Prejeti živega Kristusa, ki spreminja
»Ob oltarju najdemo to, kar nas duhovno nasiti in nas odžeja danes in za večnost. Vsakokrat ko se udeležimo svete maše, smo v določenem smislu vnaprej deležni nebes na zemlji, kajti iz evharistične hrane, Jezusovega telesa in krvi, se učimo, kaj je večno življenje. Je živeti za Gospoda. ‘Tisti, ki mene jé, bo živel po meni,’ pravi Gospod (glej Jn 16,57). Evharistija nas oblikuje, da ne bi živeli zase, ampak za Gospoda in za brate.
|
|
Zadnja kateheza: Kultura veselja
Veselje ni dodatek. Veselje je bistveni del družinske identitete. Ko veselja ni, družina vsak dan posebej zapada v krize ali boje. Potrebujemo resnično in globoko duhovnost, ker je treba »negovati veselje te kontemplativne ljubezni. Ni večjega veselja, kot je skupno dobro: “Dajaj in prejemaj. In razveseli svojo dušo, zakaj v podzemlju boš zaman iskal veselje” (Sir 14,16). Največje radosti življenja se porajajo, ko lahko osrečimo druge, v predokusu nebes.
|
|
Relikvije sv. male Terezije na Irskem
Relikvije zakoncev Martin in njune hčerke sv. Terezije pred in po svetovnem srečanju družin, od 5. avgusta, romajo po irskih škofijah. V vsakem kraju, ki bo relikvije sprejel, bodo pripravili bogoslužno slovesnost, verniki pa bodo imeli tudi priložnost za češčenje relikvij. Romanje po zelenem otoku bodo zaključile v soboto, 8. septembra, na praznik Marijinega rojstva.
|
|
|
Odločimo se za življenje
Dragi bratje in sestre, vedno znova smo postavljeni pred izbiro; bomo izbrali življenje ali se bomo odločili za smrt. Izbrati življenje pomeni odločiti se za Boga in sprejeti njegovo voljo. Pred to izbiro so bili postavljeni že Izraelci, ko je Mojzes prednje položil življenje in srečo, smrt in nesrečo – življenje, če bodo spolnjevali Gospodove zapovedi in nesrečo, če se bodo priklanjali tujim bogovom (prim. 5 Mz 30,15.17). Marija nas uči, kaj pomeni izbrati življenje.
|
|
Krščanske družine kot živo oznanilo
Verniki laiki so po mnenju Ghisonijeve poklicani onkraj besed z dejanji živeti in utelešati svojo krščansko poklicanost, ki je usklajena s krstom, v gotovosti, da Gospod hodi pred njimi, jih podpira in dopolnjuje njihovo delovanje kot kristjanov. »Ta drža iz kristjanov dela živo oznanilo, naredi jih za verodostojne misijonarje v njihovih okoljih vsakdanjega življenja, dela jih učinkovite pri oznanjevanju, da je evangelij, živet v družini, skrivnost lepote, dobrote in veselja za vse.
|
|
Spoznajte Eirinn, maskoto srečanja
Éirinn je uradna maskota svetovnega srečanja družin, ki se je začelo v torek, 21. 8. Zelo rada se igra, prepeva in pleše in pozdravlja vse dečke in deklice, ki se udeležujejo letošnjega svetovnega srečanja družin v Dublinu. V irskem narečju se beseda Éirinn, kar pomeni Irska, običajno uporablja s predlogom. Prireditelji pa so se odločili, da jo bodo uporabili kot ime.
|
|
|
|
Radost ljubezni
slovenski prevod posinodalne apostolske spodbude
papeža Frančiška Amoris laetitia
Spremljanje po razpadih in ločitvah
246. Čeprav ima Cerkev razumevanje za trenutke nesoglasja, skozi katere morajo iti zakonske zveze, ne sme nehati biti glas najšibkejših: otrok, ki trpijo, pogosto molče. »Kljub naši domnevno visoko razviti občutljivosti in vsem našim pretanjenim psihološkim analizam se sprašujem, ali smo dovolj občutljivi za duševne rane otrok (…) Ali zaznavamo težo gore, ki pritiska na otrokovo dušo v družinah, kjer slabo ravnajo drug z drugim in si med seboj povzročajo bolečine, dokler ne pride tako daleč, da je pretrgana vez zakonske zvestobe?« Te slabe izkušnje ne prispevajo k temu, da bi ti otroci dozorevali k temu, da bi bili sposobni za resnične in dokončne zaveze. Zato krščanske skupnosti ne smejo zapustiti ločenih staršev in teh, ki živijo v novi zvezi. Nasprotno, morajo jih vključiti in jih spremljati pri njihovi vzgojni nalogi. Kajti »kako bi sicer mogli tem staršem svetovati, naj naredijo vse, da bodo otroke vzgojili za krščansko življenje in jim bodo zgled prepričane in dejavne vere, če jih držimo stran od življenja skupnosti, kakor da so izobčeni? Skrbeti je treba za to, da se jim ne nalagajo nobena druga bremena poleg tistih, ki jih morajo otroci v tem položaju že sicer nositi.« Če staršem pomagamo zdraviti rane, in jim stojimo duhovno ob strani, stori to dobro tudi otrokom; potrebujejo družinsko obličje Cerkve, ki jim v tej boleči izkušnji daje oporo. Ločitev je zlo in to, da število ločitev raste, je zelo zaskrbljujoče. Zato ni dvoma, da je naša najvažnejša pastoralna naloga glede družin ta, da krepimo ljubezen in prispevamo k zdravljenju ran. Tako lahko preprečujemo stopnjevanje te drame našega časa.
Nekateri zapleteni primeri
247. »Težave, ki nastanejo v zakonih različnih krščanskih veroizpovedi, terjajo posebno pozornost: 'Zakoni med katoličani in drugimi krščenimi pa vsebujejo, čeprav na svoj način, številne prvine, ki jih velja ceniti in razvijati, bodisi zaradi njihove notranje vrednosti bodisi zaradi prispevka, ki ga lahko dajo ekumenskemu gibanju. Zato si je treba prizadevati za odkritosrčno sodelovanje med katoliškim in nekatoliškim duhovnikom in to že pri pripravi na zakon in poroko' (Apostolsko pismo O družini, 78). Kar zadeva skupno udeležbo pri evharistiji, spominjamo, da 'je treba odločitev o tem, ali se nekatoliškemu poročencu oziroma poročenki dovoli evharistično obhajilo, sprejeti v soglasju s splošnimi določbami v tej zadevi, ki obstajajo tako glede vzhodnih kristjanov kakor glede drugih kristjanov, in ob upoštevanju posebne okoliščine, ko zakrament krščanskega zakona prejemata krščena kristjana. Čeprav sta zakoncema v mešanem zakonu skupna zakramenta krsta in zakona, lahko velja skupna udeležba pri evharistiji za izjemo. V vsakem primeru se je treba držati zgoraj naštetih določb' (Papeški svet za pospeševanje edinosti kristjanov, Ekumenski pravilnik. Pravilnik za uporabo načel in določb o ekumenizmu, 25. marca 1993, 159. 160).«
|
|
|
Božja beseda
21. nedelja med letom
»Gospod, h komu naj gremo? Besede večnega življenja imaš!« (Jn 6,68-69)
Joz 24,1-2.15-17.18;
Ps 34;
Ef 5,21-32;
Jn 6,60-69
|
| |
|
|
|
|
