Duhovniki in sposobnost razločevanja
Razločevanje je ključna beseda v odlomkih Radosti ljubezni (Amoris laetitia), ki zadeva sprejemanje in vodenje ranjenih in »neurejenih« družin. Zato papež poudarja: Bodoče duhovnike moramo oblikovati ne tako, da jih učimo splošne in abstraktne ideje, ki so jasne in razločne, ampak o tem ostrem razločevanju duhov tako, da lahko pomagajo ljudem v njihovem konkretnem življenju. Resnično moramo razumeti tole: v življenju ni vse črno ali belo. Ne! V življenju prevladujejo odtenki sive. Moramo jih naučiti razločevati to sivo področje.«
|
|
Gabriel Amorth: Kako premagati hudiča
Gotovo hudič obstaja in »obsede« nekatere ljudi... Oče Amorth je velik del svojega življenja posvetil temu, da jih je reševal. Dobro je vedel, kako odstraniti »prstne odtise in uničujoča dela hudiča«. In vendar ta strokovnjak o Luciferju daje naslednji nasvet glede neizogibnih skušnjav in padcev, ki označujejo življenje kristjana: »Če obstaja zanesljivi način, kako se odstraniti iz hudičevega vpliva, je to s tem, da se pustimo privlačiti dobroti in lepoti, ki izhaja iz dobrega in od našega Boga in Očeta.« Sam je stopil na kraljevsko pot tako, da je sledil Marijinemu zgledu in sebe predal v njeno varstvo.
|
|
Sveti oče obiskal dve zdravstveni ustanovi
S tokratnim ‘petkom usmiljenja’ je papež Frančišek želel dati močno znamenje o pomenu življenja, od njegovega prvega trenutka do naravnega konca. Sprejemanje življenja in zagotavljanje njegovega dostojanstva v vsakem trenutku razvoja je nauk, ki ga pogosto poudarja. Z današnjim dvojnim obiskom je dal konkreten in otipljiv pečat dejstvu, kako temeljna je za življenje usmiljena pozornost do najbolj slabotnih. Gre za obisk, ki je posebej pomenljiv nekaj dni po kanonizaciji Matere Terezije, ki je opravljala veliko delo v prid življenja.
|
|
|
Umrl je znani eksorcist Gabriele Amorth
V starosti 91 let je umrl oče Gabriele Amorth, verjetno najbolj znan eksorcist na svetu, so minuli konec tedna poročali italijanski mediji. Oče Amorth, čigar je ime se je pogosto pojavljalo na naslovnicah zunaj rimske škofije, kjer je deloval kot uradni eksorcist, je po navedbah časnika Corriere della Sera zadnjih nekaj tednov zaradi težav s pljuči preživel v bolnišnici. Gabriele Amorth je v življenju opravil okoli 70.000 eksorcizmov, ob čemer je obred pogosto moral ponavljati pri istih osebah. Vedno je govoril, da se boj proti zlu začenja v družini.
|
|
Stična mladih: Sem orodje Božjega usmiljenja
Pri cistercijanskem samostanu v Stični je v soboto potekal 35. festival Stična mladih, na katerega je prišlo več kot 6.000 mladih, ki so se navdihovali ob stavku: Sem orodje Božjega usmiljenja. Dopoldansko dogajanje, ko so bile mladim na voljo različne delavnice ter družabni in športni dogodki, imeli pa so tudi priložnost prejeti zakrament svete spovedi, je obogatila sveta maša. Daroval jo je mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl, ki je namesto pridige odgovarjal na vprašanja mladih. Festival vere, pričevanj in druženja s prijatelji se je zaključil s Stična bendom.
|
|
Evtanazija mladoletnika v Belgiji
Evtanazija mladoletne osebe v Belgiji je med cerkvenimi predstavniki in varuhih pacientovih pravic naletela na proteste in razburjenje. Takšno ravnanje otrokom odvzema njihovo pravico do življenja, je Radio Vatikan ob koncu tedna navedel besede upokojenega kardinala Elia Sgreccie. Odločitev za evtanazijo je v nasprotju z občutki vseh veroizpovedi, pa tudi s slehernim človeškim nagonom. Predvsem mladoletne osebe bi najbolj potrebovale moralno, psihološko in duhovno oporo. Italijanska škofovska konferenca je primer označila kot »znamenje smrti«.
|
|
|
|
Radost ljubezni
slovenski prevod posinodalne apostolske spodbude
papeža Frančiška Amoris laetitia
Položaj današnje družine
32. »V zvestobi Kristusovemu nauku motrimo položaj današnjih družin v vsej njegovi kompleksnosti, njegove svetle in temne plati. (...) Današnje antropološko-kulturne spremembe vplivajo na vse vidike življenja in zahtevajo analitičen in vsestranski pristop«. Iz družbenega konteksta zadnjih nekaj desetletij so španski škofje prepoznali, da je domača hiša že postala prostor večje svobode, »enakomerne delitve obveznosti, odgovornosti in nalog. (…) Boljša osebna komunikacija med zakonci prispeva k temu, da postaja celotno družinsko sobivanje bolj človeško. (…) Družba, v kateri živimo, in tista, naproti kateri gremo, ne dovoljujeta nekritičnega vztrajanja pri preteklih oblikah in vzorcih«. Toda »zavedamo pa se tudi glavne smeri antropološko-kulturnih sprememb, zaradi katerih imajo posamezniki s strani družbenih struktur manj podpore v svojem čustvenem in družinskem življenju kot v preteklosti«.
33. Na drugi strani »je treba prav tako upoštevati rastočo nevarnost, ki jo predstavlja silovit individualizem, ki pači družinske vezi in končno vsakega družinskega člana obravnava kot otoka; v drugih primerih prevladuje predstava subjekta, ki se oblikuje skladno z lastnimi željami, ki jih spet vidi kot nekaj absolutnega«. »Pretirana individualistična kultura posedovanja in užitka vnaša v družine ozračje nestrpnosti in nasilja«. Temu bi rad dodal še današnji življenjski ritem, stres, organizacijo družbe in dela. To so namreč dejavniki, ki ogrožajo možnost trajnih izbir. Hkrati naletimo na dvoumne pojave. Tako na primer cenimo individualno oblikovanje osebnosti, ki stavi na pristnost, namesto da bi posnemala že ustaljene vzorce vedênja. To je vrednota, ki lahko pospešuje različne sposobnosti in spontanost, toda če je slabo usmerjena, lahko povzroči nenehna sumničenja, beg pred zavezujočimi odnosi, zaprtost v udobje in domišljavost. Svoboda izbire nam omogoča, da načrtujemo lastno življenje in razvijamo osebne potenciale, toda če tej svobodi manjkajo plemeniti cilji in osebna disciplina, se izrodi v nesposobnost, da bi se velikodušno darovali. V mnogih deželah, v katerih se zmanjšuje število zakonov, se povečuje število ljudi, ki se odločijo, da bodo živeli sami, ali takih, ki preživljajo čas v dvoje, ne da bi stalno živeli skupaj. Poudarimo lahko tudi hvalevreden čut za pravičnost, toda če ga napačno razumemo, spremeni državljane v odjemalce, ki samo zahtevajo javne storitve.
34. Če te težnje vplivajo na pojmovanje družine, lahko ta postane začasen kraj bivanja, kamor pridemo, ko se nam zdi, da je to za nas koristno, ali kamor se odpravimo, da bi zahtevali svoje pravice, medtem ko ostanejo vezi prepuščene na milost in nemilost bežni nestalnosti želja in okoliščin. Danes pravzaprav zlahka zamenjamo pravo svobodo s predstavo, da lahko vsakdo sodi, kot se mu zdi, kot da onkraj posameznega človeka ni resnic, vrednot in načel, ki nas usmerjajo, kot da je vse pravilno in vse dovoljeno. V tem kontekstu ideal zakona s svojo zavezo, za katero sta značilni izključnost in stalnost, lahko izgine – zaradi koristi, ki jih narekujejo okoliščine, ali zaradi spremenljivosti notranjih vzgibov. Bojimo se samote, želimo si prostora zaščite in zvestobe, a hkrati raste strah pred ujetostjo v odnos, ki bi lahko zapostavil uresničitev osebnih želja.
Radost ljubezni, čl. 32-34
|
|
|
Božja beseda
26. nedelja med letom
»Če ne poslušajo Mojzesa in prerokov, se ne bodo dali prepričati, četudi kdo vstane od mrtvih.« (Lk 16,31)
Am 6,1a.4-7
Ps 146
1 Tim 6,11-16
Lk 16,19-31
|
|
|
|
|
