Papež Frančišek na binkošti spodbudil vernike, naj bodo odprti za novosti, ki jih prinaša Sveti Duh (Vir: Katoliška Cerkev)
»Današnje bogoslužje je ena sama molitev, ki jo Cerkev skupaj z Jezusom dviga k Očetu, da bi obnovil izlitje Svetega Duha. Vsak od nas, vsaka skupina, vsako gibanje, ki je v soglasju s Cerkvijo, se obrača na Očeta in prosi ta dar. Cerkev tudi danes, kakor ob svojem rojstvu, skupaj z Marijo kliče: 'Veni Sancte Spiritus! – Pridi Sveti Duh, napolni srca svojih vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni'.« S temi besedami je papež Frančišek med homilijo za binkošti, v nedeljo, 19. maja 2013, na trgu sv. Petra, spodbudil vernike iz številnih cerkvenih gibanj, skupnosti, združenj in skupin, naj bodo odprti za novost, ki jo Sveti Duh prinaša, za skladnost, v katero vodi vso raznolikost ter za poslanstvo, ki ga spodbuja.
Več kot dvesto tisoč glavi množici vernikov je sveti oče izhajajoč iz današnjega prvega berila iz Apostolskih del ter iz evangeljskega odlomka, razložil te tri besede, povezane z delovanjem Svetega Duha. »Novosti se vedno malo bojimo, saj se počutimo bolj varne, če imamo vse pod kontrolo, če smo mi, ki ustvarjamo... Podobno je tudi z Bogom. Pogosto hodimo za njim, ga sprejmemo, a le do neke mere... Novost", ki jo Bog prinaša v naše življenje, je to, kar nas resnično uresničuje, to kar nam daje resnično veselje, vedrino, saj nas Bog ljubi in nam hoče samo dobro.« Ob koncu razlage besede novost je sveti oče zastavil vprašanja in vernikom priporočal, da si jih čez dan večkrat postavijo: »Vprašajmo se, smo odprti Božjim presenečenjem? Ali pa se zaradi strahu zapremo novosti Svetega Duha? Imamo pogum, iti po novih poteh, ki nam jih Božja novost ponuja ali pa se jih branimo in se zapiramo v zakrnele strukture, ki so izgubile sposobnost sprejemanja?«
»Druga misel: na prvi pogled se zdi, da Sveti Duh v Cerkvi ustvarja nered, saj prinaša različnost karizem, darov. Vendar pa je pod njegovim delovanjem vse to veliko bogastvo, saj je Sveti Duh, Duh edinosti, kar nikakor ne pomeni uniformiranosti, ampak vse vodi k skladnosti (harmoniji).« Tako je papež Frančišek predstavil učinek delovanja Svetega Duha, seveda pod pogojem, če se mu pustimo voditi, saj v primeru, ko hočemo isti učinek sami, hitro zapademo ali v spore in razdeljenost ali pa v uniformiranost. »Če pa se pustimo voditi Svetemu Duhu, bogastvo karizem, raznolikost in različnost nikoli ne vodijo v spor, saj nas On spodbuja živeti različnost v občestu s Cerkvijo. Hoditi skupaj v Cerkvi pod vodstvom pastirjev, je znamenje Svetega Duha. Cerkvenost je temeljna značilnost vsakega kristjana, skupnosti, gibanja.« Tudi tokrat je papež kot popotnico za razmišljanje o skladnosti postavil nekaj vprašanj: »Sem odprt za skladnost Svetega Duha in tako preraščam vsak ekskluziven? Se Mu pustim voditi tako, da živim v Cerkvi in s Cerkvijo?«
»Še zadnja točka. Antični teologi so rekli: duša je neke vrste jadrnica, Sveti Duh je veter, ki piha v jadro, da pluje. Sunki, moč vetra pa so darovi Svetega Duha. Brez njegove spodbude, brez njegove milosti, ne moremo iti naprej... Sveti Duh je namreč duša poslanstva... daje nam pogum, da gremo na poti sveta, da tja prinašamo evangelij. Sveti Duh nam odpira obzorja in nas vodi na bivanjska obrobja zato, da bi oznanjali življenje po Jezusu Kristusu. Vprašajmo se ali imamo težnjo zapirati se vase, v skupino ali pa pustimo, da nas Sveti Duh odpre za poslanstvo.«
Več na: http://katoliska-cerkev.si/papez-francisek-na-binkosti-spodbudil
Marjan Lamovšek, Relikvije sv. Janeza Boska zapustile Slovenijo (Vir: Radio Ognjišče)
Z množično počastitvijo relikvij sv. Janeza Boska v župnijski cerkvi v Veržeju in z jutranjimi hvalnicami v tamkajšnjem Marijanišču je v petek, 17. maja 2013, zjutraj prišel trenutek sklepa 17-dnevnega romanja relikvij po Sloveniji.
Relikvije očeta in učitelja mladine so se na svojem romanju zaustavile na štiriindvajsetih krajih. Obiskale so vse slovenske škofije. V vsaki škofiji je bilo kako srečanje namenjeno zlasti mladim, povsod pa so sveti posmrtni ostanki privabili veliko ljudi. V Radljah, najprej v športni dvorani in nato v tamkajšnji župnijski cerkvi, še prej na gradbišču nastajajočega Don Boskovega centra v Mariboru. Nato Ig in romarsko svetišče na Kureščku, pa Opčine pri Trstu, Ankaran in Cerknica, kjer so mladi z glasbo počastili svojega zavetnika. Brezje so 5. maja 2013 privabile veliko romarjev, ki so se želeli zaustaviti ob relikvijah, nato je relikvije sprejel Bled, župnijska cerkev in skupnost hčera Marije Pomočnice. Tu in še marsikje drugje so bile relikvije izpostavljene v češčenje skozi vso noč in zelo zgovorno je, koliko ljudi je v tišini noči molilo k Bogu ob svetniku, ki je bil med nami. Relikvije so bile nato na Dolenjskem, v Šentrupertu, nato v Ljubljani na Gornjem trgu in v stolni cerkvi sv. Nikolaja. Posebno doživetje je bil sprevod mladih z relikvijami po ulicah Ljubljane, od stolnice do frančiškanske cerkve, še prej razgiban program mladih na trgu ob stolnici in nepozaben večer s sveto mašo pri frančiškanih na Tromostovju in nato doživeta večerna molitev v cerkvi Marijinega oznanjenja. Tudi v Sevnici so se relikvije zaustavile za cel dan, na večer praznika Gospodovega vnebohoda pa so obiskale župnijsko cerkev v Boštanju. Nato jih je za dober dan sprejela župnija Ljubljana Kodeljevo.
Na Rakovniku v Ljubljani so bile relikvije skoraj tri dni, z vmesnim odhodom v Don Boskov center Celje. Na Rakovniku je bilo živahno preteklo soboto, ko je zadonela mogočna pesem stotine otrok na Čarnem jezeru. V nedeljo je bil osrednji romarski shod, zopet mnogo romarjev in globoko doživeti trenutki tudi zvečer in do zgodnjih jutranjih ur. V ponedeljek, 13. maja 2013, so se na Rakovniku zbrali člani vseh skupin salezijanske družine v Sloveniji na duhovno obnovo in praznovanje.
Relikvije so nato poromale v Želimlje, kjer so jih sprejeli gimnazijci in župljani tamkajšnje župnije. Nato so obiskale Novo mesto Šmihel in Ptuj in stolno cerkev sv. Nikolaja v Murski Soboti, zadnja postaja pa je bila v Veržeju.
Tako po programu, vendar so se relikvije, ko so jih že prišli pospremit v svojo deželo salezijanci z Madžarske, zaustavile še na enem kraju: v samostanu sester klaris v Turnišču.
Prav ta zgovorna gesta organizatorjev je želela sporočiti prav to: čeprav je bilo romanje relikvij zgodovinski dogodek za našo deželo in se je ob tem dogajalo na zunaj veliko stvari, je vendarle najbolj pomembna duhovna plat celotnega dogajanja. Svetnik je bil med nami, da bi tudi mi raje in odločneje stopali po poti svetosti.
Povezava do fotogalerij in videoposnetkov.
Več na: http://radio.ognjisce.si/sl/142/slovenija/10756/
M. Debevec, Mladi v Riu de Janeiru za medverski dialog (Vir: Radio Ognjišče)
Dva dni pred uradnim odprtjem svetovnega dneva mladih v Riu de Janeiru, ki bo potekal od 22. do 28. julija, se bo približno 200 mladih Judov, katoličanov in muslimanov srečalo v tem brazilskem mestu. Namen srečanja je pripraviti konkretne predloge za spodbujanje medverskega dialoga.
Organizacijski odbor svetovnega dneva mladih je medversko srečanje, ki bo potekalo 21. julija, označil za nekaj izjemnega. Vsako predstavništvo bo preko videa prikazalo svojo vero in hkrati izrazilo prizadevanja za strpnost in spravo. Ideja za ta zanimiv dogodek se je rodila med pripravami na svetovno srečanje mladih. Vsak mesec se namreč zberejo mladi muslimani, Judje in katoličani ter se zavzemajo za medsebojno spoštovanje in razumevanje. Nekateri muslimanski voditelji so poudarili, da je zanje čast, da bodo lahko sodelovali na tem velikem svetovnem dogodku. Prepričani so namreč, da gre za verski dogodek, ki se bo zapisal v zgodovino.
Omenjeni dogodek bo tudi uvod v svetovno srečanje mladih, med katerim pripravljajo tudi ekumensko srečanje. V anglikanski cerkvi se bodo zbrali mladi različnih krščanskih veroizpovedi.
Več na: http://radio.ognjisce.si/sl/142/svet/10750/
Praznik Marije Pomočnice kristjanov – Marija Pomagaj (Vir: Katoliška Cerkev)
V Katoliški Cerkvi bomo v petek, 24. maja 2013, obhajali praznik Marije Pomočnice kristjanov oz. Marije Pomagaj. K nastanku praznika sta pripomogla dva zgodovinska dogodka. V času papeža Pija V. (1566–1572) so dežele okrog sredozemskega morja ogrožali Turki. Zbral je 222 ladij in 40.000 vojakov, ki so se kleče izročili Marijinemu varstvu. Vnela se je huda bitka, v kateri so osvobodili 15.000 krščanskih sužnjev. Na tej osnovi je papež Pij V. Božji materi Mariji dal naziv Pomočnica kristjanov, ki je od tedaj tudi sestavni del litanij Matere Božje.
Na praznik Marije Pomočnice kristjanov oz. Marije Pomagaj se spominjamo vrnitve papeža Pija VII. (1800–1823) iz Napoleonovega ujetništva v Rim. Cesar Napoleon je v okviru vojaških pohodov zasedel tudi Rim in 17. maja 1809 razglasil ukinitev papeške države. Hkrati je ukazal, naj papeža ujamejo in odpeljejo v Francijo, kjer je trpel lakoto in pomanjkanje. Papež Pij VII. je bil brez strežaja, spovednika, vzeli pa so mu tudi brevir, knjige in pisala.
Leta 1814 se je zgodil preobrat. Napoleon je bil premagan in odstavljen in leta 1815 poslan v izgnanstvo. Odstop je podpisal v Fontaineblauju pri Parizu, kamor je dal zapreti tudi papeža Pija VII. Papež se je 24. maja 1815 vrnil v Rim in odločil, da se ta dan praznuje praznik Marije Pomočnice kristjanov. Leta 1815 se je rodil sv. Janez Bosko (1815–1888), ustanovitelj salezijancev, ki je svoje delo z mladino izročil v Marijino varstvo.
Praznik Marije Pomočnice kristjanov slovesno praznujejo v številnih škofijah po svetu. V ljubljanski nadškofiji ga posebej praznujejo na Brezjah, ki so najbolj priljubljena in znana slovensko božja pot ter v župniji Marije Pomočnice na Rakovniku.
Po naročilu mošenjskega župnika Urbana Ažbeta so leta 1800 na Brezjah postavili novo stransko kapelico v čast Mariji Pomagaj. V njej je bila slika Leopolda Layerja, posnetek znamenite Cranachove Marije Pomočnice. Leopold Layer je leta 1814 iz zaobljube, ker je bil po Marijini priprošnji rešen iz ječe, poslikal celotno kapelico. Marijina podoba je postala vir milosti in navdiha, saj so pred njo molili številni verniki, ki so prihajali od blizu in daleč. Pozornost so vzbudila različna uslišanja. Ljubljanski škof Jakob Missia (1897–1899) je 9. oktobra 1889 blagoslovil temeljni kamen za novo Marijino cerkev, 7. oktobra 1900 pa jo je tudi posvetil.
Več na: http://katoliska-cerkev.si/praznik-marije-pomocnice-kristjanov-marija-pomagaj
|
|
|
|
|
|
|
