Nataša
Ličen, Škofovi Zavodi z dvema novima pridobitvama
- Osnovno šolo Alojzija Šuštarja in vrtcem Dobrega
pastirja (Vir: radio-ognjisce.si)
Novo
šolsko leto so v novih prostorih začeli učenci in
učenke Osnovne šole Alojzija Šuštarja, ki deluje v
sklopu Zavoda Sv. Stanislava v Šentvidu, kjer je s
prvim septembrom svoja vrata odprl tudi vrtec
Dobrega pastirja. Svečano odprtje novih prostorov
je bilo na prvi šolski dan ob 9.30, blagoslovil pa
jih je apostolski administrator ljubljanske
nadškofije škof Andrej Glavan.
"Bog je
velik in presega naše
načrte" Te besede je izrekel
direktor Zavoda sv. Stanislava, ob nedavnem
srečanju z novinarji in obiskovalci ob
predstavitvi novih prostorov osnovne šole dr.
Alojzija Štuštarja in vrtca Dobrega Pastirja,
dr. Roman Globokar: "Izredno
smo veseli, da nam je uspelo dokončati dela do
začetka novega šolskega leta, ko odpiramo vrata
vrtca Dobrega Pastirja in preselili bomo delovanje
Osnovne šole v nove prostore. Ko je bil škof
Jamnik imenovan za ljubljanskega pomožnega škofa
je, predvsem na željo mnogih staršev, dal pobudo,
da bi na tem prostoru ustanovili novo Osnovno
šolo. Zavod je več generacijsko središče in
številne napetosti, ki so morda znotraj različnih
generacij, se v skupnem sobivanju in sožitju lahko
sprostijo in uredijo. Vsega skupaj bo otrok na
našem prostoru okrog 1300 do 1400. V primerjavi z
Zavodom pred drugo svetovno vojno, ko je bilo tu
največ 370 gojencev, je to seveda velika razlika.
Hiša je v preteklosti doživela veliko hudega,
trpljenja in po drugi strani tudi veliko veselja
in mladostne ustvarjalnosti. Vse od svojih
začetkov, ko se je tu leta 1905 začel pouk, in je
ta škofijska klasična gimnazija tudi temeljnega
pomena za oblikovanje slovenskega znanstvenega
jezika in za oblikovanje slovenskih
intelektualcev. Brez učbenikov, ki so bili
napisani samo za to gimnazijo, ne bi bilo mogoče
ustanoviti Slovenske Univerze in ne bi imeli
dijaki drugih gimnazij po 1. sv. vojni možnosti za
pouk v slovenskem jeziku. Po eni ustvarjalnost in
po drugi strani trpljenje dvajsetega stoletja.
Naše prepričanje je, da blagoslov, ki prihaja v
našo hišo, prihaja tudi po trpljenju teh
ljudi. To trpljenje zdaj rojeva bogate
sadove za mlajše generacije in lahko smo preteklim
generacijam hvaležni, da lahko živimo v miru, na
drugačen način in da si z vsemi močmi prizadevamo,
da se kaj podobnega ne bi nikoli več ponovilo. Ta
hiša, ki je doživela toliko trpljenja ima sedaj
nalogo, narediti vse, da vzgoji mlade v odprte,
razumevajoče, široke ljudi in hkrati seveda tudi v
zavedne kristjane in državljane republike
Slovenije. Smo eden od pomembnih dejavnikov
slovenskega šolskega prostora."
Sedem
"pravljičnih" let s srečnim koncem dokončane
gradnje Pouk je Osnovna šola
dr. Alojzija Šuštarja začela že v šolskem letu
2008/2009, sprva v v starih prostorih Zavoda. Od
prvih let pridobivanja soglasij in dovoljenj, od
leta 2007, ko je takratni Gospodarski svet
ljubljanske nadškofije pod takratnim vodstvom
nadškofa Alojza Urana sprejelo sklep o gradnji
nove šole in vrtca, do letos končanih gradbenih
del je minilo sedem let. Brez vmesnih manjših
zapletov pri tako velikih gradbenih načrtih skoraj
ne gre. A morda pravljično število let, ki so
minila od začetnih korakov do končne uresničitve,
tudi nekaj pove in so dodatna simbolična
privolitev k uspešnosti projekta ter nove zgodbe v
vzgojno izobraževalnem procesu naše domovine. Na
področju novogradnje so predhodno porušili štiri
vojaške objekte, ki niso bili primerni za šolske
dejavnosti. Po gradbenem dovoljenju s strani
mestne občine Ljubljana, na začetku leta 2011, so
podpisali pogodbo za izvedbo gradbenih del s
podjetjem Kovinar gradnje ST Jesenice, ki je
gradilo po načrtu izbranega podjetja na
arhitekturnem natečaju, biroja Ur. a.d iz Nove
Gorice. Še isto leto so že blagoslovili
prenovljeno kuhinjo in povezovalni del med staro
in novo stavbo ter temeljni kamen nove stavbe.
Spomladi leta 2013 so bila končana gradbena dela
ter zgrajena solarna elektrarna na strehi. Po
tehničnem prevzemu objekta pred dobrim mesecem
dni, je 14. avgusta letos Upravna enota Ljubljana
izdala uporabno dovoljenje in tako je pred nami
svečano odprte na prvi letošnji šolski
dan.
Moto šole:
Šola tisočerih talentov Osnovna
šola Alojzija Šuštarja je edina zasebna katoliška
osnovna šola v Sloveniji. Poleg obveznih
predmetov, ki jih izvajajo vse javne šole, so na
tej šoli še naslednji predmeti: spoznavanje vere
na razredni stopnji, oziroma vera in kultura na
predmetni stopnji, klasična kultura z latinščino
ter praktikum. Na šoli si prizadevajo, da bi vsak
otrok razvil svoje sposobnosti in darove, s
katerimi je obdarjen, v največji možni meri.
Vzgojni koncept je utemeljen na krščanstvu,
uresničuje cilje, kot so vzgoja v poštene, strpne,
odgovorne in solidarne državljane, predstavitev
verskega življenja kot vrednote, seznanjanje
učencev s krščansko vero, njeno tradicijo in
vrednotami, vzgoja k spoštovanju drugače mislečih,
vzgoja odgovornosti do naravnega okolja,
predstavitev narave kot Božjega stvarstva in
vključevanje slovenske in evropske kulturne
tradicije v zavest lastne identitete.
Zdaj živijo
zidovi, duša pa pride s prvim septembrom
... ... je dejala ravnateljica
Osnovne šole dr. Alojzija Šuštarja pri današnji
predstavitvi novih osnovno šolskih prostorov, dr.
Marina Rugelj: "Veseli smo lepe, nove stavbe
in to ob boku stare stavbe z bogato zgodovino.
Dobrodošli vedno, kadarkoli vas zanese pot tod
mimo. Vsako leto je zame prvi september poseben
dan, šolarji leta štejemo drugače kot ostali. Novi
začetki, izzivi in pričakovanja se za nas začnejo
ne prvega januarja, ampak prvega septembra. Rada
bi pred začetkom novega šolskega leta rekla,
pustimo otrokom, naj bodo otroci. Naj imajo dovolj
časa za igro, zase in za svoj prosti čas. Morda
otroke preveč silimo v različne dejavnosti. Saj
otroci so nad njimi navdušeni, starši jih
spodbujamo, vendar se kmalu izkaže, da so
»sprogramirani« na minute in potem ob vseh
dejavnostih pozabijo biti otroci. V to hišo
vstopajo otroci s tisočerimi talenti in darovi.
Želimo si, da bi se ob krasni ekipi, ki bo
pomagala pri vzgoji, razvili v odgovorne ljudi, z
veseljem do življenja, lepo vzgojeni in s trdnimi
temelji. Skratka, da bi se razvili v dobre
državljane in sploh dobre
ljudi."
Vrtec
Dobrega pastirja Je zasebni
katoliški vrtec (eden izmed dvajsetih v
Sloveniji). Večjo pozornost bodo namenili
razvijanju čuta za jezik in umetnost, poudarek pa
bo tudi na gibanju, stiku z naravo in duhovnostjo.
Vrtec razpolaga s petimi igralnicami, ki so
velike, svetle in moderno opremljene. Vrtec
Dobrega pastirja upošteva načela in cilje
predšolske vzgoje, hkrati pa je vzgojni koncept
postavljen na temelje krščanskih vrednot.
Pomembnost glasbene umetnosti bodo poudarjali z
dnevnim poslušanjem klasične glasbe, prepevanjem
in snemanjem otroških pesmi ter sodelovanjem z
glasbeno šolo v Zavodu sv. Stanislava. Dnevne
dejavnosti bodo v vrtcu pogosto izvajali na
prostem, na pokriti terasi, igrišču ali paviljonu
in bodo tako v neposrednem stiku z naravo. V vrtcu
bodo izvajali tudi Katehezo Dobrega pastirja, v
prav za to namenjenem in opremljenem prostoru v
atriju.
Ravnateljica Vrtca Dobrega pastirja
Špela Avšič: "Veselim se, da bo vrtec
napolnjen z nasmehom, z otroškim smehom in
igrivostjo. Veselim se vseh teh novih malih
obrazov. Prepričana sem, da so prav otroci tisti,
ki nam v življenju lahko dajo največ. Najprej si
želim, da bi se otroci v vrtcu dobro počutili. Če
bodo v vrtcu veseli, bodo prav takšni prihajali
domov in njihovo življenje bo lepše. Stavba je
izredno lepa, imamo svetle, sončne prostore, ki
nam nudijo širino in možnost ustvarjanja. Tudi
srečevanje s starejšimi otrokom zelo koristi in je
obogatitev. Starejši pomagajo mlajšim, mlajši so
veliko bogastvo starejšim in
obratno."
Arhitekti o
novi stavbi Avtorji so Boštjan
Kikelj, Mojca Magajne, Klemen Pavlin in Tomaž
Faganeli. Nova gradnja obsega osnovno šolo s
telovadnico, vrtec, zaklonišče, kletni povezovalni
in servisni del kompleksa ter prizidavo k
obstoječemu objektu Zavoda sv. Stanislava. Celotna
neto notranja površina novih objektov je 10.270
m2. V sklopu novega objekta osnovne šole je
zagotovljenih 18 oddelkov in športna dvorana z
dvema vadbenima enotama. Vrtec ima pet igralnic.
Novi objekt je v prostor umeščen tako, da tvori
skladno celoto z obstoječim objektom Zavoda sv.
Stanislava. Oblikovno je podrejen njegovi
dominantni vlogi. Nadaljuje obstoječo osno zasnovo
z nizanjem programskih sklopov z vmesnimi atriji
na obeh straneh te centralne osi. Cilj pri zasnovi
objekta in razporejanju programa je bil ustvariti
prijetno in spodbudno šolsko okolje ob čim večji
racionalizaciji, združevanju sorodnih funkcij in
pregledni zasnovi komunikacij. Značaj šole ni
institucionalen in tog. Notranji prostori so
zasnovani z veliko naravne osvetlitve,
transparentnosti in preglednosti ter neposredne
povezave s kakovostnim zunanjim naravnim
prostorom. Več
na: http://radio.ognjisce.si/sl/157/aktualno/14654/
A.S.,
Ludbreg bo povezal vernike iz Slovenije in Hrvaške
(Vir: radio-ognjsce.si)
V
soboto bo v Ludbregu pri Varaždinu peto
slovensko-hrvaško romanje. V svetišču Predragocene
Kristusove krvi bo potekalo pod geslom:
Blagoslovljeni kelih je udeležba pri Kristusovi
krvi. K udeležbi so romarje iz Slovenije povabili
škofje ordinariji, slovenskih romarjev pa se
veseli tudi župnik v Ludbregu Josip
Đurkan.
Duhovno-molitveni program se bo
začel v soboto, 6. septembra ob 10. uri, ob 10.50
pa bo procesija. Slovesna maša se bo začela ob 11.
uri. Slednjo bomo s pomočjo sodelavcev hrvaškega
katoliškega radia HKR tudi neposredno prenašali.
Somaševanje škofov in duhovnikov bo vodil
zagrebški nadškof kardinal Josip Bozanić. Pridigal
bo celjski škof Stanislav Lipovšek, zbrane pa bo
pozdravil tudi predsednik Slovenske škofovske
konference Andrej Glavan.
"Prepričan
sem, da bo tudi letos to res lepo in spodbudno
dogajanje, ki naj pripomore tudi k medsebojni
povezanosti," je povedal škof Lipovšek in
dodal, da je lahko srečanje zgled politikom, da
nas povezujejo globoke narodne, kulturne predvsem
pa verske vezi.
Da je v Ludbregu, kjer se
je zgodil evharistični čudež, ko se je duhovniku
leta 1411 vino v kelihu spremenilo v Kristusovo
kri, vse pripravljeno za srečanje slovenskih in
hrvaških vernikov, je v pogovoru za Radio Ognjišče
dejal tudi tamkajšnji župnik Josip Đurkan.
"Spoštovani verniki iz Slovenije. Kot župnik
in upravitelj tega svetišča vas lepo vabim, da se
udeležite tega romanja in da prisluhnete svojim
duhovnim pastirjem in da pridete sem. Ne bo vam
žal. Na tem, da se zbližamo delam že več let.
Zadnja leta na tako imenovano "sveto soboto", ki
jo bomo obhajali prihodnji teden poroma vse več
župnij iz Prekmurja in tako je že nekaj let
zapored ta dan tudi maša v slovenskem jeziku. Tako
ste tudi vi na to sveto soboto lepo vabljeni, da
poromate sem, ponavljam, ne bo vam žal. Jezus bo
poplačal vaš trud."
Prvo
hrvaško-slovensko srečanje je potekalo 30. avgusta
2003 v Mariji Bistrici na Hrvaškem, drugo 24.
septembra 2005 na Brezjah, tretje tovrstno
srečanje je bilo 18. avgusta 2007 na Trsatu,
četrto pa 2. julija 2011 na Ptujski
Gori. Udeležba slovenskih in hrvaških vernikov
je bila doslej vedno velika, kar na simbolni ravni
pomeni, da oba naroda v občestvo povezujejo skupna
vera, molitev in ljubezen do nebeške matere
Marije. Razlike ne delijo, temveč bogatijo.
Naroda, ki ju povezujejo geografska in zgodovinska
bližina ter krščanske korenine, tudi na tovrsten
način rasteta v prizadevanjih za skupno dobro, so
pred srečanjem povabili slovenski
škofje.
Romarsko
središča presvete Jezusove Krvi v
Ludbregu V mestecu Ludbreg, v
kapeli grofov Batthyany na Hrvaškem, je leta 1411
med mašo duhovnik podvomil v resnično Jezusovo
navzočnost pod podobama kruha in vina. Takoj po
spremenjenju se je vino spremenilo v kri. Duhovnik
je posodico s krvjo dal vzidati v glavni oltar in
je šele pred svojo smrtjo razodel čudežni dogodek.
Takoj so začeli prihajati številni romarji. Te
relikvije so bile pozneje nekaj let v Rimu. Papež
Leon X. jih je večkrat v procesiji nosil po mestu.
Leta 1513 je izdal posebno bulo, s katero je
dovolil javno češčenje. Relikvije so vrnili na
Hrvaško. Posebna komisija, ki se je 1500 sestala v
Ludbregu, je ugotovila, da se je v zvezi z
relikvijami zgodilo več čudežnih
ozdravljenj.
Več na: http://radio.ognjisce.si/sl/157/slovenija/14660/
III.
Svetovni kongres o Božjem usmiljenju: Usmiljenje,
naše poslanstvo v enem samem srcu (Vir:
Katoliska-cerkev.si) »Naj
sporočilo usmiljene ljubezni odmeva s prenovljeno
močjo.« To so besede sv. Janeza Pavla II., s
katerimi je 18. avgusta 2002 v Krakovu Cerkev in
ves svet spomnil, da smo vsi poklicani k
usmiljenju. Ob tem je pozval k oblikovanju in
uresničevanju pastoralnega programa usmiljenja.
Kot odgovor na to povabilo so se leta 2008 začeli
Svetovni apostolski kongresi o Božjem usmiljenju.
Le-ti potekajo vsaka tri leta – prvi je bil v
Rimu, drugi v Krakovu, tretjega pa je letos med
15. in 19. avgustom gostila Bogota, glavno mesto
Kolumbije. Glavni namen svetovnega
kongresa - pa tudi celinskih, regionalnih in
nacionalnih kongresov - je preko novih spodbud v
pastorali in pri oznanjevanju Evangelija v Cerkvi
gojiti zavest, da smo poklicani k usmiljenju. Na
srečanja so povabljeni škofi, duhovniki,
predstavniki škofij, kongregacij, gibanj ter novih
skupnosti. Usmiljenje kot
paradigma evangelizacije Letošnji
kongres je potekal pod naslovom Usmiljenje, naše
poslanstvo v enem samem srcu. Njegov splošni namen
je bil spodbuditi v Latinski Ameriki in po vsem
svetu duhovnost usmiljenja kot paradigmo
evangelizacije, da bi na ta način dali celovit
odgovor na potrebe vsakega človeka. Udeleženci
kongresa so razmišljali predvsem o štirih
smernicah: formacija preko izkušnje usmiljenja v
srečanju z Božjo Besedo in v zakramentih;
poglobiti vidik, kako z drugimi razdeliti izkušnjo
srečanja z usmiljenim Bogom; kako se utrditi, da
bi mogli živeti spravo in bratstvo v družini, med
najšibkejšimi ter v svetu; zadnje vodilo pa se je
nanašalo na omogočanje izkušenj usmiljenja v
manjših skupnostih, po župnijah ter v občestvu s
škofi.
Poklicani smo živeti
zahvaljujoč Božjemu usmiljenju ter biti tudi sami
usmiljeni Kongresa v Bogoti se je
udeležil tudi papežev posebni odposlanec, kardinal
Francisco Javier Erràzuriza Ossa, upokojeni
nadškof v mestu Santiago de Chile. V svojem
nagovoru prisotnim na kongresu je izpostavil
dejstvo, da so »v Cerkvi vse skupnosti poklicane,
da živijo zahvaljujoč Božjemu usmiljenju in da so
tudi same usmiljene.« Povabil jih je k
premišljevanju nekaterih smernic, ki jih je v
zvezi s tem predlagal papež Frančišek. »Nikoli ne
bomo misijonarji usmiljenja, če ne bomo postali
otroci usmiljenja.« Zato, po kardinalovih besedah,
sveti oče nenehno vabi, naj se zavedamo, da nas
Bog ljubi prvi, od začetka, in se ne naveliča
vedno znova dati pobude. »On nas ljubi prvi – je
dodal kardinal – z usmiljeno ljubeznijo, ne da bi
se naveličal odpuščati. Njegova ljubezen prebuja
našo ljubezen. Naša ljubezen je vedno odgovor na
njegovo ljubezen, je poklicanost, da bi ljubili
tako, kot nas ljubi on.« Bog naredi prvi
korak, nas čaka Kardinal je v
nadaljevanju spomnil, da papež Frančišek za opis
te drže Boga uporablja skovankoprimerear –
prevzeti pobudo – oziroma, kot je sam razložil v
apostolski spodbudi Veselje Evangelija,»Bog naredi
prvi korak, nas čaka.« Po drugi strani
»izkazovanje usmiljenja izhaja iz tega, da smo
sami izkusili neizmerno Očetovo usmiljenje« – je
ponovno papeževe besede povzel kardinal Ossa ter
nadaljeval z mislimi svetega očeta: »Tisti, ki so
doživeli, da nas je Bog v svojem neizmernem
usmiljenju vzljubil in nas ljubi prvi, znajo iti
naprej, brez strahu prevzeti pobudo, znajo biti
Cerkev, 'ki gre iz sebe', proti geografskim in
bivanjskim periferijam, z neugasljivo željo, da bi
ponudili usmiljenje.« Papež Frančišek nas
vabi, da bi bili usmiljeni Nadalje je
papežev posebni odposlanec na kongresu o Božjem
usmiljenju spomnil, da je kardinal Bergoglio v
času svojega pastoralnega poslanstva v Buenos
Airesu, za razlago tega nagiba srca in vere
uporabil priliko o usmiljenem Samarijanu. To je
prilika, ki »nam odpre obzorje mnogih človeških
stisk, katere nas rotijo, naj se naša srca
sklonijo k njim.« Kot v pomoč pri tem, da bi
ponovno odkrili in živeli usmiljenje, je kardinal
Bergoglio leta 2003 spominjal, da se moramo ob
tem, ko »drugim izkazujemo usmiljenje, sami
zavedati, da smo moški in ženske iz gline, vendar
z zakladom. Zaklad je v lončenih posodah.« Z
drugimi besedami, sedanji papež »nas vabi, da bi
bili usmiljeni ter da bi se zavedali svojega
lastnega dostojanstva in
krhkosti.« Sv. Janez Pavel II:
V Božjem usmiljenju bo svet našel mir in človek
srečo Santiaški upokojeni nadškof je
prav tako spomnil na Janeza Pavla II., ki je
»postavil Božje usmiljenje v središče svojega
duhovnega življenja, apostolskega pričevanja ter
nauka. Po tem, ko je živel bolečino svoje domovine
in vsega sveta, bolečino mnogih žrtev grozot druge
svetovne vojne, je razumel sporočilo Božjega
usmiljenja, katerga je Bog zaupal sv. Faustini
Kowalski, kot klic k zaupanju v usmiljenega Boga.
Le-to je edini vir upanja za človeka, saj more le
Božje usmiljenje omejiti zlo.« Papež Woytila je
preroško naznanjal, da bo »v Božjem usmiljenju
svet našel mir in človek
srečo.« Prizadevajmo si, da
bo naš čas čas usmiljenja Po tem, ko je
povedal, da se zdi, da je naša družba nasprotna
krščanski veri, je Kardinal Ossa ob koncu tudi
spomnil, da ob vseh dogajanjih v svetu ne moremo
ostati ravnodušni. Zato je pozval, da bi si
prizadevali za to, da bo današnji čas čas
usmiljenja, da bi bile naše kulture oplemenitene z
neizmerno Kristusovo ljubeznijo, z modrostjo
evangelija, duhovnosti in deli
usmiljenja. Kardinal Christoph
Schönborn: Mir lahko zavlada le preko živega
usmiljenja Med govorniki na kongresu o
Božjem usmiljenju je bil tudi dunajski nadškof,
kardinal Christoph Schönborn, predsednik odbora
kardinalov, ki so pokrovitelji Kongresa. V svojem
nagovoru je poglobil odnos med pravičnostjo,
resnico in usmiljenjem. Kot je poudaril,
»usmiljenje vključuje pravičnost, ne more delovati
brez nje«. Navezal se je predvsem na dramo
migrantov ter dodal, da »vsaka oseba, ki je v
stiski, potrebuje in zasluži usmiljenje in
pomoč.«. Prav tako pa po njegovih besedah »ne
obstaja usmiljenje brez resnice, čeprav je resnica
brez usmiljenja kruta... Zato – je dodal - je v
procesih sprave potrebno združiti resnico in
usmiljenje, saj lahko mir zavlada le preko živega
usmiljenja.«
Eno od predavanj na kongresu
je bilo namenjeno mirovnemu posredovanju v težki
družbeni in politični situaciji v Kolumbiji. O
njem je spregovoril kardinal Ruben Salazar Gomez,
msgr. Leonidas Ortiz Lozada pa je v svoji
predstavitvi razmišljal o dokumentu iz
Aparecide.
Ob zaključku srečanja so
organizatorji povedali, da bo prihodnji Svetovni
apostolski kongres o Božjem usmiljenju potekal v
Manili leta 2017. Besedilo je s spletne strani Radia
Vatikan. Več na: http://katoliska-cerkev.si/iii-svetovni-kongres-o-bozjem-usmiljenju-usmiljenje-nase-poslanstvo-v-enem-samem-srcu
Tone
Rode, Ulf in Birgitta
(druzina.si)
Ustanovitelja
ene največjih švedskih protestantskih skupnosti –
Livets Ord (Beseda življenja) z mrežo številnih
cerkva in bibličnih šol, ki delujejo v Evropi,
Rusiji ter vse do Indije – karizmatični pastor Ulf
Ekman in njegova žena Birgitta sta po premišljeni
odločitvi maja letos vstopila v katoliško Cerkev.
Novica je močno odmevala v švedskih ter tudi
drugih evropskih in ameriških medijih. Največji
švedski časopis Dagens Nyheter je objavil
prispevek, v katerem sta zakonca Ekman izjavila:
»Spoznala sva veliko ljubezen do Jezusa in
prepričljivo teologijo, osnovano na Svetem pismu
in klasičnem nauku. Izkusila sva bogastvo
zakramentalnega življenja. Srečala sva se z etično
in moralno trdnostjo in doslednostjo, ki se upa
soočiti z javnim mnenjem, ob tem pa tudi s
sočutjem do revnih in slabotnih. Prišla pa sva
tudi v stik s predstavniki milijonov katoličanov
karizmatičnega gibanja in spoznala njihovo živo
vero.«
Švedska je večinsko protestantska,
katoličanov je komaj odstotek ali dva, od teh je
mnogo priseljencev. Ulf Ekman je ob izstopu iz
skupnosti, ki jo je ustanovil, pojasnil, da gre za
osebno odločitev, in obenem poskrbel, da bo z
novim vodstvom delovala naprej. Vendar mnogi niso
razumeli odločitve voditelja, ki je bil v
evangeličanskem karizmatičnem svetu mentor,
duhovni oče, pastor pastorjev. Nekateri so
mislili, da bo do katoliškega nauka pristopil
selektivno, da bo to izbor po okusu. Zato so težko
doumeli, ko sta Ulf in Birgitta poudarjala, da sta
vstopila v katoliško Cerkev šele takrat, ko sta
spoznala, da sta pripravljena tudi v celoti
sprejeti njen nauk.
Pred nekaj tedni se je
Ulf Ekman znova oglasil v medijih: »Skušala sva
razložiti svojim prijateljem, da s svojo
odločitvijo ne zavračava tega, kar nama je Bog dal
v evangeličanskem in karizmatičnem okolju.
Evangeličanstvo je s svojo ljubeznijo do Svetega
pisma, spoštovanjem temeljnih resnic ter gorečim
evangeliziranjem potrebno, vendar ni dovolj.
Karizmatično življenje, s poudarkom na moči in
vodenju Svetega Duha, je neverjeten dar. Vendar ga
ni mogoče živeti v polnosti v shizmatičnem in
preveč individualističnem okolju. To spoznanje
naju je odprlo Cerkvi v vsej polnosti, z njenim
bogatim zakramentalnim življenjem.«
Primer
Ulfa in Birgitte je priložnost za
samoizpraševanje, kakšen je naš odnos do celotnega
duhovnega bogastva Cerkve, koliko smo sami
selektivni in izbirčni pri sprejemanju nauka in
zakramentov. To zbliževanje je omogočil pojav
karizmatičnih gibanj, ki so v protestantizmu in
tudi v katolištvu in pravoslavju. Zato je primer
tudi spodbuda za ekumenski dialog ter potrditev,
da so sorodne poklicanosti in duhovnosti lahko
most zbliževanja med različnimi krščanskimi
izročili. Več na: http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/ulf-in-birgitta AS, Radio
Vatikan, Septembra bo potekala generalna skupščina
Gibanja fokolarov (Vir: radio-ognjisce.si) Med
1. in 28. septembrom bo v centru Mariapoli v
Castelgandolfu potekala generalna skupščina
Gibanja fokolarov. Na njej pričakujejo skoraj 500
udeležencev, ki predstavljajo različna geografska
področja, kjer je prisotno Gibanje. Med njimi bodo
laiki in posvečene osebe, odrasli in mladi, moški
in ženske. Na skupščino so povabili tudi 49 drugih
gostov, med katerimi je 15 oseb, ki so del
Gibanja, a pripadajo drugim krščanskim Cerkvam,
nekrščanskim veram ter nereligioznim
kulturam. V pripravi na generalno
skupščino so s svojimi razmišljanji in predlogi
sodelovale skupnosti fokolarov po vsem svetu. Kot
imajo zapisano v uvodu statuta, je zanje pravilo,
ki mora biti pred vsemi drugimi, medsebojna
ljubezen, ki je temelj za delovanje Svetega Duha:
in ta kriterij je vodil tudi posvetovanja članov v
času priprave. Tako so se pojavila različna
vprašanja, izzivi in potrebe Gibanja, ki je na
poti. Do izraza so prišli zvestoba karizmatični
identiteti, pozornost do mladih, ostarelih in
družin, nujnost, da bi šli preko meja Gibanja,
proti bolečinam človeštva, v pomoči ljudem v
najrazličnejših potrebah. Gre torej za spodbudo k
dejanjem, skupaj z ustrezno in posodobljeno
duhovno in kulturno formacijo, v skladu z
občestveno duhovnostjo, ki je značilna za karizmo
fokolarov. Udeleženci skupščine bodo
v 32 skupinah in na skupnih zasedanjih obravnavali
12 tematik, preko katerih bodo začrtali smernice
za delovanje Gibanja v prihodnjih letih. Po
duhovni obnovi in skupnem delu bodo na programu
skupščine volitve za predsednika, podpredsednika
ter generalne svetovalce in svetovalke prihodnjih
šestih let. Udeležence bo v petek,
26. septembra, ob 12. uri v avdienco sprejel tudi
papež Frančišek. Vir: Radio Vatikan Več
na: http://radio.ognjisce.si/sl/157/svet/14638/ Vlado Berglez,
Utrinek: Gerard
Hammond – »apostol miru« (Vir: casnik.si) Britanski
Catholic Herald je nedavno objavil zanimivo zgodbo
o ameriškem misionarju, duhovniku Gerardu
Hammondu, ki je kar 51-krat obiskal Severno
Korejo, deželo, kjer od konca vojne na korejskem
polotoku leta 1953 noben nasprotnik komunističnega
režima ni bolj nezaželen in ožigosan kot
ZDA.
Eden od redkih tujcev, ki jim je
uspelo dodobra spoznati sever korejskega polotoka
je 81-letni katoliški duhovnik iz Zahodne
Philadelphije, ki sicer živi v Južni Koreji od
leta 1960 in je prvič prečkal mejo obeh Korej leta
1995. Na nedavnem obisku Južne Koreje se je papež
Frančišek Gerardu Hammondu osebno zahvalil za
njegovo prizadevanje in delo.
Duhovnik
Hammond potuje v Severno Korejo kot »apostol
miru«, kot odposlanec upanja in ne z neposrednim
namenom evangelizacije, saj tega severnokorejska
vlada ne bi odobrila, temveč da Severni Koreji
pomaga humanitarno. Pomoč je sprva prihajala v
obliki hrane, zadnje čase pa tudi vse bolj prihaja
v obliki zdravil.
Prihajaš kot »darilo«
ljudem, s katerimi ne smeš komunicirati, vendar tu
velja star pregovor »srce govori s srcem«, pravi
Hammond. »Ljudje prepoznajo, da z njimi
sočustvuješ in vidiš da se sprašujejo, kaj vse jim
naša pomoč prinaša«, doda 81-letni
misijonar. Več na: http://www.casnik.si/index.php/2014/08/27/utrinek-gerard-hammond-apostol-miru/
| | |
MOLITEV
Slava tebi, Mati z
Brezij,
o Marija
Pomočnica,
ti si upanje
Slovencev,
ti si naših src
Kraljica!
Ti razumeš našo
dušo,
naše križe in
težave,
dan za dnem deliš
dobrote
tu s prestola svoje
slave.
Solz premnogo si
otrla,
zvezdo upanja
prižgala,
kolikim si v skrajni
stiski
čudovito
pomagala!
Dokler bo izpod
Triglava
vrela v daljni svet
Savica,
bodo pela naša
srca:
»Slava tebi,
Pomočnica!«
iz
molitvene revije Magnifikat
|
23. nedelja
med letom7.
september
2014Mt
18,15-20
Bratovsko svarilo
Ako tvoj brat greši zoper tebe,
pojdi in ga posvári med štirimi očmi. Če te
posluša, si svojega brata pridobil. Če pa te ne
posluša, vzemi s seboj še enega ali dva, da se vsa
zadeva ugotovi po izjavi dveh ali treh prič. Če
jih ne posluša, povej cerkvi. Če pa cerkve ne
posluša, naj ti bo kakor pogan in cestninar.
Resnično, povem vam: Kar koli boste zavezali na
zemlji, bo zavezano v nebesih, in kar koli boste
razvezali na zemlji, bo razvezano v nebesih.
Skupna molitev
Povem vam tudi: Ako se na zemlji dva
izmed vas zedinita v kateri koli prošnji, jima bo
moj Oče, ki je v nebesih, vse storil. Kajti kjer
sta dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem
jaz sredi med
njimi.« |
Besede vere
za vsakogarHenri Nouwen,
Odpuščanje in
hvaležnost
Odpuščanje in
hvaležnost sta dva glavna načina, da se ločimo od
svojega očeta, matere, brata in sestre. Ali
lahko odpustimo svoji družini, da nas ni ljubila
tako kot bi si želeli? Ali lahko odpustimo svojemu
očetu, da je bil avtoritaren, zahteven, hladen,
premalo nežen, odsoten ali da se je preprosto bolj
zanimal za druge ali druge stvari, ne pa za nas?
Ali lahko odpustimo svoji materi, ki se kaže
preveč posesivna, skrupulozna, manipulatorska,
preveč zaskrbljena, odvisna od hrane, alkohola ali
droge, ali jo preprosto preveč skrbi za nas? Ali
lahko odpustimo svojim bratom in sestram, da se
niso hoteli igrati z nami, da z nami niso delili
svojih prijateljev, da so z nami prezirljivo
govorili ali da so mislili, da smo neumni in
neuporabni?
Veliko je treba odpustiti, ne
samo, ker je bila naša družina manj ljubeča kot
druge, ampak, ker je bila ljubezen, ki smo jo
prejeli, nepopolna in zelo omejena. Tudi naši
starši so otroci svojih staršev, ki jih niso
ljubili popolno, tudi naši stari starši niso bili
popolni!
Veliko je treba odpustiti. Toda,
če sprejmemo, da so naši starši, naši stari starši
in njihovi starši samo ljudje, ki so si želeli
biti ljubljeni, pa so številne njihove potrebe
ostale nezadovoljene, lahko pomirimo svojo jezo,
svoje nezadovoljstvo, svoje sovraštvo in
odkrijemo, da je tudi omejena ljubezen resnična
ljubezen, ljubezen, za katero smo lahko
hvaležni.
Ko bomo enkrat zmožni odpustiti,
bomo prepoznali, kaj vse smo prejeli. In prejeli
smo veliko! Lahko hodimo, govorimo, se smejimo,
delamo, pojemo, podarjamo življenje, jemo, pijemo,
plešemo, se igramo, podarjamo upanje in ljubezen.
Živimo!
Vir: http://croire.com/Les-formations-Croire.com/Vie-spirituelle/10-jours-avec-Henri-Nouwen |
|
|
Vabimo vas, da ...
z nami podelite
svoje vtise ob pastoralnem načrtovanju v župniji
ali nam pošljete svoja vprašanja glede
slednjega...Svojo
elektronsko pošto pošljite na: [email protected]. V
primeru prejetih vprašanj ali morebitnih zadreg,
vam bomo z veseljem pomagali.
Vprašalnik o
uresničevanju pastoralnega načrtovanja po
župnijah
Na
Pastoralni službi smo pripravili vprašalnik o
uresničevanju pastoralnega načrtovanja po
župnijah. Župnike prosimo, naj ga skupaj s člani
ŽPS izpolnijo na prvi seji ŽPS. Izpolnjeni obrazec
naj župniki vrnejo dekanu na oktobrski pastoralni
konferenci. Na podlagi izpolnjenih obrazcev bomo v
škofijskih telesih oblikovali temeljne cilje
nadškofije in pripravili ustrezna gradiva, ki vam
bodo v pomoč pri delu na
župnijah.
Vprašalnik
je na voljo tudi v e-obliki:
Vprašalnik
| | |