljudstvom za vladarje, nad njimi gospodujejo in da si prvaki lastijo oblast nad njimi. Med vami pa naj ne bo tako; ampak kdor koli med vami hoče biti velik, bodi vaš strežnik;  in kdor koli med vami hoče biti prvi, bodi vsem služabnik. Zakaj tudi Sin človekov ni prišel, da bi mu stregli, ampak da bi on stregel in dal svoje življenje v odkupnino za mnoge.«


 

Besede vere za vsakogar

Papež Frančišek,

Bula ob napovedi izrednega jubileja Usmiljenja (Vir: Katoliška Cerkev)

15. V tem svetem letu bomo lahko izkusili tudi, kako je mogoče odpreti srce tistim, ki živijo na najbolj obupnih obrobjih življenja, ki jih na dramatičen način ustvarja sodobni svet. Koliko negotovosti in trpljenja je navzočega v današnjem svetu! Koliko ran je bilo zadanih telesom tolikih, ki nimajo več glasu, ker je njihov krik oslabel in umolknil zaradi brezbrižnosti bogatih narodov. Ob tem jubileju bo Cerkev še bolj poklicana, da zdravi te rane, da jim polajša z oljem tolažbe, da jih obveže z usmiljenjem in jih ozdravi z dolžno solidarnostjo in pozornostjo. Ne padimo v brezbrižnost, ki ponižuje, v navajenost, ki omrtvi duha in mu prepreči, da bi odkril kaj novega; ne padimo v cinizem, ki uničuje. Odprimo svoje oči, da bomo videli bedo sveta, rane tolikih bratov in sester, ki so prikrajšani za dostojanstvo, in se čutímo izzvane, da poslušamo njihov krik na pomoč. Naše roke naj primejo njihove in jih pritegnimo k sebi, da bodo začutili toplino naše navzočnosti, prijateljstva in bratstva. Naj njihov krik postane naš in bomo skupaj lahko zdrobili ograde brezbrižnosti, ki pogosto suvereno vlada in prikriva hinavščino in sebičnost.

Živo hrepenim, da bi krščansko ljudstvo ob tem jubileju premišljevalo o telesnih in duhovnih delih usmiljenja. Tako se bo prebudila naša vest, ki je pogosto dremava pred dramo revščine. Tako bomo vedno bolj vstopali v srce evangelija, kjer so ubogi privilegiranci Božjega usmiljenja. Jezusovo oznanilo nam prikaže ta dela usmiljenja, da bi lahko razumeli, ali živimo kot njegovi učenci ali ne. Odkrijmo znova dela telesnega usmiljenja: lačne nasititi, žejne napojiti, nage obleči, popotnike sprejemati, bolnike obiskovati, jetnike reševati, mrliče pokopavati. In ne pozabimo na dela duhovnega usmiljenja: dvomljivcem svetovati, zmotne učiti, grešnike svariti, žalostne tolažiti, žalivcem odpustiti, nadležne prenašati, za žive in mrtve Boga prositi.

Ne moremo uiti Gospodovim besedam: glede nanje bomo sojeni: če bomo dali lačnim jesti in žejnim piti; če bomo sprejeli tujca in oblekli nagega; če si bomo vzeli čas za to, da bomo z bolnikom in zapornikom (prim. Mt 25,31-45). Prav tako bomo vprašani, če smo pomagali, da je kdo splezal iz dvoma, ki peha v strah in je pogosto vir osamljenosti; če smo bili sposobni premagati nevednost, v kateri živijo milijoni, zlasti otrok, ki so prikrajšani za potrebno pomoč, da bi se izkopali iz revščine; če smo bili blizu osamljenim in stiskanim; če smo odpustili tistim, ki so nas užalili, in zavrgli sleherno zamero in sovraštvo, ki vodi v nasilje; če smo bili potrpežljivi po zgledu Boga, ki je tako potrpežljiv z nami; in če smo slednjič v molitvi izročili Gospodu svoje brate in sestre. V vsakem od tej najmanjših je prisoten sam Kristus. Njegovo meso spet postaja vidno kot mučeno, ranjeno, bičano, shirano, preganjano telo … da bi ga mi prepoznali, se ga dotaknili in mu skrbno pomagali. Ne pozabimo besed sv. Janeza od Križa: »Na večer življenja bomo sojeni po ljubezni.«[12]

Vir: http://katoliska-cerkev.si/bula-ob-napovedi-izrednega-jubileja-usmiljenja

Gradiva
  

Duhovnost

Vprašalnik, Evalvacija dela po župnijah o uresničevanju pastoralnega načrtovanja po župnijah

Druga gradiva Škofijskega urada za laike
 
Vsa gradiva uradov Pastoralne službe Nadškofije Ljubljana pa najdete na naslednji povezavi.

Vas zanima? Oglejte si! 
 
Moli.si

 

Vabimo vas!
 

Jesensko srečanje članov ŽPS

Jesensko srečanje članov ŽPS bo potekalo v soboto, 7. novembra, v Zavodu sv. Stanislava (od 9.00 do 13.00). Namen srečanja je poiskati primere dobrih praks za celostno vzgojo in skrb za zakon ter družino.

K udeležbi ste poleg predstavnikov ŽPS, ki so se že doslej udeleževali izobraževanj za pastoralno načrtovanje, vabljeni vsi župniki in drugi člani ŽPS.
 


 

Peter Opeka za prijatelje

Misijonar Peter Opeka prihaja v Slovenijo. Srečanje z njim, enim največjih dobrotnikov našega časa, bo v Hali Tivoli v Ljubljani, v soboto 17. oktobra ob 19.00. Skupaj z ansambli, Modrijani, Alfa in Omega ter drugimi glasbenimi gosti želimo ustvarili radostni dogodek, poln upanja.

Izkupiček večera, ki bo dobrodelne narave, bo namenjen za zagotovitev hrane in strehe nad glavo najrevnejšim na Madagaskarju.

Vstopnice (7 EUR) so na voljo na vseh poštah, črpalkah Petrol in prodajnih mestih Eventim.

 

Misijonska nedelja in misijonska vas 2015 (Vir: Katoliška Cerkev)

V Katoliški Cerkvi bomo v nedeljo, 18. oktobra 2014, praznovali misijonsko nedeljo. Skupno vseslovensko praznovanje misijonske nedelje bo na Brezjah v nedeljo, 18. oktobra, ob 15. uri.

Največja solidarnostna povezanost vernikov vsega sveta – v molitvi in darovanju – je gotovo vsako leto na misijonsko nedeljo. Na ta dan se verniki župnij po vsem svetu še posebej zavemo, da smo “udje enega Kristusovega telesa” in da moramo skrbeti drug za drugega. »Če en del trpi, trpijo z njim vsi deli, če je en del v časti, se z njim veselijo vsi« (1 Kor 12,26).

Nimajo vse Cerkve po svetu enakih možnosti – ne v duhovnem ne v materialnem smislu. Zato molimo drug za drugega, zato vsi prispevamo darove, s katerimi papeške misijonske družbe pomagajo najbolj revnim škofi jam po svetu.

Misijonska nedelja nas vabi, da uresničimo Jezusovo naročilo: »Pojdite po vsem svetu in učite vse narode …« (Mr 16,15). V misijone ne moremo vsi, lahko pa podpremo tiste, ki so tja odšli, misijonarje. Lahko uresničimo Jezusovo vabilo: »Tako naj sveti vaša luč pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih« (Mt 5,16).

Misijonska vas 2015

V Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano bo v sklopu praznovanja misijonske nedelje v petek, 16. oktobra, in soboto, 17. oktobra, misijonska vas.

Poseben gost bo Peter Opeka, misijonar z Madagaskarja. Na programu bo sprehod po pravi »misijonski vasi«, seznanjanje s kulturo različnih narodov, sodelovanje na pestrih delavnicah, razstava jaslic iz dežel, kjer delujejo naši misijonarji, pogovor z misijonarji.

Ogled je oba dneva od 9. do 18. ure. V petek zvečer bo ob 19. uri 'misijonsko obarvana' sveta maša v cerkvi sv. Vida v Šentvidu nad Ljubljano.

Dodatne informacije dobite v Misijonskem središču Slovenije na Kristanovi ulici 1 v Ljubljani, po tel. št. 01/300–59–50 ali po e-pošti na naslovu [email protected].

 
 

Škofijski urad za laike
Ciril Metodov trg 4
1000 Ljubljana


[email protected]
http://nadskofija-ljubljana.si/laiki/

Če e-novic ne želite več prejemati, nam to prosim sporočite na: [email protected]







This email was sent to [email protected]
why did I get this?    unsubscribe from this list    update subscription preferences
Pastoralna služba · Ljubljana · Ljubljana, No Region 0 · USA

Email Marketing Powered by MailChimp