Velikonočno voščilo nadškofa Antona Stresa
Dragi bratje in sestre!
Vsakdo od nas veruje, da je smiselno, če se zavzema za resnico, pravico, dobroto, ljubezen in življenje.
Vsakdo upa, da bodo resnica, pravica, dobrota in ljubezen zmagale.
Toda ali res?
Če je Jezus Kristus vstal od mrtvih, potem je to naše upanje do konca utemeljeno.
Zato je velika noč praznik zmagoslavja in veselja.
Veselja ni mogoče ukazati, lahko ga samo podarimo.
Bog nam na veliko noč podarja največje veselje in najmočnejše upanje, ki lahko zdrži v vsaki preizkušnji.
Tega velikonočnega veselja voščim in želim tudi vam,
posebej tistim, ki ste osamljeni ali bolni, v stiskah in trpljenju,
v strahu pred jutrišnjim dnem ali ki ste morali pretrpeti hude izgube, neuspehe in razočaranja.
Mislim tudi na tiste, ki ste daleč od svojih ali v tujini.
Krščanska vera, ki se poraja iz vesele novice o Jezusovem vstajenju,
nam govori, da ima življenje večni smisel,
da nobena noč ni tako črna - tudi noč velikega petka ne -
da ne bi na koncu zasijalo velikonočno jutro.
Torej: Vesele in blagoslovljene velikonočne praznike!
Simboli velikega tedna 2012 (Vir: katoliska-cerkev.si)
Bogoslužno dogajanje velikega tedna z bogato simboliko in izborom svetopisemskih besedil uvaja vernike v veliko noč, ki je največji in najpomembnejši krščanski praznik. Vrhunec cerkvenega leta predstavlja veliki teden, ki ga začenjamo na cvetno ali oljčno nedeljo, višek velikega tedna pa je velikonočno tridnevje: veliki četrtek, veliki petek in velika sobota.
Postni čas, ki ga začenjamo na pepelnično sredo in traja štirideset dni, sklenemo z večerno mašo velikega četrtka, ko nastopi velikonočno tridnevje. Dnevom med četrtkom in soboto dodajamo pridevnik veliki, ker vsebujejo najgloblje sporočilo krščanstva: pripovedujejo o postavitvi zakramentov evharistije in mašniškega posvečanja ter o trpljenju, smrti in vstajenju Božjega sina Jezusa Kristusa. Velikonočno tridnevje Gospodovega trpljenja in vstajenja se začne z večerno mašo na veliki četrtek, ima svoje središče v velikonočni vigiliji in se konča z večernicami nedelje Gospodovega vstajenja.
Veliki četrtek
Veliki četrtek je dan evharistije in postavitve duhovniške službe. Na ta dan se spominjamo obhajanja Jezusove zadnje večerje z apostoli, ki predstavlja ustanovitev zakramenta evharistije. Spominjamo se tudi zapovedi ljubezni in služenja drug drugemu.
Krizmena maša
Na veliki četrtek dopoldne škofje ordinariji skupaj z zbranimi duhovniki in ljudstvom v stolnih cerkvah darujejo krizmene maše, ki so ime dobile po sveti krizmi – oljčnem olju, obogatenem z balzamom ali dišavnicami, nad katerim škof zmoli posvetilno molitev. Dejanje posvetitve olja je pridržano škofu in ga opravlja samo enkrat na leto.
Sveto krizmo duhovniki in škofje uporabljajo pri podeljevanju zakramentov (pri krstu, birmi ter diakonskem, mašniškem in škofovskem posvečenju) ter pri posvetitvi oltarja ali cerkve. Pri krizmeni maši škof blagoslovi tudi krstno in bolniško olje, ki se uporabljata pri podeljevanju zakramenta krsta oziroma bolniškega maziljenja. Duhovniki pri tej maši obnovijo duhovniške obljube in s tem pokažejo medsebojno povezanost ter povezanost s škofom in stolno cerkvijo.
Spomin Jezusove zadnje večerje z učenci
Na veliki četrtek zvečer praznujemo postavitev dveh zakramentov: evharistije in mašniškega posvečenja. Jezus je pri zadnji večerji, ko je s svojimi učenci obhajal velikonočno (pashalno) večerjo, blagoslovil kruh in vino ter ju dal jesti in piti učencem. Katoličani in drugi kristjani, verujemo, da je Jezus kruh spremenil v svoje telo in vino v svojo kri. Omejeni prvini pomenita Jezusovo realno navzočnost med nami in ju častimo z vsem spoštovanjem. Veliki četrtek zato velja za ustanovitveni dan evharistije, ko je Jezus daroval prvo evharistično daritev ali mašo. … Kristus je na veliki četrtek postavil zapoved medsebojne ljubezni, kar je simbolično udejanjil z umivanjem nog učencem.
Po koncu maše duhovnik s spremstvom prenese monštranco s posvečeno hostijo in posvečene hostije, ki simbolizirajo Jezusovo navzočnost, iz tabernaklja na posebno mesto oz. v t. i. ječo, ki predstavlja Jezusovo trpljenje v vrtu Getsemani.
Kruh in vino
Pri vsaki maši se spominjamo Jezusove zadnje večerje z učenci, pri kateri je Jezus kruh posvetil v svoje telo in vino v svojo kri ter učencem naročil, naj tudi sami obnavljajo dejanje posvetitve v njegov spomin. Dejanje posvetitve ali lomljenja kruha je postalo razpoznavno znamenje po Jezusovem vstajenju, po čemer sta ga učenca na poti v Emavs tudi prepoznala. …
Kruh in vino poleg posebnega pomena v okviru posvetitve pri maši simbolizirata tudi cerkveno skupnost in njeno edinost. Kruh je pripravljen iz moke, ki se pridobiva iz številnih zmletih žitnih zrn, vino pa iz mnogih grozdnih jagod. Prve krščanske skupnosti so v teh prvinah videle znamenje edinosti Cerkve, saj je tudi Cerkev sestavljena iz številnih posameznikov, ki sobivajo v duhu edinosti.
Poimenovanje evharistije – maše
Za poimenovanje in označevanje zakramenta evharistije, ki ga je Jezus ustanovil pri zadnji večerji, so prvi kristjani uporabljali izraz lomljenje kruha, prav po značilnem dejanju, ko so pri evharistiji lomili kruh. Pozneje se je uveljavil izraz evharistija, ki v grškem jeziku pomeni (za)hvala, glagol eucharistein pa pomeni zahvaljevati se. … Evharistija je ponavzočitev daritvene Jezusove smrti na križu, saj se v zakramentalnih znamenjih kruha in vina ta daritev ponovi.
Veliki petek
Na veliki petek se spominjamo Jezusovega trpljenja in smrti na križu. Simbolika velikega petka predstavlja namero in razpoloženje, da se v odpovedi odpremo in postanemo bolj razpoložljivi za Božjo milost in spreobrnjenje srca. V Katoliški Cerkvi na veliki petek velja strogi post.
Veliki petek je edini dan v cerkvenem letu, ko ni maše. Pri bogoslužju ob 15. uri, ko obhajamo spomin na Jezusovo smrt na križu, molimo križev pot. Opravilo velikega petka ima tri dele. V prvem je opravilo Božje besede, med katerim beremo pasijon ali poročilo o Jezusovem trpljenju iz Janezovega evangelija ter med drugim prosimo za sodobno družbo in njene voditelje, za drugače verujoče in neverujoče, za cerkvene potrebe kot tudi za odnose z judovsko skupnostjo. V drugem delu častimo križ v znamenje hvaležnosti in spoštovanja, v tretjem pa je obhajilni obred. Duhovnik že posvečene hostije, ki jih je prinesel iz ječe, kamor jih je odnesel na veliki četrtek, po koncu obreda odnese na novo mesto, tokrat v t. i. Božji grob.
Velika sobota
Velika sobota je dan celodnevnega čaščenja Jezusa v Božjem grobu, kamor je bil prenesen na veliki petek. Blagoslov velikonočnih jedil ima posebno simboliko.
Velikonočno praznovanje se začne z obredi velikonočne vigilije (bdenja), ki nas s slovesnim bogoslužjem uvede v skrivnost Kristusovega vstajenja. Pri tem imajo poseben pomen blagoslov ognja, hvalnica velikonočni sveči, ki predstavlja vstalega Kristusa, in krstno bogoslužje oz. obnovitev krstnih obljub. Pri maši beremo več svetopisemskih besedil kakor običajno, ki predstavljajo odrešenjsko zgodovino. Velikonočni vigiliji zaradi bogate simbolike in bogoslužnega dogajanja pravimo tudi mati vseh vigilij. Škofje in duhovniki odraslim katehumenom podeljujejo zakramente uvajanja v krščanstvo, ki so krst, obhajilo in birma.
Ogenj
Na veliko soboto zgodaj zjutraj duhovniki blagoslavljajo velikonočni ogenj in vodo, s katerima verniki pokadijo in pokropijo domove. Ogenj použiva, ogreva, žge, prečiščuje …, zato je že od nekdaj veljal za posebej dragocenega. … V Stari zavezi se ogenj uporablja kot simbol razodevanja Boga. Simbolizira namreč Božjo nepristopnost in svetost. … Ob veliki noči se ogenj blagoslavlja, saj simbolizira Kristusa, ki je luč sveta. Marsikje je navada, da bogoslužni sodelavci po obredu blagoslova ognja in vode, ki ga duhovnik opravi na veliko soboto zgodaj zjutraj, ogenj raznesejo po domovih vernikov. Ogenj, ki ga blagoslovimo tudi na začetku velikonočne vigilije, je znamenje zmage luči nad temo, topline nad mrazom, življenja nad smrtjo. Tako hiša, ki sprejme blagoslovljeni ogenj, sprejme luč, ki je Jezus Kristus….
Več na: http://katoliska-cerkev.si/simboli-velikega-tedna-2012
Velika noč Gospodovega vstajenja 2012 (Vir: katoliska-cerkev.si)
Velika noč je najpomembnejši krščanski praznik, ker se na ta dan spominjamo največjega čudeža in temelja naše vere, ki je vstajenje Jezusa Kristusa od mrtvih.
Na začetku je bilo velikonočno izkustvo izkustvo srečanja: razkropljenim in prestrašenim učencem velikega petka se prikaže Jezus kot živ (prim. Apd 1,3). Grob, kraj smrti, z vstajenjem postane kraj upanja; ni več prostor, okrog katerega bi se zbirali, ampak kraj, na katerem se vse šele začenja. Jezus Kristus nas je s svojim trpljenjem in smrtjo odrešil, kar pomeni, da greh in smrt nimata zadnje in dokončne besede v našem življenju, ampak nam je Jezus odprl pot v večno življenje. Odrešenje odpira možnost za uresničitev posameznikove osebne svobode, s pomočjo katere lahko človek v polnosti živi prejete talente ter dokazuje, da je življenje z Bogom močnejše od smrti.
Jezus je v svojem zemeljskem življenju večkrat napovedal svojo smrt in vstajenje od mrtvih, ki bo pomenila osvoboditev od brezupnega položaja človeka v končnem zemeljskem življenju. Jezusova obuditev od mrtvih opredeli zgodovino sveta kot poslednjo zgodovino, ki skriva v sebi pričakovanje novega stvarstva. Kristus vstane in zavzame dejaven odnos do svoje zgodovine in zgodovine tistih, za katere se je daroval v smrt. Velikonočni dogodek je zmagoslavje svobode, milosti in ljubezni.
Kristjani verujemo v Jezusovo vstajenje zaradi pričevanj oseb, ki se jim je Jezus prikazal po vstajenju in jim z očitnimi znamenji dokazal svojo istovetnost. Dva učenca na poti v Emavs sta ga prepoznala po lomljenju kruha (prim. Lk 24,13–35).
Skrivnost vstajenja lahko razumemo samo v moči vere, ki je presežni Božji dar. Čeprav k razumevanju verske resnice pripomorejo številni materialni dokazi, je vera v Kristusovo vstajenje sad vzgoje in osebne duhovne poti. Po starodavni slovenski navadi po nekaterih župnijah potekajo t. i. vstajenjske procesije z Najsvetejšim v različnih oblikah v jutranjih urah.
Aleluja
Velika noč je praznik veselja in upanja. Veselje kristjani izražamp z vzklikom aleluja, ki izhaja iz hebrejskih besed hallelu in Yah, kar pomeni: slavite Jahveja, to je Boga. Alelujo pojemo pred evangelijem, ki je veselo oznanilo. Aleluja je star bogoslužni vzklik v čast in hvalo Jahveju, ki se pogosto nahaja na začetku in na koncu psalmov.
Veselje ob veliki noči je težko izraziti z eno samo besedo, zato se beseda aleluja večkrat ponavlja kot refren. Pred največjim Jezusovim čudežem, vstajenjem od mrtvih, človeške besede ne zadoščajo. Petje aleluje je podobno vriskanju planinca v gorah, ki se na tak način veseli čudovitega sončnega vzhoda. Občutij srca ne izpove z besedami, ampak jih izrazi z vriskanjem. Podobno se zgodi kristjanu: ob pogledu na Sonce – Jezusa Kristusa, ki je vzšlo nad temo velikega petka, ne najde pravih besed. Ostane mu samo jecljajoča, začudena, vesela aleluja.
Staro ime za veliko noč je pasha, ki pomeni prehod v Božje mesto, na čigar ulicah se poje aleluja (prim. Tob 13,18). Pride ura, ko bo tudi v temine našega življenja posijalo neminljivo sonce in bomo peli večno alelujo.
Velikonočni ponedeljek
Na velikonočni ponedeljek želimo kristjani utrditi našo vero v vstalega Jezusa tako, da veselo novico o vstajenju delimo s prijatelji in se skupaj z njimi veselimo. Kakor sta učenca na poti v mesto Emavs razpravljala o Kristusovem vstajenju in ga prepoznala po lomljenju kruha, tako smo kristjani povabljeni, da živimo veliko noč v vsakdanjem življenju s spominjanjem na zmago življenja. Tradicionalno so obiski in voščila na ta dan dobra priložnost za oseben stik in sporočilo upanja.
Več na:http://katoliska-cerkev.si/velika-noc-gospodovega-vstajenja-2012
Občni zbor Škofijske Karitas Ljubljana 2012 (Vir: katoliska-cerkev.si)
V stolni cerkvi sv. Nikolaja in v veliki dvorani Teološke fakultete na Poljanski cesti 4 v Ljubljani bo v soboto, 31. marca 2012, potekal občni zbor Škofijske Karitas Ljubljana (ŠKL) pod naslovom Jaz sem prišel, da bi imeli življenje in ga imeli v obilju (Jn 10,10).
Somaševanje, ki se bo v stolnici začelo ob 9.00, bo vodil ljubljanski nadškof metropolit msgr. dr. Anton Stres, od 10.15 pa bo v prostorih Teološke fakultete potekal drugi del občnega zbora. Na njem se bodi udeleženci seznanili s poročili župnijskih in Škofijske Karitas Ljubljana ter razpravljali o pobudah za prihodnje delo; osrednji del občnega zbora bo zaznamovalo predavanje dr. Vinka Potočnika z naslovom Človek ne živi samo od kruha.
Nagovor nadškofa Stresa pri maši za sodelavce Škofijske Karitas Ljubljana
Poročilo o delu Škofijske Karitas Ljubljana v letu 2011 po področjih dela si lahko preberete na naslednji povezavi: Besedilo zbornika Škofijske Karitas Ljubljana
Več na: http://katoliska-cerkev.si/obcni-zbor-skofijske-karitas-ljubljana-2012
Dobrodelna akcija Pomagajmo preživeti (Vir: Karitas.si)
Slovenska karitas letos spomladi že četrto leto zapored začenja z vseslovensko dobrodelno akcijo Pomagajmo preživeti, ki je namenjena materialni pomoči v obliki hrane in plačila položnic za osebe, ki jih je prizadela gospodarska kriza in posledična brezposelnost. V letu 2011 smo s pomočjo darovalcev zbrali 201.850,00 €. Odzvala pa so se tudi nekatera podjetja, ki so donacijo podarila v obliki hrane.
V letu 2011 smo v obliki materialne pomoči z darovi darovalcev, delom prostovoljcev, sredstvi FIHO, ministrstev, lokalnih skupnosti in hrano iz intervencijskih zalog EU pomagali 138.204 osebam po vseh slovenskih krajih. Med njimi je bilo 122.740 družin in družinskih članom, 12.196 starejših, 2.412 migrantov in 856 brezdomcem. Glavnino pomoči v obliki hrane in higienskih pripomočkov in plačila položnic so prejele družine, ki so v hudih stiskah. Več kot 11.000 prostovoljcev, ki delujejo v 436 župnijskih karitas je ljudem v stiski razdelilo 3.166 ton hrane. Samo v lanskem letu je pomoč v obliki plačila najnujnejših položnic prejelo 7.580 gospodinjstev.
Slovenska karitas k solidarnosti poziva še naprej. Število brezposelnih se vztrajno povečuje in s tem tudi stiske. Darovalci prispevke lahko posredujejo na navedeni naslov:
Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana
TRR: 02140–0015556761
Namen: Pomagajmo preživeti, sklic: 9300.
Zgibanka s položnico je na voljo na spletni strani www.karitas.si, pa tudi na sedežih župnij in vseh pošt po celotni Sloveniji.
Več na: http://www.karitas.si/index.php?nid=282
TG, AS, Teolog dr. Štuhec: Nevtralnost in objektivnost medijskega prostora sta povsem odpovedali (Vir: Radio Ognjišče)
Rezultat nedeljskega referenduma na katerem so volivci in volivke zavrnili družinski zakonik, je bil za marsikoga presenetljiv. Izid, pa tudi potek referendumske kampanje je za Radio Ognjišče komentiral dr. Ivan Štuhec. Med poražence je prištel tudi slovenske medije in njihove javnomnenjske raziskave.
Moralni teolog dr. Ivan Štuhec je o medijih kot poražencih dejal: „To seveda ni prvič, da so dobili nazaj tako lekcijo. Vendar mislim, da je tokrat najhujša, zaradi tega, ker je večina slovenskih medijev bila enostransko orkestrirana v popolno podporo predlaganemu zakonu.“
Nevtralnost in objektivnost medijskega prostora sta povsem odpovedali. Potrebno bo analizirati, kaj se v slovenski družbi dogaja, da so take stvari po dvajsetih letih demokracije sploh možne, meni Štuhec.
Zdi se mu zanimivo, da kljub večji udeležbi v Ljubljani, kjer so bile županske volitve, zakon ni dobil podpore. To pa tudi zato, ker so med Jankovičevimi volivci tudi pravoslavni in muslimani, ki v predlaganem zakoniku sebe niso prepoznali. Pozitivno se mu zdi tudi to, da se je v zadnjih dveh letih oblikovala civilna iniciativa katoličanov, pravi dr. Štuhec: „To se je zgodilo prvič po drugi svetovni vojni, da so se slovenski katoličani na takšen način aktivirali v družbenem smislu. To je velik korak naprej pri samozavesti slovenskega katoličana, ki sedaj ve, da lahko z lastno pobudo in lastnimi silami in z izjemno majhnimi sredstvi doseže velike rezultate.“
O tem, kaj kako naprej, pa je dr. Ivan Štuhec dejal: „Mislim, da je naprej zelo pomembno to, da če obstajajo kakršnekoli vrzeli v zakonu o registraciji istospolnih skupnosti, naj se to uredi v tem zakonu.“ Kar se pa tiče prihodnjega družinskega zakonika pa mora po besedah dr. Ivana Štuheca absolutno ostati pri sedanji definiciji družine, ki izhaja iz očeta in matere in šele potem otroka in ne obratno.
Več na: http://radio.ognjisce.si/sl/128/slovenija/7261/
Za zaščito življenja od spočetja do naravne smrti v Evropskem parlamentu (Vir: casnik.si)
Prejšnji teden je v Bruslju potekalo več javnih tribun na temo zaščite življenja od spočetja do naravne smrti. Iz Slovenije sta se srečanja udeležila Polonca in Tomaž Sokol iz Iskreni.net, ki sta predstavila konkretne projekte za zaščito življenja v Sloveniji in med drugim poudarila: »V Sloveniji je vsak peti otrok splavljen, nimamo pa nobene resne strategije obravnave deklet, ki se odločajo o splavu. Zato iskreni.net predlagamo uvedbo institucije posveta za vse žene, ki se odločajo za splav.«
Jaime Mayor Oreja (podpredsednik ELS in vodja španske delegacije ELS) je povedal, da gre za civilno iniciativo, ki je povezala več kot sto predstavnikov neprofitnih organizacij iz 21 držav EU, tudi Slovenije. »Cilj je analizirati odnos do življenja v Evropi in povezati moči za spremembo razpoloženja proti življenju v Evropi,« je povedal Oreja, ter dodal: »Pravica do življenja je osnovna človekova pravica.«
Mario Mauro (vodja italijanske delegacije ELS) je poudaril, da so se v skupini zbrali evropski poslanci, ki jim ni vseeno za prihodnost našega kontinenta: »Ne želimo se spuščati v ideološki boj, temveč želimo predstaviti realne razmere v Evropi. Evropski socialni model ne deluje, zato moramo nujno v ospredje postaviti vrednote za življenje, za rojstvo in poudariti ključni pomen družine. Od tega je odvisna prihodnost EU!«
Konrad Szymański (poslanska skupina ECR, Poljska) je pojasnil, da so poročila iz več držav EU pokazale, da Evropska komisija zlorablja davkoplačevalski denar za financiranje politik proti življenju, med drugim tudi splavov v nerazvitih državah sveta.
Jan Olbrycht (podpredsednik ELS, Poljska) je poudaril, da želijo zbrani evropski poslanci skupaj oblikovati politike na osnovi jasnih vrednot, transparentno in pokazati, da imamo v Evropi še vedno politike, ki se borijo za to kar je prav: »EU nima zakonodajne kompetence na nekaterih področjih in prav je tako. Želimo pa, da se evropski državljani zavedajo kakšna je vloga evropskih institucij in izpostaviti nekatere aktivnosti, ki vplivajo na promocijo vrednot, ter o tem jasno obvestiti Evropske politike in javnost.«
Hannu Takkula (Skupina liberalcev in demokratov za Evropo, Finska) je povedal, da vidi upoštevanje vrednote človekovega življenja in človekovega dostojanstva kot napreden način razmišljanja: »Borimo se za zaščito tistih najbolj ranljivih in zapostavljenih in pomembno je, da ne pozabimo nanje. V Evropskem parlamentu moja pisarna skoraj vsak teden dobi predlog za zaščito živali, na primer proti rezanju repov psom, in podobno.. in prav je, da se postavimo za živali; toda naša prioriteta mora biti zaščita človekovega življenja in človekovo dostojanstvo.«
Carlo Casini (ELS, Italija) je predstavil konkretno pobudo civilne iniciative zbiranja podpisov s katerim bi predlagali evropsko zakonodajo na področju zaščite življenja. »Naslov pobude je ‘Eden izmed nas’, ker s tem najbolje povzamemo za kaj se borimo: za pravico do življenja in za človekove pravice. Za to, da bodo znanje in investicije v našo znanost uporabljeni za zaščito in ne za uničenje človekovega življenja.«
Na srečanju v Bruslju so predstavniki neprofitnih organizacij iz 22 držav sestavili odbor, ki bo začel z zbiranjem milijona podpisov. Evropski poslanci pa so državljanom zagotovili svojo podporo.
Več na: http://www.casnik.si/index.php/2012/03/30/za-zascito-zivljenja-od-spocetja-do-naravne-smrti-v-evropskem-parlamentu/
TEOLOŠKI KOTIČEK
Družbeni nauk in prizadevanje krščanskih laikov (iz Kompendija družbenega nauka Cerkve)
563. Spričo sedanjega zapletenega gospodarskega dogajanja se bo krščanski laik v svojem delovanju ravnal po načelih družbenega nauka Cerkve. Nujno je, da ta načela pozna in se jim prepusti tudi v samem gospodarskem delovanju: ko takšnih načel – prvo med njimi je središčna vloga človeške osebe – ne spoštujemo, je ogrožena kakovost gospodarske dejavnosti.
Kristjanovo prizadevanje se bo pokazalo tudiv moči kulturnega razmišljanja, osredotočenega predvsem na presojanje sedanjih vzorcev gospodarskega in družbenega razvoja. Zoževanje razvojnih vprašanj izključno na vprašanje tehnike bi lahko pripeljalo do izpraznitve njegove prave vsebine, ki, nasprotno, zadeva »dostojanstvo posameznika in naroda«.
564. Gospodarski izvedenci, izvajalci in trezni politiki morajo čutiti nujno potrebo po vnovičnem razmisleku o gospodarstvu. Ob temmorajo po eni strani presojati pretresljivo gmotno revščino milijonov, po drugi pa dejstvo, »da sedanje gospodarske, družbene in kulturne strukture vse premalo upoštevajo zahteve pristnega razvoja«. Upravičene zahteve gospodarske dejavnosti bo treba bolje uskladiti z zahtevami po političnem sodelovanju in socialni pravičnosti. To dejansko pomeni, da je treba splesti solidarno mrežo gospodarske, politične in družbene soodvisnosti, ki jo sedanji procesi globalizacije skušajo razširiti. V tem prizadevanju za ponovni premislek, ki se z razčlenjevanjem profilira in želi vplivati na razumevanje gospodarske stvarnosti, so na gospodarskem področju dragocena združenja krščanskega navdiha: združenja delavcev, podjetnikov in gospodarstvenikov.
4. V službi politike
565. Za krščanske laike je politično delo kakovosten in zahteven izraz krščanskega javnega delovanja v službi drugih.] Prizadevanje za skupno dobro v duhu služenja, razvoj pravičnosti s posebno pozornostjo do revščine in trpljenja, spoštovanje avtonomije zemeljskih stvarnosti, načelo subsidiarnosti, pospeševanje dialoga in miru v okviru solidarnosti: to so smernice, ob katerih se morajo navdihovati krščanski laiki pri svojem političnem delovanju. Vsi verniki, nosilci državljanskih pravic in dolžnosti, so dolžni le-te spoštovati; tisti, ki imajo neposredne in institucionalne naloge pri reševanju zapletenih vprašanj o javnih zadevah bodisi v krajevnih upravah bodisi v narodnih ali mednarodnih ustanovah, pa jih morajo še posebej upoštevati.
566. Odgovorne naloge v družbenih in političnih ustanovah zahtevajo resno in izoblikovano prizadevanje, ki bo s pomočjo prispevkov v politični razpravi, z načrtovanjem in dejanskimi odločitvami znalo izluščiti absolutno potrebo po moralni kvalifikaciji družbenega in političnega življenja. Neustrezna pozornost do nravne razsežnosti vodi v razčlovečenje skupnega življenja ter družbenih in političnih ustanov, ker utrjuje »strukture greha«. »Živeti in delovati politično v skladu z lastno vestjo ni suženjsko prepuščanje stališčem, tujim političnemu udejstvovanju ali kaki obliki konfesionalizma, ampak je izraz, s katerim kristjani dajejo svoj dosledni prispevek, da bi se skozi politiko vzpostavil pravičnejši družbeni red, bolj skladen z dostojanstvom človeške osebe.«
|
|
|
|
|
|
|
