Pokop pokojnega ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana (Vir: Katoliška cerkev)
Potem ko je urejen prevoz pokojnega ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana v domovino, sporočamo, da bo njegov pokop v soboto, 13. aprila 2013, ob 15.00 v ljubljanski stolnici. Sveto mašo ob pokopu bo daroval ljubljanski nadškof metropolit msgr. dr. Anton Stres ob somaševanju škofov in duhovnikov. Verniki in ljudje dobre volje se bodo od pokojnega škofa lahko poslovili od 9.00 dalje. Škof Rožman bo dobil svoje zadnje počivališče v kripti stranske kapele sv. Marije Magdalene v ljubljanski stolnici.
Več na: http://katoliska-cerkev.si/pokop-pokojnega-ljubljanskega-skofa-dr-gregorija-rozmana
Tone Gorjup, Izročamo vam škofa Rožmana (Vir: Radio Ognjišče)
Na „Ameriških Brezjah“ v Lemontu pri Chichagu v ZDA so se poslovili od škofa Gregorija Rožmana, ki je bil pred več kot pol stoletja pokopan na tamkajšnjem frančiškanskem pokopališču. Ljubljanska škofija se je namreč, ker so bili izpolnjeni vsi pogoji, odločila, da bo počival v stolni cerkvi, kjer je bil nekoč ordinarij. „Varuh“ njegovega groba, p. Metod Ogorevc, nam je v pogovoru zaupal, kaj je škof Rožman pomenil rojakom v Ameriki, kako so skrbeli za njegov grob, pa tudi kako je potekal izkop in kakšno slovo načrtujejo.
Frančiškani in verniki v Lemontu, želijo predvsem, da bi bilo slovo od škofa, ki je bil skupaj z njimi v izgnanstvu, dostojno in spoštljivo. Tam je bil pokopan novembra 1959, ker je bil ta kraj zaradi Marije Pomagaj najbližji Sloveniji. Mnogi so se ustavljali ob njegovem grobu, molili in prižigali svečke. Zanje je bil velik pastir, duhovnik in mučenec, kakor so pogosto dodali. Za njegov grob je vsa leta skrbela družina iz Julieta. Minulo sredo je katoliški pogrebni zavod opravil izkop in posmrtne ostanke preložil v novo krsto, ki jo bodo jutri pripeljali v cerkev Marije Pomagaj. Pogrebna sveta maša bo ob 15. uri. Pred tem pa se bodo verniki ob krsti z molitvijo in pesmijo poslavljali od njega.
P. Metod Ogorevc je povedal, kako je v minulih letih srečeval ljudi, ki jih je zaznamovalo trpljenje. Še zlasti tiste, ki so doživeli grozote druge svetovne vojne in izgnanstvo. Škof Rožman jih je daleč od doma pripravljal na odpuščanje in da to, da so v luči vere sprejeli vsak svoj križ in trpljenje.
Več na: http://radio.ognjisce.si/sl/141/aktualno/10454/
Papež Frančišek med opoldanskim nagovorom: 'Blagor tistim, ki niso videli, pa so verovali'. To je blagor vere. (Vir: Radio Vatikan)
»Dragi bratje in sestre, dober dan. Z današnjo nedeljo, ko se zaključi velikonočna osmina, ponavljam velikonočno voščilo vsem z istimi besedami vstalega Jezusa: 'Mir vam bodi!' (Jn 20,19.21.26). To ni pozdrav, tudi preprosto voščilo ne, temveč je dar, še več, dragoceni dar, ki ga Kristus daje svojim učencem, potem ko je šel skozi smrt in predpekel. Daruje mir, kakor je obljubil: 'Mir vam zapustim, svoj mir vam dam. Jaz vam ga dajem, a ne, kakor ga daje svet' (Jn 14,27). Ta mir je sad zmage Božje ljubezni nad zlom, je sad odpuščanja. In ravno tako je: resnični mir, tisti globoki, prihaja iz izkušnje Božjega usmiljenja. Danes je nedelja Božjega usmiljenja, kakor je hotel blaženi Janez Pavel II., ki je zaprl oči na tem svetu ravno na vigilijo tega praznika«. S temi besedami je papež Frančišek začel nagovor pred opoldansko molitvijo Raduj se kraljica nebeška, ki jo molimo v velikonočnem času, na trgu sv. Petra. Po molitvi in blagoslovu je papež Frančišek pozdravil vse romarje, ki so se udeležili svete maše, ki jo je v cerkvi Svetega Duha, ki se nahaja v neposredni bližini trga sv. Petra, vodil kardinal vikar Rima, Agostino Vallini, z bededami: »Dragi bratje in sestre, bodite glasniki in priče Božjega usmiljenja!« Sveti oče je pozdravil tudi neokatehumene, ki danes začenjajo poseben misijon po trgih mesta Rim in trgih vsega sveta.
Sveti oče je v nadaljevanju opoldanskega nagovora, vernikom, ki so napolnili trg sv. Petra in del ulice sprave, predstavil današnji evangelij z besedami: »Janezov evangelij poroča, da se je Jezus dvakrat prikazal apostolom zaprtim v dvorani zadnje večerje. Prvič še tisti večer na dan vstajenja, ko pa ni bilo Tomaža, ki je rekel: 'če ne vidim in se ne dotaknem, ne bom veroval. Drugič pa osem dni zatem, ko pa je bil Tomaž. Jezus se je obrnil ravno nanj, ga povabil, da pogleda rane in se jih dotakne, in Tomaž je vkliknil: 'Moj Gospod in moj Bog' (Jn 20,28). Tedaj mu je Jezus rekel: 'Ker si me videl, veruješ. Blagor tistim, ki niso videli, pa so verovali.' (Jn 20,29). In kdo so bili tisti, ki so verovali, ne da bi videli? Drugi učenci, drugi jeruzalemski moški in ženske, ki čeprav niso srečali Jezusa vstalega, so verjeli pričevanju apostolov in žena. To je zelo pomebna beseda glede vere, ki jo lahko imenujemo blagor vere. 'Blagor tistim, ki niso videli, pa so verovali'. To je blagor vere. V vsakem času in v vsakem kraju so blaženi tisti, ki po Božji Besedi, oznanjeni v Cerkvi in od kristjanov izpričani, verujejo, da je Jezus Kristus učlovečena Božja ljubezen, učlovečeno Usmiljenje. To velja tudi za vsakega od nas!
Jezus je apostolom skupaj s svojim mirom podaril tudi Svetega Duha, da bodo lahko razširili po svetu odpuščanje grehov, tisto odpuščanje, ki ga lahko da samo Bog in ki ga je stalo Sinove krvi (prim. Jn 20,21-23). Cerkev je od vstalega Kristusa poslana posredovati ljudem odpuščanje grehov in tako s tem dati rast kraljestvu ljubezni, sejati mir v srca, da se bo uveljavil tudi v odnosih, v družbi, v institucijah. Duh vstalega Kristusa je pregnal strah iz src apostolov ter jih priganjal iti ven iz dvorane zadnje večerje, da bi ponesli evangelij. Imejmo tudi mi več poguma pri pričevanju vere v Vstalega Kristusa! Ne smemo se bati biti kristjani in živeti kot kristjani! Imeti moramo ta pogum, da gremo oznanjati Vstalega Kristusa, saj On je naš mir, On je mir ustvaril s svojo ljubeznijo, s svojim odpuščanjem, s svojo krvjo, s svojim usmiljenjem.
Ob zaključku nagovora je sveti oče naznanil, da bo popoldne obhajal evharistijo v baziliki sv. Janeza v Lateranu, ki je stolnica rimskega škofa. »Skupaj prosimo Devico Marijo, da nam pomaga, škofu in ljudstvu, hoditi v veri in v karitativni ljubezni, vedno zaupajoč v Gospodovo usmiljenje, saj nas on vedno pričakuje, ljubi, nam je odpustil svojo krvjo in nam odpušča vsakič, ko gremo k Njemu in ga prosimo odpuščanja. Zaupajmo v njegovo usmiljenje.«
Več na: http://sl.radiovaticana.va/news/2013/04/07/pape%C5%BE_fran%C4%8Di%C5%A1ek_med_opoldanskim_nagovorom:_blagor_tistim,_ki_nis/slv-680526
Pismo kardinala Bergoglia ob letu vere: Prestopiti prag vere (Vir: Radio Vatikan)
'Naleteti na zaprta vrata' je ena od najbolj negativnih izkušenj zadnjih desetletij, medtem ko so 'vedno odprta vrata' simbol luči, prijateljstva, veselja, svobode, zaupanja. S temi besedami se začne pastoralno pismo, ki ga je kardinal Jorge Mario Bergoglio namenil vernikom nadškofije Buenos Aires ob začetku leta vere. Pismo z naslovom Prestopiti prag vere je sedaj na razpolago tudi v italijanskem prevodu. Izdala ga je vatikanska založba. Spremno besedo je napisal nadškof Rino Fisichella, predsednik Papeškega sveta za pospeševanje nove evangelizacije.
Naraščajoča negotovost je počasi privedla do zaprtih vrat, nastavljanja varnostnih sistemov in kamer, nezaupanja do tujcev, ki trkajo na vrata, zapiše kardinal Bergoglio. Nekatera zaklenjena vrata varujejo negotovost življenja, ki postaja vedno bolj krhko ter manj občutljivo za življenjsko bogastvo in ljubezen do drugih.
Zaprta vrata nam škodijo, nas slabijo, nas ločujejo, zapiše Bergoglio in se nato sklicuje na apostolsko pismo Vrata vere, kjer Benedikt XVI. spodbuja, naj prestopimo prag, naredimo korak in sprejmemo osebno in svobodno odločitev: vstopiti v novo življenje. Ko stopimo skozi ta vrata, se začne hoja, ki traja vse življenje. Znajdemo se še pred mnogimi vrati; nekatera nas mamijo z lažmi, da bi vstopili, nam obljubljajo prazno, narcisoidno in kratkotrajno srečo ali pa vodijo na razpotja, kjer sta tesnoba in zmeda. Vrata so Jezus, izpostavi kardinal Bergoglio, samo On je in vedno bo tista vrata, odpirajo pot k Bogu. Kot dobri pastir je edini, ki skrbi za nas za ceno svojega lastnega življenja.
Izziv, ki se pojavi pred pragom vere, je večplasten. Kardinal Bergoglio vernike spodbudi, naj ne zapadejo v paralizirano ravnodušnost, ampak mislijo novo, prinašajo novo, ustvarjajo novo, naj zamesijo življenje z novim kvasom pravičnosti in svetosti. Vernike povabi, naj se približajo vsakemu, ki živi na periferiji življenja in ga pokličejo po njegovem imenu. Prav tako spodbudi, naj postanejo Cerkev z odprtimi vrati, ki ne le sprejema, ampak predvsem gre ven in z evangelijem napolnjuje ulice in življenje ljudi današnjega časa.
Več na: http://sl.radiovaticana.va/news/2013/04/05/pismo_kardinala_bergoglia_ob_letu_vere:_prestopiti_prag_vere/slv-679892
M. Debevec, Nadškof iz Damaska: Cerkev je blizu vsem, ki trpijo (Vir: Radio Ognjišče)
Za nami so velikonočni prazniki. Spomin na Jezusovo trpljenje, smrt in vstajenje so še na poseben način doživeli kristjani v deželah, kjer vladata nasilje in strah. Tako je bilo tudi v Siriji.
Kristjani v Siriji v mestu Aleppo so na svoji koži doživeli velikonočno tridnevje in predvsem Jezusovo trpljenje. Mesto se namreč nahaja v središču bojev med vojsko in uporniki. Frančiškani so sporočili, da so uspeli obhajati vse obrede, ki se jih je udeležilo veliko ljudi. Vendar pa so doživljali tudi strah in negotovost. Uporniki so na veliki petek zasedli območje, ki meji na krščanska pokopališča ter ga dobesedno vrgli v zrak. Ljudje so pobegnili le s tistim, kar so imeli na sebi. Med njimi je bilo 350 krščanskih družin. Na veliko soboto je izstrelek zadel in ubil grobarja krščanskega pokopališča. Mnogih mrtvih ne uspejo več niti pokopati, ker ni mogoče priti do pokopališč. Od velike sobote so že brez luči, primanjkuje vode, telefon in internet delujeta samo občasno. Frančiškani so še sporočili da so vsi bratje dobro in poskušajo ostati znamenje upanje za tamkajšnje prebivalce.
Maronitski nadškof iz Damaska msgr. Samir Nasar pa je povedal, da mesto neprestano bombardirajo. Zdi se kot ruska ruleta, ki žrtve izbira naključno, je dodal. Za organizacijo Cerkev v stiski še je povedal, da je bil pretekli teden ubit maronitski bogoslovec, ki se je pripravljal na diakonsko posvečenje. Njegovo delo je bilo razdeljevanje hrane revnim. Krščanska skupnost je pretresena, vsak dan se ljudje izselujejo iz države. Dve od štirih maronitskih župnij so že zaprli zaradi majhnega števila vernikov. „Cerkev pa še naprej podpira vse, ki trpijo, ne glede na njihovo versko pripadnost“, je povedal nadškof. Samo tiha in zastonjska ljubezen je po njegovih besedah sposobna zgraditi Sirijo prihodnosti.
Več na: http://radio.ognjisce.si/sl/141/svet/10451/
Sto rimskih trgov, pet nedelj, 20.000 neokatehumenov (Vir: Radio Vatikan)
Prihodnjih pet nedelj bo na stotih rimskih trgih odmevalo evangeljsko oznanilo. V ta misijon oznanjevanja Božje ljubezni bo okoli 20.000 pripadnikov Neokatehumenske poti, ki so del petstotih skupnosti, prisotnih v italijanski prestolnici, odposlal kardinal Agostino Vallini. In sicer jutri, v baziliki sv. Pavla zunaj obzidja. Na vsak trg bodo člani petih skupnosti skupaj odšli z ambonom in križem, da bodo tako ustvarili molitveno okolje. Za primerno vzdušje bodo poskrbeli s petjem ob spremljavi kitare. Nato bosta sledili dve pričevanji o pomenu srečanja z vstalim Gospodom. Zatem bo na vrsti kratka kateheza in odgovori na sledeča vprašanja: Kdo je Bog zate? Kaj je smisel življenja? Kakšna je tvoja izkušnja Cerkve?
Rimski vikar Agostino Vallini je prepričan, da je oznanjevanje evangelija na trgih pomembno, ker gre za priložnost navzočnosti in pričevanja. Zlasti če to oznanilo prinašajo osebe, kristjani, ki pogumno zatrjujejo, da je Jezus Gospod. Med misijonarji bodo številne družine z otroki, stari, mladi, redovnice in duhovniki. Vsi skupaj bodo odgovorili tudi na nedavni poziv papeža Frančiška o nujnosti »iti na obrobja«. V tem primeru ne gre za mestno periferijo, temveč za duhovno obrobje, kot pravi kardinal Vallini. »Prav je in tudi v skladu z misijonarskim prizadevanjem, ki ga rimska Cerkev spodbuja že nekaj let, in je sedaj tudi v vabilu papeža Frančiška našlo veliko potrditev in spodbudo: to je še razlog več, da se lahko da iniciativi večji zagon in se jo živi z velikodušnostjo.«
Ta veliki misijon pa ni vezan samo na mesto Rim, ampak istočasno poteka na 10.000 trgih po celem svetu. Predstavlja del pobud ob letu vere, ki spominja, da je Kristus prišel, da bi nas osvobodil strahov in smrti ter nam dal novo življenje. Kiko Arguello, ustanovitelj Neokatehumenske poti, je za Radio Vatikan razložil, da sta tako Papeški svet za laike kot Papeški svet za pospeševanje nove evangelizacije ob napovedi leta vere vprašala, kako nameravajo odgovoriti in s svoje strani prispevati k pobudi. Tako so se odločili poleg missio ad gentes, ki ga uresničujejo že več let, dodati še oznanilo vesele novice na mestnih trgih. »Kadar se sprejme to novico, da je Kristus dal svoje življenje za nas, se le-ta udejanji v osebi. Zato je tako pomembno oznanjati veselo novico, iti ven iz župnij – kot je dejal papež Frančišek – in iti na obrobja, ne le fizična, temveč tudi 'bivanjska', iti nasproti srečanju s sodobnim človekom.«
Ustanovitelj Neokatehumenske poti je še povedal, da bo pobuda potekala tudi v Buenos Airesu v Argentini. Ko so odgovorni o tem govorili s tedanjim nadškofom, kardinalom Jorgejem Mariom Bergogliem, tik preden je le-ta odšel na konklave v Rim, je bil s predlogom zadovoljen in jim je zagotovil, da lahko računajo na njegov blagoslov in podporo.
Več na: http://sl.radiovaticana.va/news/2013/04/06/sto_rimskih_trgov,_pet_nedelj,_20.000_neokatehumenov/slv-680412
|
|
|
|
|
|
|
