Kristjani
smo ljudje
pomladi, ne
jeseni
Krščansko
upanje je
osnovano na
veri v Boga,
ki vedno dela
nove stvari .
Naš Bog je
Bog, ki
ustvarja
novosti, saj
je Bog
presenečenj.
»Novosti in
presenečenja,«
je začel
katehezo papež
Frančišek, pri
tem pa v
ospredje
postavil
besede »Glej,
vse delam
novo!«. Ni
krščansko
hoditi s
pogledom
uprtim v tla,
ne da bi
dvignili oči
proti obzorju.
Kakor da bi se
vsa naša pot
končala tukaj,
le po nekaj
metrih
potovanja. Kot
da v našem
življenju ne
bi bilo
nobenega cilja
in nobene
globine, mi pa
bi bili
prisiljeni
večno se
potikati brez
kakršnega koli
razloga za
naše napore.
|
|
Prikazanja
Medugorju
priznana že
letos?
Marijina
prikazovanja v
Medžugorju bodo
priznana, »morda
celo še letos«. Tako
je v pogovoru za
poljsko agencijo
KAI, dejal posebni
papežev odposlanec
za Medžugorje,
poljski nadškof
Henryk Hoser.
Pojasnil je, da
besedilo o
prikazovanjih ni v
neskladju s
cerkvenim naukom. Ob
tem podpira predlog
preiskovalne
komisije, da se
prizna pristnost
prvih prikazanj,
hkrati pa priznava,
kako težko je
verjeti, da se
šestim vidcem Marija
neprestano prikazuje
že 36 let. Dodal je,
da Marijino romarsko
središče eden
najbolj živih krajev
molitve in
spreobrnjenja.
|
|
Pet načinov
molitve, ki
spremenijo
življenje
Naslednje
oblike pogovora z
Bogom, ki
spreminjajo,
temeljijo na tem,
kar je razodeto v
Svetem pismu. Za
molitev si je treba
nenehno prizadevati.
Mnogi smo se le malo
naučili poleg
molitev iz
župnijskega verouka
kot sta molitev po
obrazcih in rožni
venec. Če čutite, da
vaša molitev nikamor
ne napreduje,
vzemite v roke Sveto
pismo. Psalmi so eni
izmed največjih
zakladov osebne
molitve. Samo
pomislite, celo
Jezus je uporabljal
psalme, da je molil,
celo na križu.
Katekizem Katoliške
Cerkve izpostavlja
pet načinov molitve,
ki jo najdemo v
Svetem pismu. Te
oblike molitve
temeljijo na božjem
razodetju in
izkušnjah ljudi, ki
jih najdemo v Svetem
pismu.
|
|
|
Vrnitve
k latinskemu
obredu ne bo
Papež Frančišek je izključil možnost
vrnitve k
staremu
latinskemu
mašnemu
obredu.
Bogoslužna
reforma po II.
vatikanskem
koncilu je
»nepovratna«
in »sad dolge
poti«.
Zadovoljila
naj bi potrebe
vernikov, da
dejavno
sodelujejo pri
»živem
bogoslužju« in
da pri maši ne
bi bili zgolj
»občinstvo«.
Bogoslužje je
namreč po
svoji naravi
bogoslužje
ljudstva in ne
duhovnikov. Kristjane vabi, naj v celoti izvajajo bogoslužno reformo,
katere
najvidnejši
elementi so
uporaba
ljudskega
jezika in
duhovnik, ki
je med
obhajanjem
maše obrnjen
proti
vernikom, ki
dejavno
sodelujejo pri
bogoslužju.
|
|
Tako
blagoslavljajte
svoje otroke?
Starši
so »prejeli
odgovornost in
prednostno pravico,
da evangelizirajo
svoje otroke. Že od
najzgodnejših let
jih bodo uvajali v
skrivnosti vere, saj
so za svoje otroke
njeni »prvi
glasniki«. Že od
najnežnejših let
otroštva jih bodo
vključevali v
življenje Cerkve. To
gotovo ni lahka
naloga in včasih se
zdi brezplodna.
Včasih šele po letih
izvemo, kakšen vpliv
smo imeli na svoje
otroke. Eden izmed
pomembnih načinov
evangelizacije naših
otrok je precej
preprost in star.
Imenuje se
starševski blagoslov
in nas vabi, da na
svoje otroke kličemo
Božjega blagoslova.
|
|
Zakaj
biti ponosna na
svojega moža?
Dodajte
hvaljenje soproga na
isti seznam, na
katerem imate skrb
za dobro hrano in
telesno kondicijo …
ni vedno zabavno, a
se izplača. Zakon je
občutljiv na to, da
postane navada in
spodbuda v dobrem
ali slabem. Izbrati
moramo gorivo. Če
izberemo, da bomo
svoj odnos gradili
na negativnem, je
dovolj nekaj kapljic
in motor bo sam
stekel. Če bomo
izbrali nekaj več
prizadevanja, bomo
videli, kako namerna
dobrohotnost vedno
prinaša dobiček.
Tako kot v delovnem
okolju lahko tudi
zakon hitro postane
naporen, ko pride do
vračanja milo za
drago... Toda, kadar
zakon temelji na
medsebojni podpori
sozakonca, se pojavi
intenzivna želja, da
bi si še bolj
prizadevali za
odnos.
|
|
|
|
Radost ljubezni
slovenski prevod
posinodalne
apostolske spodbude
papeža Frančiška
Amoris laetitia
Strastna
ljubezen
142.
Drugi vatikanski koncil
uči, da zakonska
ljubezen »zajema blagor
celotne osebe; zato
lahko obogati izraze
telesa in duše s
posebnim dostojanstvom
in jih oplemenititi kot
prvine in svojevrstna
znamenja zakonskega
prijateljstva«.
Utemeljeno je mnenje, da
šele strastna ljubezen,
polna slasti, lahko
simbolizirala združitev
človeškega srca z Bogom:
»Vsi mistiki so
potrdili, da se
nadnaravna in nebeška
ljubezen lahko izrazi s
podobami zakonske
ljubezni, prijateljstva,
ljubezni do otroka ali
predanosti neki stvari.
In razlog za to je prav
v njeni celovitosti«.
Zakaj se torej ne bi
zadržali in spregovorili
o čustvih in spolnosti v
zakonu?
Svet
čustev
143.
Želje, občutki, čustva –
to, kar so klasiki
imenovali »strasti« –
zavzemajo v zakonu
pomembno mesto. Porajajo
se, ko »drugi« postane
navzoč v našem
življenju. Vsakemu
živemu bitju je lastno,
da teži k drugemu, in to
nagnjenje se vedno
pokaže kot temeljna
čustva: užitek ali
bolečina, veselje ali
trpljenje, nežnost ali
strah. Gre za
predpostavke
najosnovnejšega
psihološkega delovanja.
Človek je bitje te
zemlje in vse, kar dela
in išče, je nabito s
strastmi.
144.
Jezus je kot pravi
človek doživljal svet s
čustvenim nabojem. Zato
ga je bolela zavrnitev
Jeruzalema (prim.
23,37), kar mu je
izvabilo solze iz oči
(prim. Lk 19,41). Bil je
tudi sočuten spričo
trpljenja ljudi (prim.
Mr 6,34). Ko je videl
druge jokati, ga je to
ganilo in vznemirilo
(prim. Jn 11,33); in on
sam je objokoval
prijateljevo smrt (prim.
Jn 11,35). Ti izrazi
njegove občutljivosti
kažejo, kako zelo je
bilo njegovo človeško
srce odprto za druge.
Radost
ljubezni, 142-144
|
|
|
Božja
beseda
22.
nedelja med
letom, angelska
nedelja
»Če
hoče kdo iti
za menoj, naj
se odpove sebi
in vzame svoj
križ ter hodi
za menoj.« (Mt
16,24)
Jer
20,7-9
Ps 63
Rim 12,1-2
Mt 16,21-27
|
|
|
|
|