Tretja kateheza: Velike Božje sanje
Vsak otrok, ki nastaja v notranjosti svoje matere, je v večnem načrtu Boga Očeta in njegove večne ljubezni: “Preden sem te upodobil v materinem telesu, sem te poznal, preden si prišel iz materinega krila, sem te posvetil” (Jer 1,5). Vsak otrok je od vekomaj Bogu pri srcu in v trenutku, ko je spočet, se izpolni Stvarnikov večni sen. Pomislimo, koliko je ta zametek vreden od prvega trenutka spočetja!
|
|
Postopek za beatifikacijo A. Strleta
Anton Strle se je rodil 21. januarja 1915 v Osredku. Po končanem bogoslovju je bil leta 1941 posvečen v duhovnika. Doktoriral je iz sv. Tomaža Akvinskega. Po vojni se je z drugimi begunci umaknil na Koroško, po vrnitvi je služboval kot katehet v Novem mestu, nato se je začela njegova kalvarija: trikrat je bil zaprt, z mnogimi drugimi duhovniki je več kakor pet let preživel v zaporu in na prisilnem delu.
|
|
Ali ima tudi šport dušo?
V estonskem Tallinnu se je 28. julija začel največji evropski zborovski festival Europa Cantat, ki se ga udeležujejo tudi dekleta Dekliškega zbora sv. Stanislava, ki že več kot dvajset let navdušujejo s pretanjeno interpretacijo, izjemnim repertoarnim razponom in barvito zvočno podobo. Skupaj z zborovodkinjo pogosto očarajo tudi z ustvarjalnim in iskrivim scenskim nastopom in mladostno radoživostjo.
|
|
|
Oratorij: Eno je potrebno
Oratorij! Čarobna beseda, ki se poleti razširi nad našo domovino! Nekaj, kar odtehta tudi najdražje počitnice in staršem pomaga pri stalni počitniški skrbi: Kam z otroci, ko ni šole? Če v tem času potujete po župnijah, jih srečate pisane zastave z napisom Eno je potrebno!, gruče otrok v enakih majicah; mlade vseh starosti, sliši se pesem, smeh. Oratoriji oživijo cerkvena dvorišča in pomladijo župnike ...
|
|
V avgustu molimo za družine
Ravno zaradi zavzetosti in odgovornosti glede rojevanja ter vzgoje svojih otrok, potrebujejo družine s strani javnih služb in podjetij, v luči medsebojnega sodelovanja, njim primerno pomoč. Zaskrbljujoče demografsko stanje zahteva v dobro družin od vseh zainteresiranih izjemno ter pogumno strategijo. S tem bi se pa lahko začela tudi gospodarska rast države. Tako lahko rešimo brezposelnost.
|
|
Nikoli ne veš, če ne poskusiš
Primož Roglič pravi: »Nikoli ne veš, če ne poskusiš.« Sam si je drznil poskusiti na največji kolesarski preizkušnji, na dirki Tour de France. A ni le poskusil, ni se le peljal, ni si mislil: »Kar bo, pač bo«, temveč je dirko vzel zares. Tako zares, da se je skoraj veselil stopničk, in tako zares, da na koncu ni bilo grenkega priokusa, ker jih ni osvojil, temveč veselje, da je svoja pričakovanja presegel in dokazal, da je vse mogoče.
|
|
|
|
Radost ljubezni
slovenski prevod posinodalne apostolske spodbude
papeža Frančiška Amoris laetitia
Stare rane
239. Razumljivo je, da pride do kriz v družinah takrat, ko eden njenih članov ni v polnosti razvil načina, kako vstopiti v odnos, ker še ni pozdravil ran iz tega ali onega obdobja svojega življenja. Slabo preživeto otroštvo ali mladostništvo je rodovitna prst za osebne krize, ki lahko prizadenejo zakon. Ko bi bili vsi ljudje normalno dozoreli, bi bile krize manj pogoste in manj boleče. Je pa dejstvo, da se morajo včasih štiridesetletniki potruditi, da pridejo do zrelosti, ki bi jo morali doseči že ob koncu odraščanja. Včasih kdo ljubi s sebično, za otroka značilno ljubeznijo, ki je ostala na stopnji, v kateri je resničnost popačena in si človek v svoji muhavosti predstavlja, da se vse vrti okoli njegovega jaza. To je nenasitna ljubezen, ki kriči ali joka, če ne dobi, kar si želi. V drugih primerih kdo ljubi z ljubeznijo, ki je obtičala na pubertetniški stopnji in jo zaznamujejo prepirljivost, zajedljiva kritika, navada obtoževanja drugih ter logika afekta in domišljije; drugi naj bi polnili njegovo praznino ali bi se morali ravnati po njegovih muhah.
240. Številni ljudje preživijo otroštvo, ne da bi kdaj začutili, da so brezpogojno ljubljeni, in to poškoduje zmožnost, da bi zaupali in se prepustiti drugemu. Slab odnos z lastnimi starši ter brati in sestrami, ki ni bil nikoli ozdravljen, se kasneje spet pojavi in škoduje zakonskemu življenju. Potem je treba iti skozi proces osvobajanja, s katerim se ni še nikoli soočil. Če odnos med zakoncema ni dober, bi morali, preden sprejmemo važne odločitve, zagotoviti, da vsak zakonec gre po tej poti zdravljenja svoje zgodovine. To zahteva, da človek uvidi, kako zelo nujno je, da si izprosi milost, da bi mogel odpustiti in prositi za odpuščanje. Sprejemati pomoč, iskati pozitivne nagibe in to poskušati vedno znova. Vsakdo mora biti zelo pošten sam s seboj, sicer ne more spoznati, da so v njegovem načinu, kako živi ljubezen, prisotne te oblike nezrelosti. Če se zdi, da je še tako očitno, da je vsa krivda na strani drugega, vendar nikoli ni mogoče premagati krize, če pričakujemo, da se samo drugi spremeni. Treba se je vprašati tudi o tem, kako bi mogel še dozoreti ali se ozdraviti, da bi pospešil premagovanje spora.
|
|
|
Božja beseda
18. nedelja med letom
»Ne delajte za jed, ki mine, temveč za jed, ki ostane za večno življenje in vam jo bo dal Sin človekov.« (Jn 6,27a)
2 Mz 16,2-4.12-15;
Ps 78;
Ef 4,17.20-24;
Jn 6,24-35
|
| |
|
|
|
|
