AKTUALNE NOVICE

s. B. Zelič, P. Stopar, Papež Frančišek odprl sinodo o družini (Vir: Radio Ognjišče)

S slovesnim evharističnim bogoslužjem, ki ga je v baziliki sv. Petra v Vatikanu vodil papež Frančišek, se je začelo zasedanje že dolgo pričakovane redne škofovske sinode, namenjene družini. Nato je spregovoril o osamljenosti, ljubezni med moškim in žensko ter družini in njenem poslanstvu, kot si ga je zamislil Bog.

Sveti oče je na začetku homilije spomnil na Adama, o katerem je govorilo 1. berilo, in na njegovo osamljenost, ki jo je doživljal vse do trenutka, ko je dobil sebi primerno pomočnico. Adamova izkušnja razodeva človekovo neprimerljivo superiornost nad vsem ostalim stvarstvom. „Hkrati pa drama osamljenosti v današnjem času teži številne osebe, zlasti ostarele, ko jih zapustijo celo njihovi lastni otroci; ovdovele in na toliko moških in žensk, ki so jih zapustile njihove žene ali njihovi možje, na številne ljudi, ki se dejansko čutijo same, nerazumljene in ne slišane, na migrante in na begunce in tolike mlade, ki so žrtve potrošništva in kulture odmetavanja,“ je dejal papež.

Spomnil je, da se našteta dejstva zrcalijo tudi v družini, kjer je vedno manj zavzetosti za nadaljevanje trdnega in rodovitnega odnosa ljubezni, tako v zdravju kot v bolezni, tako v bogastvu kot v revščini. „Trajna, zvesta, vestna, trdna in rodovitna ljubezen je vedno bolj zasmehovana in se nanjo gleda, kot na nekaj zastarelega.“

Obenem je sveti uče ugotavljal, kako imajo najbolj razvite družbe najnižji odstotek rodnosti in najvišji odstotek splavov, ločitev, samomorov in tudi najhujše okoljsko in družbeno onesnaževanje.

Ko je za tem papež Frančišek govoril o ljubezni med moškim in žensko, je zatrdil, da „Bog ni ustvaril človeka bitja zato, da živel v žalosti ali bil sam, temveč za srečo ter da bi delil svojo pot z drugo osebo, s katero bi se dopolnjeval, da bi živel čudovito izkušnjo ljubezni, torej, da bi ljubil in bil ljubljen in bi gledal svojo rodovitno ljubezen v otrocih“. Poudaril je: „Poglejte, kakšne so Božje sanje za njegovo najljubšo stvaritev, torej, da jo vidi uresničeno v ljubezenski zvezi med moškim in žensko, srečno na skupni poti, rodovitno v medsebojni podaritvi.“ Namen zakonskega življenja torej ni samo živeti skupaj za vedno, ampak se tudi za vedno ljubiti.

Ko je nato spregovoril še o družini, je med drugim pokazal na kontradiktornost sodobnega človeka, ki pogosto smeši Božjo zamisel od družini, a ga hkrati privlači in navdušuje vsaka pristna in trdna ljubezen, vsaka rodovitna, zvesta in trajna ljubezen. Opazujemo namreč, da sodobni človek pogosto hodi za začasnimi ljubeznimi, a sanja o resnični ljubezni, teče za mesenimi poželenji, a si v globini želi popolne podaritve. Dejal je še, da je v takšnem dokaj težavnem družbenem in zakonskem okolju Cerkev poklicana živeti svoje poslanstvo v zvestobi, resnici in v dejavni ljubezni.

Na Trgu sv. Petra se je zbralo mnogo družin, ki so se udeležile vigilije pred začetkom sinode. Papež je ob tem blagoslovil svečo, ki jo je predenj prinesla ena od družin, nato je povabil k molitvi za sinodo, nad katero naj vse tri tedne bdi Sveti Duh. Kot je dejal, so ravno pred letom dni „na istem trgu klicali Svetega Duha“ in ga prosili, „da bi sinodalni očetje v zvezi s tematiko o družini znali poslušati in soočiti se med seboj s pogledom zazrtim v Jezusa, dokončno Očetovo besedo in kriterij za razlago vsega“.
K takšni molitvi je papež povabil. Torej, „da bo lahko sinoda zmogla pripeljati do dovršene človeške podobe zakonsko in družinsko izkušnjo in v njej prepoznala, ovrednotila ter predlagala, kar je v njej lepo, dobro in sveto ter objela tudi stanja krhkosti, ki družino postavljajo na preizkušnjo, kot so revščina, vojna, bolezen, žalovanje, ranjeni odnosi, iz katerih izvirajo stiske, zamere in pretrganje vezi“.

Vsaka družina je namreč vedno svetilka, pa naj bo še tako medla, v temini sveta, meni papež. „Tudi Jezusovo človeško življenje se je oblikovalo v naročju družine, znotraj katere je ostal trideset let. Njegova družina, kot mnoge, tam v odročni vasi na obrobju imperija.“

Sveti oče je še povedal, da je družina kraj evangeljske svetosti, ki se uresničuje v najbolj vsakdanjih pogojih. V njej dihamo spomin generacij in poženemo korenine, ki nam omogočijo, da gremo daleč. Je kraj, kjer se učimo prepoznati Božji načrt za naše življenje in ga z zaupanjem objeti. „Je kraj zastonjskosti, zaupne, bratske ter solidarne navzočnosti, ki nas uči iti ven iz samih sebe, da sprejmemo drugega, da odpustimo in sprejmemo odpuščanje.“

Papež je povabil k molitvi za to, da Cerkev ne bi nikoli nikogar imela samo za breme, problem, strošek, kot skrb ali nevarnost, ampak predvsem kot dar, ki ostane tak tudi tedaj, ko se kdo napoti po drugačnih poteh. Po njegovih besedah je Cerkev odprta hiša tudi za ranjene in trpeče.

Več na: http://radio.ognjisce.si/sl/171/aktualno/18477/  

 
Papež med nedeljsko opoldansko molitvijo: Vabim vas, da z molitvijo podprete delo sinode (Vir: Radio Vatikan)

»Dragi bratje in sestre, dober dan! Pravkar se je v baziliki sv. Petra zaključilo obhajanje evharistije, s katero smo začeli 14. generalno zasedanje redne škofovske sinode. Sinodalni očetje, ki prihajajo z vseh koncev sveta, zbrani okoli Petrovega naslednika, bodo tri tedne razmišljali o poklicanosti in poslanstvu družine v Cerkvi in v družbi in sicer s pozornimi duhovnim in pastoralnim razločevanjem. S pogledom zazrtim v Jezusa bomo na osnovi njegovega nauka resnice in usmiljenja, razbirali najprimernejše poti za najustreznejše prizadevanje Cerkve z družinami in za družine, da se bo lahko uresničil prvotni Stvarnikov načrt o moškem in ženski in bo deloval v vsej svoji lepoti in moči v današnjem svetu.« S temi besedami je papež Frančišek predstavil začetek škofovske sinode o družini z okna apostolske palače na Trgu sv. Petra med nagovorom pred opoldansko molitvijo Angelovega češčenja in na koncu nagovora povabil: »Vabim vas, da z molitvijo podprete delo sinode, da bo Sveti Duh sinodalne očete napravil dovzetne za svoje navdihe. 

Več na: http://sl.radiovaticana.va/news/2015/10/04/pape%C5%BE_med_opoldansko_molitvijo_vabim_vas,_da_z_molitvijo_podprete_delo_sinode/1176768
 

Prva generalna skupščina. Papež: Apostolski pogum, evangeljska ponižnost in zaupljiva molitev (Vir: Radio Vatikan)

»Rad bi spomnil, da sinoda ni simpozij, govorilnica, ni parlament ali senat, kjer je treba priti do sporazuma. Sinoda je nasprotno cerkveni izraz, to je Cerkev, ki hodi skupaj, da bi brala resničnost z očmi vere in s srcem Boga; je Cerkev, ki se sprašuje o zvestobi zakladu vere, ki zanjo ne predstavlja muzeja, katerega si je treba ogledati in niti ne samo zavarovati, temveč predstavlja živ izvir, pri katerem se Cerkev odžeja, da bi odžejala in razsvetljevala zaklad življenja.« Tako so se glasile besede papeža Frančiška na začetku današnje prve generalne skupščine 14. rednega generalnega zasedanja škofovske sinode.

Hoditi skupaj z duhom kolegialnosti in sinodalnosti
»Cerkev danes nadaljuje dialog, ki se je začel z naznanitvijo izredne sinode o družini, in nedvomno že mnogo prej,« je poudaril sveti oče. Njen namen je pretehtati in skupaj premišljevati o besedilu Instrumentum laboris, ki je bil izdelan iz Relatio Synodi in odgovorov na vprašanja, ki so bila poslana škofovskim konferencam ter drugim upravičenim organizmom. Sinoda, je nadaljeval papež, pomeni »hoditi skupaj z duhom kolegialnosti in sinodalnosti, s pogumno odločitvijo za parresio, pastoralno in doktrinalno gorečnost, modrost, odkritost, tako da imamo vedno pred našimi očmi dobro Cerkve, družin in najvišji zakon (suprema lex), zveličanje duš (salus animarum)«.

Varen kraj – Bog vedno preseneča
Sinoda se nujno giblje v naročju Cerkve in v notranjosti svetega Božjega ljudstva, katerega del so sinodalni očetje kot »pastirji oziroma služabniki«. Nadalje je sinoda varen kraj, kjer Cerkev izkuša delovanje Svetega Duha. Duh na sinodi govori preko vseh oseb, če se le pustijo voditi Bogu, ki vedno preseneča; Bogu, ki razodeva malim, kar skrije modrim in razumnim; Bogu, ki je ustvaril postavo in soboto za človeka ter ne obratno; Bogu, ki pusti 99 ovc, da bi poiskal eno izgubljeno ovco; Bogu, ki je vedno večji od naše logike in naših preračunavanj.

Apostolski pogum, evangeljska ponižnost in zaupljiva molitev
»Toda spomnimo, da bo sinoda lahko kraj delovanja Svetega Duha le, če bomo udeleženci ponovno oblekli apostolski pogum, evangeljsko ponižnost in zaupljivo molitev,« tako je poudaril papež Frančišek. Nato je pojasnil, da se apostolski pogum ne pusti prestrašiti zapeljivostim sveta, ki hočejo ugasniti luč resnice v srcih ljudi in jo nadomestiti z majhnimi in začasnimi lučmi. Prav tako se ne prestraši okamnelih src, ki navkljub dobrim namenom ljudi oddaljujejo od Boga. Apostolski pogum prinaša življenje, ne naredi muzeja spominov iz našega krščanskega življenja. Drugi element, evangeljska ponižnost, pa se zna izprazniti lastnih konvencij in predsodkov, da bi poslušala brate škofe in se napolnila z Bogom. Ta ponižnost ne kaže s prstom na druge, da bi jih sodila, ampak jim ponudi roko, da bi jih ponovno dvignila, ne da bi se pri tem kadarkoli počutila vzvišene nad njimi.

Papež je razložil tudi zaupljivo molitev. Ta je dejanje srca, kadar se le-to odpre Bogu, kadar utihnejo vsa naša razpoloženja, da bi prisluhnili milemu Božjemu glasu, ki govori v tišini. »Če ne poslušamo Boga, bodo vse naše besede samo besede, ki ne nasitijo in ne služijo. Če se ne pustimo voditi Duhu, bodo vse naše odločitve samo okrasje, ki namesto da bi poveličevalo evangelij, ga prekriva in skriva.«

Odpreti se Svetemu Duhu
Na koncu je papež Frančišek ponovno poudaril, da sinoda ni parlament, kjer se, da bi dosegli soglasje ali sporazum, zateče k pogajanju ali kompromisom. Edina sinodalna metoda je »odpreti se Svetemu Duhu z apostolskim pogumom, evangeljsko ponižnostjo in zaupljivo molitvijo«. Tako nas bo vodil in razsvetljeval on, je še dodal papež in pred sklepnimi zahvalami še enkrat izpostavil vero v Boga, zvestobo živemu učiteljstvu, dobro Cerkve in zveličanje duš (salus animarum). Pred očmi moramo imeti to ter ne svojih osebnih mnenj. »Začnimo našo pot s prošnjo za pomoč Svetega Duha in priprošnjo Svete družine, Jezusa, Marije in sv. Jožefa.«

Več na: http://sl.radiovaticana.va/news/2015/10/05/pape%C5%BE_apostolski_pogum,_evangeljska_poni%C5%BEnost_in_zaupljiva_molitev/1176896
 

Kardinal Erdő z uvodnim poročilom vsebinsko zastavil delo sinode (Vir: Radio Vatikan)

Sinodalni očetje so začeli prvo generalno skupščino rednega generalnega zasedanja škofovske sinode. Papeževemu govoru je najprej sledilo poročilo generalnega tajnika sinode kardinala Lorenza Baldisserija, zatem pa še uvodno poročilo (Relatio ante disceptationem) generalnega relatorja kardinala Petra Erdőja. Slednji je najprej spomnil na tri t.i. »pastirjeve glagole«: »videti, sočustvovati in učiti«, ki izhajajo iz lika Jezusa Kristusa, dobrega pastirja, in so zato tudi metoda in program dela v času sinode.

Poslušati izzive o družini
Kardinal Erdő je spregovoril o glavnih tematskih poudarkih, o katerih se bo razpravljalo v prihodnjih treh tednih zasedanja sinode o družini, pri tem pa sledil delovnemu gradivu Instrumentum Laboris. Vprašanje družine je osvetlil s treh osrednjih vidikov: izzivi družine, razločevanje njene poklicanosti in poslanstvo družine danes.

Poleg družbeno-kulturnega konteksta in antropoloških sprememb, ki vplivajo na družino, je izpostavil še institucionalno nestabilnost, individualizem in subjektivizem ter biološke in kulturne vidike. Današnji globalizirani svet odpira nove družbene razsežnosti in povzroča nove posledice, med katerimi je kardinal izpostavil podnebne in okoljske spremembe, družbeno nepravičnost, nasilje in vojne, migracijo, slabe pogoje na področju dela idr. S temi problemi je povezan tudi močno prisoten »antropološki preobrat«. Oseba išče lastno svobodo, neodvisnost od vseh vezi, tudi verskih in družbenih, predvsem tistih, ki so povezane z institucionalnimi oblikami življenja. Vse to se kaže tudi na področju zakona in družine. »Zakon in družina nista za izolirane posameznike, ampak posredujeta vrednote, omogočata razvoj človeške osebe, ki je nenadomestljiva,« je zatrdil kardinal. V celotni krizi institucij in institucionalnih oblik človeških odnosov, torej ne samo na področju zakona in družine, se kaže »notranja napetost človeške osebe in problem, kaj je človeško bitje«. Med drugim je izpostavil, da je potrošniška kultura ločila spolnost od rojevanja, opozoril pa je tudi na izkoriščanje in nasilje, ki se izvaja nad ženskim telesom. Poudaril je »čustveno nezrelost in krhkost«, ki sta posledici pomanjkljive konkretne vzgoje, torej tudi čustvene, v kolikor »starši nimajo časa za otroke ali pa so ločeni in otroci ne vidijo zgleda odraslih, ampak se primerjajo samo z obnašanjem sovrstnikov«.

Razločevanje družinske poklicanosti
Če iščemo resnico o zakonu in družini v skladu z našimi najboljšimi naravnimi zmožnosti in poslušamo nauk Jezusa Kristusa, bomo razumeli vso njuno polnost in svetost. Lepota zakona in družine po kardinalovih besedah ne pomeni samo nekaj, kar nam je všeč, nima zgolj estetske vrednosti, ampak predstavlja objektivno korist za človeško eksistenco in je dejanska pot sreče, ki v zakramentalnem zakonu postane sredstvo posvečevanja in vir milosti. Kardinal Erdő je spomnil na Jezusove besede, s katerimi poudari nerazvezljivost zveze med moškim in žensko. »Zaradi vaše trdosrčnosti vam je Mojzes dovolil ločiti se od vaših žená, od začetka pa ni bilo tako« (Mt 19,8). »Kar je torej Bog združil, tega naj človek ne ločuje« (Mt 19,6).

Nerazvezljivosti zakona ne smemo razumeti kot 'jarem', ki je naložen ljudem, ampak kot 'dar', ustvarjen za osebe, ki so združene v zakonu. »Božji načrt o zakonu in družini ponuja možnost polnosti za življenje oseb tudi danes, kljub težavi, ki se ugotavlja pri ohranjanju obveznosti za vedno. Kreposti zakonskega in družinskega življenja so na primer medsebojno spoštovanje in zaupanje, medsebojno sprejemanje in zastonjskost, potrpežljivost in odpuščanje.« Kardinal Erdő je izpostavil, da je »Kristusov nauk o zakonu resničen evangelij in vir veselja, v kolikor je polna realizacija človeške osebe in njene poklicanosti v zastonjske osebne odnose in v darovanje sebe, da bi bili v polnosti sprejeti«.

Poslanstvo družine danes
Poglavje o poslanstvu družine danes je kardinal Erdő začel s poudarkom na pastoralni pripravi na poroko, kjer je treba poglobiti ustrezne vidike in v ospredje postaviti bistvene elemente zakona na naravni in nadnaravni ravni. Poleg duhovnika ali pastoralnega delavca je pomembno tudi sodelovanje krščanske skupnosti, predvsem pa poročenih parov in družin.  Tako pri usposabljanju klera in pastoralnih delavcev kot pri njihovi permanentni formaciji, je treba upoštevati dejstvo, da je njihova čustvena in psihološka zrelost nujna za pastoralno spremljanje družin. Glede na to, da je družina prva in ključna celica družbe, je za družine pomembno, da sodelujejo z javnimi ustanovami ter se vključujejo v politične, ekonomske in kulturne institucije ter tako gradijo pravičnejšo družbo.

Poslanstvo Cerkve glede tistih, ki živijo v problematičnih zakonskih in družinskih razmerah, je po kardinalovih besedah delikatno in nujno. Pri tem je spregovoril o tistih, ki bi se lahko poročili v Cerkvi, pa se raje odločijo za civilno poroko ali za skupno življenje brez poroke. Izpostavil je tudi primere ločenih in ne ponovno poročenih oseb, ki jim cerkvena skupnost  lahko pomaga na poti odpuščanja in sprave, pomaga otrokom in spodbuja zakonca, ki je ostal sam. Vsaj na škofijski ravni bi se naj ustanovili posebni centri v ta namen. Kar se tiče ločenih in civilno ponovno poročenih, je potrebno pastoralno spremljanje, ki pa daje jasno vedeti, kaj je resnica o nerazvezljivosti zakona, ki jo je učil sam Jezus Kristus. »Božje usmiljenje ponuja grešniku odpuščanje, a zahteva pa spreobrnjenje,« je poudaril kardinal.

V zadnjem delu govora je v ospredje postavil še odprtost za življenje, ki je neločljiva od zakonske ljubezni, naravne metode za odgovorno porajanje življenja, posvojitev osirotelih in zapuščenih otrok kot svojih lastnih. O vprašanju splava je kardinal Erdő poudaril, da Cerkev ponovno izpostavlja »nedotakljivost človeškega življenja«, ponuja svetovanja nosečnicam, podpira mlade matere, pomaga zapuščenim otrokom in spremlja tiste, ki trpijo zaradi storjenega splava in so se zavedli svoje napake. Poseben izziv, ki je postavljen pred družino, pa je izziv vzgoje in evangelizacije, je še zatrdil kardinal. »Starši so in ostajajo prvi odgovorni za človeško in versko vzgojo otrok.«
 
Več na: http://sl.radiovaticana.va/news/2015/10/05/kardinal_erd%C5%91_z_uvodnim_poro%C4%8Dilom_zastavil_delo_sinode/1177000
 

Marjana Debevec, Poslednji boj za družino (Vir: Radio Ognjišče)

V svetovni javnosti odmeva izjava poljskega teologa msgr. Krzystofa Charamse, ki je za časopis Corriere della Serra dejal, da je homoseksualec in tudi živi svojo spolno usmerjenost. Tiskovni predstavnik Svetega sedeža p. Federico Lombardi je izjavil, da gre za težko dejanje, ki cilja na to, da bi medijsko vplivalo na sinodo o družini. Izjava poljskega teologa je po besedah p. Lombardija tudi neodgovorna. Povedal je še, da msgr. Charamsa ne bo več član kongregacije za nauk vere, prav tako ne bo več predaval na papeških univerzah. O njegovi nadaljnji usodi v vlogi duhovnika bo odločal pristojni škof.

Krištof je ne le svojo spolno usmerjenost, ampak tudi homoseksualno življenje objavil dan pred začetkom sinode. Jasno je, da je bil tempirana bomba, ki jo je seveda sprožil nekdo drug, ki želi vplivati na sinodo. Toda postavlja se mi vprašanje: zakaj naj bi s to izjavo vplival na sinodo o družini? Spolno življenje nekega posameznika nima nobene povezave z družino – s to Božje človeško ustanovo, prepleteno z darovanjem, odpovedjo, ljubeznijo, spoštovanjem in sprejetjem novega življenja. Čeprav je nekdo to morda hotel, pa ta primer nima nobene zveze s sinodo o družini. Družina, tudi če je ranjena, če doživlja stiske vseh vrst, je prav posebna luč za ta svet, je včeraj dejal papež in dodal: »Družina je kraj evangeljske svetosti, ki se uresničuje v najbolj vsakdanjih pogojih. Je kraj zastonjskosti, zaupne, bratske ter solidarne navzočnosti, ki nas uči iti ven iz samih sebe, da sprejmemo drugega, da odpustimo in sprejmemo odpuščanje«. Torej omenjeni primer ni nikakor povezan s sinodo o družini ter njenem poslanstvu v Cerkvi in svetu.

Pa še nekaj pomislimo: če se je Krištof odločil za način življenja, ki ne le prekrši celibat, ampak gre proti človekovi naravi, pa bi moral, če bi bil iskren in dosleden, odstopiti od duhovniške službe, ki je v Katoliški Cerkvi povezana s celibatom. Nihče mu takšne odločitve ne bi branil. Zdaj pa se je milo rečeno osmešil, saj je o svojih intimnih stvareh razlagal svetovni javnosti.

Mnogi zadnji napadi na družino nam lahko dajo zaslutiti, da bo sinoda o družini zelo pomembna, tako za Cerkev kot za ves svet. Naj za konec navedem le besede vidkinje iz Fatime s. Lucije, ki je zapisala: »Poslednji boj med Gospodom in kraljestvom Satana se bo bíl na področju zakona in družine. Ne bojte se, kajti vsi, ki bodo delali za svetost zakona in družine, bodo nenehna tarča različnih napadov in sovražnosti, ker sta zakon in družina ključnega pomena«. Na koncu pa je dodala: »Vendar mu je Devica Marija že strla glavo.«

Več na: http://radio.ognjisce.si/sl/171/komentarji/18475/  

 
MD, Družina, Posvojite škofa med sinodo! (Vir: Radio Ognjišče) 

Dunajski Inštitut za zakonsko zvezo in družino je v času sinode predlagal zanimivo pobudo. Kdor želi udeležence sinode o zakonu in družini, ki trenutno zaseda v Vatikanu, podpreti z redno molitvijo, lahko to stori v okviru molitvene pobude Posvoji škofa.

Na spletnem naslovu www.adoptabishop.org lahko vsi, ki jih to zanima, zapišejo svoje ime in naslov elektronske pošte, kamor bodo nato prejeli »ime posvojenega škofa« - izbira imena je naključna, zato da ne bi molili le za najbolj znane in priljubljene škofe, ampak resnično za vse udeležence sinode, kot poudarjajo pri dunajskem Inštitutu za zakonsko zvezo in družino, ki pobudo prireja na prošnjo Avstrijske škofovske konference.

Način in pogostost molitve sta prepuščena molivcu oz. molivki. »Vsakdo naj bi pobudo uresničeval po svojih močeh in zmožnostih«, so pojasnili pri omenjenem inštitutu. Cilj pobude je »podpirati naše pastirje z vso močjo vere in jim posebno v teh dneh pomagati pri nošenju težkega bremena«.

Pobuda naj bi trajala do zaključka sinode 25. oktobra letos in še tri dni po tem. Spletna stran za prijavo je trenutno na voljo v angleškem in nemškem jeziku.

Več na: http://radio.ognjisce.si/sl/171/svet/18490/