Teta Agnes je bila preprosto izjemna
»70-letna Agi Bojaxhiu, ki že od mladosti živi na Siciliji, pravi, da je Mati Terezija, sestra njenega očeta, vedno veliko delala, vendar se ni nikoli izpostavljala. Kar je delala, je bilo izjemno, četudi bi lahko rekli, da je bilo preprosto. »Vsaj jaz sem vsakič, ko sem se pogovarjala z Materjo, tudi ko sva bili sami, uspela govoriti na način, kakor mi ni nikoli uspelo z nikomer drugim. Dala mi je vedrino: njene oči so te gledale prav v notranjost … Če si pogledal v Materine oči, si čutil, da je videla v tvojo notranjost, v tvoje srce.«
|
|
Intervju s postulatorjem postopka za kanonizacijo
Mati Terezija je dala svoje srce za uboge in nesrečne. Vse svoje odraslo življenje je preživela v služenju najglobljim potrebam »najbolj ubogim izmed ubogih«. Knjiga očeta Kolodiejchuka Klic k usmiljenju, ki povezuje zapise svetnice kot tudi pričevanja ljudi, ki so bili Materi Tereziji blizu, je izšla na večer kanonizacije Matere Terezije, 4. septembra. Oče Kolodiejchuk, ki je kot postulator preko 17 let koordiniral postopek kanonizacije, je predstojnik reda misijonarjev ljubezni. Z Materjo Terezijo je bil povezan od leta 1977 do njene smrti leta 1997.
|
|
Moč skupne molitve v preizkušnji bolezni
»Najprej smo jokali, potem pa je bilo zelo adrenalinsko.« Soočenje z zdravljenjem levkemije je odprlo poglavje bitke za življenje. Emilija je prepričana, da jo je ozdravil Jezus. Oče in mama sta hvaležna, ker so se v hudi preizkušnji prečistili njuni odnosi in odnosi z drugimi, začela sta več moliti... »Večkrat gremo skupaj k maši, veliko se pogovarjamo o tem, ni nas strah smrti, hvaležna pa sva tudi za izkušnjo moči molitve za druge. Naveza molitve v zakonski skupini ostaja, še vedno gre vsak dan en par k maši, saj se zavedamo, kako pomembno je božje varstvo naših otrok.«
|
|
|
Odgovori na posmehljiv odnos do Matere Terezije
Obsedenost nekaterih ateistov z Materjo Terezijo meji na norost. Celo, ko sem bila sama ateistka, se mi je zdelo precej absurdno, ko so nekateri ateisti zlobno napadali žensko, ki je dala vse, da bi služila ubogim in ki je tudi sama živela v skrajnem uboštvu. Vsaka iracionalna in pretirana kritika Matere Terezije, ki sem jo kdaj prebrala, izvira iz obsedenega sovraštva do albanske redovnice. Navajam nekaj pogostih obtožb, s katerimi ateisti opravičujejo svoje sovraštvo do Matere Terezije in nekaj priročnih odgovorov.
|
|
Zgodbe ljudi, ki so se srečali z Materjo Terezijo
Številni smo v življenju morda srečali nekoga, čigar svetost je bila jasna in navdihujoča. Preprost stisk roke in pogovor s to osebo, sta na nas naredila tak vtis, da smo se spremenili. Lahko bi rekli, da je bilo na njih nekaj drugačnega in da so izžarevali Božjo navzočnost. Vsem, ki so srečali Mater Terezijo, je ob njenem izžarevanju Božjega zmanjkalo besed. Njeno življenje jo je naredilo za orodje Boga. Sledi izbor pričevanj, kot tudi osebnih spominov tistih, ki so jo srečali in v njej prepoznali svetost, po katerih so tudi drugi prepoznali, da je svetnica.
|
|
Molitveni nameni za mesec september
Splošni: za spoštovanje človeške osebe. Da bi vsak posameznik prispeval k skupnemu dobremu in k izgrajevanju družbe, ki v središče postavlja človeško osebo.
Za evangelizacijo: za zavedanje odgovornosti. Da bi se kristjani po prejemanju zakramentov in premišljevanju Svetega pisma vedno bolj zavedali svoje odgovornosti za evangelizacijo.
Slovenski: za pomen verske vzgoje. Da bi se starši in učenci zavedali, kako pomembna sta verska vzgoja in verouk.
|
|
|
|
Radost ljubezni
slovenski prevod posinodalne apostolske spodbude
papeža Frančiška Amoris laetitia
Pot trpljenja in krvi
Idila, ki jo prikazuje Psalm 128, ne zanika grenke resničnosti, ki zaznamuje celotno Sveto pismo. Gre za navzočnost bolečine, zla, nasilja, ki uničujejo družinsko življenje in njihovo notranjo skupnost življenja in ljubezni. Kristusov govor o zakonu (prim. Mt 19,3-9) ni brez razloga postavljen v kontekst spora o ločitvi. Božja beseda je stalna priča te temne razsežnosti, ki se odpre že na začetku, ko se z grehom odnos ljubezni in čistosti med moškim in žensko spremeni v prevlado: »Po svojem možu boš hrepenela, on pa bo gospodoval nad teboj« (1 Mz 3,16).
Gre za pot trpljenja in krvi, ki vodi skozi mnogo strani Svetega pisma, od bratomorilskega nasilja Kajna nad Abelom in različnih sporov med sinovi in med ženami očakov Abrahama, Izaka in Jakoba, kar privede kasneje do tragedij, ki s krvjo preplavijo Davidovo hišo; in do raznovrstnih družinskih težav, ki prevevajo Tobijevo pripoved ali grenko izpoved zapuščenega Joba: »Moji bratje se odvračajo od mene, moji prijatelji so mi celo odtujeni. Moj dih se gnusi moji ženi in sinovom svoje matere sem ostuden« (Jb 19,13.17).
Jezus sam se je rodil v skromni družini, ki je morala kmalu bežati v tujo deželo. Vstopi v Petrovo hišo, kjer je njegova tašča bolna (prim. Mr 1,30-31); se pusti zaplesti v dramo smrti v Jairovi hiši (prim. Mr 5,24.36-43; Lk 8,41-42.49-55) ali v Lazarjevem domu (prim. Jn 11,1-44); sliši obupan krik vdove iz Naina spričo njenega preminulega sina (prim. Lk 7,11-15) in usliši tožbo očeta božjastnega dečka v majhni podeželski vasi (prim. Mr 9,17-27). Cestninarje, kot sta Matej (prim. Mt9,9-13; Lk5,27-32) in Zahej (prim. Lk19,5-10), srečuje v njihovih hišah, in tudi grešnike, kot je ženska, ki se pojavi v farizejevi hiši (prim. Lk 7,36-50). Pozna strahove in napetosti v družini in jih vključi v svoje prilike: od sina, ki zapusti svojo hišo, in se spusti v pustolovščino (prim. Lk 15,11-32), do težavnih sinov z nerazložljivimi načini obnašanja (prim. Mt 21, 28-31) ali do žrtev nasilja (prim. Mr 12,1-9). V njem vzbudi zanimanje tudi svatba, ki lahko pusti sramoten vtis, ker je zmanjkalo vina (prim. Jn 2,1-10), ali zato, ker izostanejo povabljeni gostje (prim. Mt 22,1-10). Prav tako pozna môro zaradi izgubljenega novca v revni družini (prim. Lk 15,8-10).
V tem kratkem pregledu lahko ugotovimo, da se Božja beseda ne pokaže kot niz abstraktnih tez, temveč kot prijateljica na potovanju; tudi za družine, ki se znajdejo v krizi ali sredi kakršne koli bolečine, saj jim kaže cilj poti, ko bo Bog »obrisal vse solze z njih oči in smrti ne bo več; tudi ne bo več ne žalovanja ne vpitja ne bolečine« (Raz 21,4).
Radost ljubezni, čl. 19-22
|
|
|
Božja beseda
24. nedelja med letom
»Otrok, ti si vedno pri meni in vse, kar je moje, je tvoje.« (Lk 15,31)
2 Mz 32,7-11, 13-14
Ps 51
1 Tim 1,12-17
Lk 15,1-32
|
|
|
|
|
