Izjava Sveta katoliških laikov Slovenije
Izjeme ne moremo spremeniti v pravilo, enakovredno tistemu, ki je od začetka zapisano v človeško naravo
Svet katoliških laikov Slovenije, ki združuje 29 nevladnih organizacij in gibanj, podpira odprto pismo Koristi otrok podrejene biseksualnim skupnostim o novem Družinskem zakoniku, ki so ga posredovali javnosti predstavniki akademske sfere različnih humanističnih, družboslovnih in medicinske stroke s prvo podpisanim izr. prof. dr. Ivanom Štuhecem.
V Svetu katoliških laikov Slovenije soglašamo, da je sodobna država dolžna urejati vsa tista medčloveška razmerja, ki lahko na podlagi razumnih argumentov prispevajo k medsebojnemu sožitju.
V Sloveniji je tako državni zbor leta 2005 sprejel Zakon o registraciji istospolne partnerske skupnosti (ZRIPS), ki je uredil vsa ključna vprašanja, ki zadevajo urejanje razmerij v istospolni partnerski skupnosti, v kateri po naravni poti ni mogoče spočeti otrok. V Svetu katoliških laikov Slovenije menimo, da bi bilo potrebno vsa morebitna odprta vprašanja, ki zadevajo istospolne partnerske skupnosti, urejati zunaj družinskega zakonika.
Družinski zakonik biološke danosti, nasprotno, ignorira, saj spregleda dejstvo, da istospolna skupnost po naravni poti ni zmožna ustvarjanja novega življenja.
S poimenovanjem družine kot življenjske skupnosti otroka z enim ali obema od staršev ali z drugo odraslo osebo, če ta skrbi za otroka in ima po zakoniku do otroka določene obveznosti in pravice (2. člen), Družinski zakonik pomembno spreminja pojmovanje družine. Prav tako spreminja opredelitev zakonske zveze, ki jo opredeljuje kot življenjsko skupnost med moškim in žensko, ki ji ne priznava več posebne vrednosti zaradi sposobnosti zasnovanja družine (3. člen). Vsem tistim družinam, v katerih so otroci starejši od 18 let, zakonik odvzema status družine (2. in 7. člen). Družinski zakonik s tem usodno spreminja konstelacije dosedanjega pojmovanja zakonske zvezein družine, posega na področje medgeneracijskih odnosov in bo imel nenazadnje velik vpliv tudi na prihodnost oz. preživetje naroda.
Družinski zakonik ne išče najboljše koristi otroka, ki je zapisana v 56. členu Ustave Republike Slovenije in v mednarodnih pravnih aktih, saj njegova ureditev vodi v rešitve, ki otrokom, ki v istospolnih skupnostih živijo primarno zaradi želja odraslih,»a priori«odvzemajo ne le očeta oz. mater in možnost odraščanja ob obeh starših, pač pa pogosto tudi poznavanje lastne identitete in svojih bioloških staršev. Pri spočetju otrok, ki bodo živeli v istospolnih skupnostih, je namreč v odnos med dvema odraslima osebama pritegnjena tretja, po spolu različna oseba, ki je uporabljena kot »kupljeno orodje« ali pa je otrok »po sili razmer« spočet v biseksualni skupnosti. Posledice, ki jih bo tovrstna praksa imela na te otroke, njihovo identiteto, doživljanje in samopodobo, niso v zadostni meri raziskane, kar je tudi eden od razlogov, da v Svetu katoliških laikov Slovenije Družinski zakonik odločno zavračamo.
V Svetu katoliških laikov Slovenije z zaskrbljenostjo spremljamo tudi zanikanje biološke danosti spolov, ki naj bi bila zgolj družbeno oziroma kulturno pogojena ter vedno intenzivnejša prizadevanja za promocijo homoseksualnih praks celo v vrtcih in šolah. Pri tem uradne in druge institucije, z izgovorom, da gre za odzivanje na družbeno realnost, posegajo v oblikovanje miselnosti in moralnih sodb otrok, največkrat celo brez vedenja staršev in v nasprotju z njihovim prepričanjem.
V Svetu katoliških laikov Slovenije menimo, da bi moral Družinski zakonik, kot pove že njegovo ime, namesto oblikovanja družinske zakonodaje v skladu z interesi ozkega kroga posameznikov in namesto korenitega spreminjanja medsebojnih razmerij med spoloma ter poseganja v otrokovo najboljšo korist zaščititi otroke pred vnaprejšnjim kratenjem osnovnih človekovih pravic. Prav tako bi moral omogočiti pozitivno diskriminacijo tiste oblike družine, ki omogoča porajanje življenja in je najboljše okolje za otrokov razvoj. Dejstvo, da v sodobnem svetu marsikatera družina doživlja številne krize, ne more biti razlog, da oblike skupnega bivanja oseb istega spola, ki predstavljajo izjemo, spremenimo v pravilo, enakovredno tistemu, ki je od začetka zapisano v človeško naravo.
Svet katoliških laikov Slovenije
Izjava Družinske pobude: Na materinski dan glasujmo PROTI slabemu Družinskemu zakoniku
Družinski zakonik je slab, posega v življenje sleherne družine in omejuje našo svobodo, zato pojdimo na materinski dan množično na referendum in glasujmo PROTI, saj bo sicer prepozno.
Morda bo kdo rekel: »Pa ne že spet!«, »Ali nam je tega res treba?«, »Ali se res niso mogli dogovoriti v Državnem zboru?«, »Ali je zakonik res tako slab, da je to potrebno?«
Na žalost je zakonik res tako slab, da je to potrebno, ker ni več nobene druge možnosti, da bi preprečili uzakonitev slabih rešitev, ki jih prinaša.
V Družinski pobudi smo, ko je bilo še možno preprečiti referendum, pripravili kompromisni predlog, ki sicer ni reševal vseh slabosti zakonika, vseboval pa je rešitve vsaj za največje slabosti, ki bi jih bilo ob morebitni uzakonitvi kasneje skoraj nemogoče popraviti. Čeprav je bil naš predlog ponujen kot podlaga za usklajevanja in iskanje za vse sprejemljive rešitve, so stranke, ki podpirajo sporni zakonik, zavrnile že samo možnost pogovora o tem. S tem so pokazale, da je zanje zelo pomembno, da ravno najbolj sporne določbe z vsemi svojimi negativnimi posledicami ostanejo v zakoniku. Tako nam zdaj ne ostane drugega, kot da slab zakonik zavrnemo na referendumu.
Vse naše družine in koristi otrok
Nekdanji minister za družino je družine delil na tipične in netipične ter med netipične uvrstil kar polovico slovenskih družin - vse enostarševske družine, družine s ponovno poročenimi starši, družine z neporočenimi starši ...
Mi pa zavračamo delitev družin. Nismo popolni, zato tudi naše družine niso idealne, a imamo jih radi.
Kako lahko nekdanji minister za netipično razglaša enostarševsko družino, ki je ostala brez enega izmed staršev. Tudi te družine so družine! Tudi otroci v teh družinah imajo v izhodišču očeta in mamo, a so kasneje enega žal tako ali drugače izgubili. Zato bi morale biti deležne posebne pozornosti in skrbi.
Nekdanji minister trdi, da naj bi zakonik »netipičnim« družinam in še posebej otrokom v njih prinesel nove pravice in boljše življenje, čeprav nobenemu otroku v nobenem tipu družine ne prinaša nobene nove pravice.
Enostarševskim družinam zakonik namesto posebne skrbi prinaša možnost znižanja preživnin za otroke, ki imajo kakšna lastna sredstva (194. člen).
Nobene nove pravice ne bi bili deležni niti otroci, ki živijo z istospolnimi pari, niti otroci v reorganiziranih družinah.
Po novi definiciji družine se kar 209.000 sedanjih družin ne bi več moglo imenovati družina (Poročilo SURS 1.1.2011) In to naj bi bilo vključujoče?!
Družinski zakonik prinaša koristi predvsem odraslim istospolno usmerjenim, ki jim med drugim odpira poti za »pridobivanje« otrok.
Ali nekdanji minister res ne ve, kaj piše v zakoniku, ali morda laže?!
Zato pojdimo na materinski dan na referendum o družinskem zakoniku in glasujmo PROTI!
Proti, ker življenjski skupnosti med moškim in žensko ne priznava pomena, ki ga ima za obstoj družbe (možnost zasnovanja družine) in jo izenačuje z drugimi skupnostmi, ki same ne morejo posredovati življenja.(3., 5., 6., 60. člen)
Proti, ker zanemarja otrokove koristi in daje prednost interesom odraslih, še posebej homoseksualcev. Nekaterim otrokom odvzema pravico do identitete in poznavanja pravih staršev. (60., 137., 138., 217...čl.)
Proti, ker odpira pot do posvojitve katerega koli otroka v istospolne pare in take otroke načrtno prikrajša za očeta ali mamo. Posvojitev s strani istospolnih v zakoniku ni omejena le na biološke otroke njihovih partnerjev . (217,. 3., 9., 60. čl.)
Proti, ker vsebuje podlago za uzakonitev umetne oploditve za lezbijke in trgovino z otroki (60. in 5. čl.). Nočemo spodbujati in celo uzakoniti izkoriščanja revnih žena, da bi za preživetje prodajale svoje otroke bogatim homoseksualcem, nočemo plačevati umetne oploditve zdravih lezbijk.
Proti, ker ne priznava, da je velika otrokova korist, da je deležen materine in očetove skrbi in ljubezni, ter da se mama in oče med seboj spoštujeta in imata urejene odnose, če živita skupaj ali ne. (To manjka v 9. čl.)
Proti, ker odpira možnosti, da bodo naše otroke v šolah učili, da spol ni biološka danost, da starši nismo pomembni, da naj eksperimentirajo različne spolne prakse, kot se je nezakonito že dogajalo. (glej priročnik za te delavnice Ljubezen je ljubezen)
Proti, ker daje CSD pooblastilo, da bi lahko samovoljno zgolj na podlagi lastne presoje o koristi otroka otroke zasliševali brez vednosti in soglasja staršev, ki ne bi imeli niti možnosti vpogleda v zapisnike. To je v izjemnih primerih sicer potrebno, a zakonik ne navaja nobenih pogojev, kdaj bi CSD lahko uporabil ta pooblastila, kar odpira velike možnosti zlorab in neupravičenega nadzora družin ter poseganja v njihovo zasebnost in svobodo (181. čl.).
LOBI ISTOSPOLNIH EKSTREMISTOV IN TISTIH, KI ŽELIJO NADZOR NAD NAŠIMI DRUŽINAMI, JE MOČAN, ZATO JE NUJNO, DA GREMO VSI NA REFERENDUM IN OBKROŽIMO PROTI!
Ankete kažejo na zelo tesen izid, zato bo izredno pomemben prav vsak glas. Prosimo vas, poskrbite, da ne bo manjkal ravno vaš!
Tukaj so argumenti navedeni le na kratko, podrobnejšo razlago in utemeljitev najdete www.druzinskapobuda.si.
Materinski dan
Ob koncu vsem materam in očetom ob materinskem dnevu voščimo obilo medsebojne ljubezni in razumevanja ter sreče ob vaših otrocih, ki naj vam bodo v veselje in vam prinašajo čim manj skrbi. Držite se!
Tomaž Merše, predsednik Družinske pobude s sodelavci
Stališče Zavoda iskreni.net, Iskreno o Družinskem zakoniku
V času kampanje okrog Družinskega zakonika v javnosti kroži veliko zavajajočih trditev, mnogo je vprašanj in nejasnosti. Ponujamo vam odgovore na 9 pogostih vprašanj.
1. Zakaj je tako pomembno, kakšna je definicija družine?
Definicija je pomembna. Odraža naš temeljni odnos do stvari. Za vsakega otroka bi si morali želeti, da ima ljubečega očeta in ljubečo mamo.
Res je danes veliko otrok, katerih starši so se razšli (tudi otrok, ki živi pri dveh homoseksualcih, od kateri je eden njegov biološki starš, je tak primer!), in prav je, da tem otrokom čim bolj olajšamo prikrajšanje in njihove pravice izenačimo s pravicami drugih otrok. Zelo pa je narobe, če to prikrajšanje razumemo kot normalno. In prav to uvaja družinski zakonik. Iz pojma družine po eni strani namreč izključuje starše, ki iz kakršnikoli razlogov s svojim otrokom ne živijo pod isto streho. Po drugi strani pa rekombinirane družine, v katerih skupaj biva eden od staršev s svojimi otroki ter novim partnerjem, ki ni otrokov starš, pojmuje kot enostarševske družine. S takšno definicijo je otroku odvzet biološki starš, ki ne živi z njim, partner njegovega starša pa mu ni dan, čeprav živijo skupaj. Takšno pojmovanje družine nasprotuje večinskemu razumevanju družine v slovenski družbi.
2. Zakonske, zunajzakonske in homoseksualne zveze so v zakoniku vendar ločene! V čem je potem zakonska zveza ogrožena?
Že res, da so zdaj štiri kategorije (zakonska, zunajzakonska, partnerska, zunajpartnerska zveza). Vendar gre v glavnem le za poimenovanje, ki samo vnaša zmedo.
Zakonska in zunajzakonska skupnost sta recimo v celoti izenačeni. Redkokje v Evropi je taka ureditev, večinoma razmerje neporočenega para nima pravnih posledic. S tem država dejansko nikakor ne spodbuja porok, pri ugotavljanju statusov zunajzakonskih skupnosti pa si nalaga nepotrebno delo.
Partnerska (homoseksualna skupnost) resda v zakoniku nima pravice do posvojitve. Toda ključni homoseksualni aktivisti jasno povedo, da je njihov končni cilj popolna izenačitev pravic, torej vključno tudi s posvojitvijo. Družinski zakonik bo velik korak na poti do tega cilja.
Upravičeno lahko domnevamo, da bo zaradi te zakonske permisivnosti število zakonskih zvez še upadlo. Tako kot se je to zgodilo, ko je bila zunajzakonska skupnost izenačena z zakonsko zvezo.
Na tak način pravno ločevanje med zakonsko in zunajzakonsko skupnostjo sploh ni več smiselno. Edina logična poteza države bi po tej logiki bila, da bi uvedla navadno in enotno registracijo za vse, sklepanje zakonskih zvez pa prepustila civilni družbi, ki zakonsko zvezo ceni (denimo verske ali druge skupnosti).
3. Ali bodo istospolni pari res lahko posvojili samo partnerjevega biološkega otroka?
Ne. V Družinskem zakoniku ni nikjer uporabljen izraz »biološki« otrok. V 217. členu je zapisano: (1) Zakonca ali zunajzakonska partnerja lahko samo skupaj posvojita otroka, razen če eden od njiju posvoji otroka svojega zakonca ali zunajzakonskega partnerja. Ker je v 5. členu zakonika partnerska skupnost pravno popolnoma izenačena z zakonsko skupnostjo, to pomeni, da lahko istospolna oseba posvoji otroka svojega partnerja. Kako ta pride do otroka – s tem se zakonik ne ukvarja. Tako je povsem možno, da bo nek posameznik svoje istospolno razmerje prikril ter najprej sam posvojil otroka, ki ga bo v naslednjem koraku posvojil še njegov partner ali partnerka. Naravno pa obstajajo samo tri poti: ali drugi od staršev umre ali ni znan ali pa se svojemu otroku odpove. Ker so taki primeri zelo redki, želja po očetovstvu/materinstvu pa močna, to odpira iskanje tudi drugih poti (primer deklice, ki jo je homoseksualni par kupil od nadomestne matere v tujini). Zato je utemeljena trditev, da Družinski zakonik – sicer v dveh korakih – omogoča posvojitve otrok s strani istospolnih parov in da posredno odpira tudi pot za razvoj čezmejne trgovine z otroki.
4. Ali družinski zakonik res odpira vrata za nadomestna materinstva in OBMP?
Nadomestno materinstvo v Sloveniji ni dovoljeno, oploditve z biomedicinsko pomočjo pa se lahko poslužita samo moški in ženska, ki živita v medsebojni zakonski zvezi ali zunajzakonski skupnosti.
Dosedanja praksa pa kaže, da so se gejevski in lezbični pari že posluževali obeh postopkov za pridobitev otroka v tujini, kjer teh omejitev ni. Težava je nastopila pri priznanju starševstva v Sloveniji, nekateri primeri so uspeli preko sodišč, a postopek je bil dolgotrajen. Po novem zakoniku je postopek bistveno bolj enostaven, saj eden od partnerjev kot posameznik v tujini posvoji otroka, drugi pa potem v Sloveniji samo partnerjevega otroka (po 217. čl.).
Poleg tega se bodo lahko kmalu pojavile pritožbe o diskriminatornosti ureditve, ki daje istospolnim parom iste pravice kot heteroseksualnim v vsem, razen v možnosti skupne posvojitve in uporabe postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo. Komisija za medicinsko etiko RS opozarja, da je »mogoče pričakovati, da bi se ponovno okrepili pritiski, da se biomedicinska tehnologija umetne oploditve, razvita za pomoč heteroseksualnim parom, ki so neplodni iz medicinskih razlogov, uporabi za medicinsko neupravičen namen.«
Če bodo premožnejši pari svoje interese lahko uveljavili v tujini, pa bo ureditev iz družinskega zakonika prej ali slej izpadla tudi kot diskriminatorna do manj premožnih slojev.
Nejasna je tudi določba, da lahko partnerja v partnerski skupnosti »svobodno odločata o rojstvu otrok« (60. člen).
5. Ali mi po novem zakoniku res lahko vzamejo otroka, če npr. odklanjam določene oblike zdravljenja, ga ne cepim, se vegetarijansko prehranjujemo ...?
Žal je družinski zakonik zaradi resnega prevrednotenja temeljnih družinskopravnih institutov, kot sta zakonska zveza in družina, že na samem začetku javnih razprav tako močno razdelil slovensko javnost, da so bili obseg pooblastil posameznih državnih organov ter postopki v družinskopravnih zadevah v javnih razpravah povsem zapostavljeni. Zagovorniki družinskega zakonika so ves čas nastopali, kot da na tem področju zakonik nima nikakršnih pomanjkljivosti.
Zakonik pa vsebuje ta določila:
176. člen (odločitev o zdravniškem pregledu ali zdravljenju)
Sodišče lahko odloči o zdravniškem pregledu ali zdravljenju otroka brez soglasja staršev ali v nasprotju z njihovo odločitvijo, kadar je to nujno potrebno, ker je ogroženo njegovo življenje ali je huje ogroženo njegovo zdravje. Ko je otrok v skladu z zakonom, ki ureja pacientove pravice, sposoben privoliti v medicinski poseg ali v zdravstveno oskrbo, se ta ukrep lahko izvaja le z njegovim soglasjem.
Problem člena je v tem, da nikjer ni napisano, kaj se šteje kot ogrožanje otroka, ter kdo ali kaj določa hudo ogroženost. Jasno je, da sem spada zanemarjanje in zlorabe otroka.
Obstaja bojazen, da se lahko v tem znajdejo tudi otroci, ki nimajo zdravniških kartotek, niso cepljeni, ne hodijo na sistematske preglede, če otrok ne hodi v vrtec in ne vedo, kaj se z otrokom dogaja.
Določba odvzema staršem pravico do odločanja o načinu zdravljenja svojega otroka, saj npr. zdravljenje z alternativnimi metodami ni »uradno« priznano. V kolikor v takem primeru starš odkloni konvencionalno zdravljenje, se lahko smatra, da ogroža življenje ali zdravje svojega otroka.
Najhuje pa je, da v takem primeru kot starš nisi več zakoniti zastopnik otroka. Otroku določijo skrbnika, ki bolje od starša »ve«, kaj je za otroka dobro.
In če država razglasi epidemijo in predpiše obvezno cepljenje za vse otroke? Potem si kot starš primoran to upoštevati, pa čeprav ni ne epidemije niti iz takšnih ali drugačnih razlogov ne želiš cepiti otroka.
163. člen (nujni odvzem otroka)
(6) Zoper odločbo o nujnem ukrepu pritožba ni dovoljena, če center za socialno delo v 48 urah po izvedenem ukrepu sodišču predlaga izdajo začasne odredbe.
Si predstavljate, da vam odvzamejo otroka na podlagi lažne prijave in vi nimate niti možnosti pritožbe?
181. člen (omejitev pravic staršev v postopkih pred centri za socialno delo)
(1) Center za socialno delo lahko v postopkih v zvezi z otrokom razgovor z otrokom opravi brez soglasja staršev, če oceni, da je to v korist otroka.
(2) Zaradi varstva koristi otroka lahko Center za socialno delo staršem zavrne vpogled v zapisnik o razgovoru z otrokom.
Nikjer ni navedeno, na podlagi česa CSD določi, kaj je v korist otroka. Če pride do npr. lažne prijave, lahko CSD zaslišuje otroka brez vaše privolitve in, kar je še huje, brez vaše prisotnosti, lahko pa vam odvzame tudi pravico do vpogleda v zapisnik. Kje je zagotovilo, da ne bo prihajalo do zlorab?
6. Je stroka enotnega mnenja, da je zakonik dober?
Čeprav se v javnosti prikazuje, da je zakonik enoglasno podprt s strani stroke, so mnenja v resnici deljena. Za pripravo predloga Družinskega zakonika na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve niso imenovali nobene interdisciplinarne skupine strokovnjakov in institucij, ki delujejo na področjih, ki jih ureja Družinski zakonik, ni bilo posvetovanja in usklajevanja z veliko večino civilnodružbenih organizacij, ki delujejo na teh področjih, ne obstajajo zapisniki o pripravi zakonika (ugotovitve informacijske pooblaščenke). Po medijskih poročilih pa se je predhodna vlada usklajevala z organizacijami zagovornikov interesov istospolno usmerjenih in jih finančno podprla pri promociji zakonika.
Zanimivo je, da memoradum, s katerim je Civilna iniciativa obranila pravico do referenduma pred Ustavnim sodiščem, in ki vsebuje tudi številne argumente proti posameznim rešitvam v družinskem zakoniku, s strani njegovih zagovornikov ni doživel niti ene strokovne kritike. Zagovorniki sicer ves čas ponavljajo ena in ista stališča, v strokovno polemiko z argumenti iz memoranduma pa se nihče ni spustil.
Svoje nasprotovanje, dvom ali vsaj zadržanost do zakonika ali vprašanj, ki jih odpira, so med drugim izrazili: Vrhovno državno tožilstvo RS, Komisija za medicinsko etiko RS, pravniki prof. dr. Rajko Pirnat, doc. dr. Matej Avbelj, prof. dr. Miro Cerar, psihologi prof. dr. Janek Musek, dr. Vilijem Ščuka, dr. Christian Gostečnik, dr. Bogdan Žorž, zdravnik in predsednik SAZU prof. dr. Jože Trontelj, antropologinja prof. dr. Vesna Vuk Godina, sociologa prof. dr. Vinko Potočnik, doc. dr. Igor Bahovec, teologi dr. Tadej Strehovec, prof. dr. Ivan J. Štuhec, doc. dr. Roman Globokar, raziskovalec demografskih vprašanj prof. dr. Matjaž Gams, …
7. Ali sem nestrpen, če sem proti?
Daleč od tega. Nestrpnost je konstrukt, s katerim skušajo zagovorniki zakona etiketirati drugače misleče. Gre za eno od oblik sovražnega govora, ki pa je v bistvu izraz pomanjkanja argumentov. V polemiki, v kateri imaš šibkejše argumente, jo pa na vsak način želiš zaključiti kot »'zmagovalec«'', je najlaže, da drugače mislečega označiš za homofoba in tako narediš vtis, da so njegovi argumenti šibkejši ali manjvredni. Če sem proti družinskemu zakoniku, nikakor nisem niti proti homoseksualcem. Sem pa proti redefiniciji družine in postavljanju interesov odraslih nad pravico otroka do očeta in matere. Vse pravice homoseksualcev se lahko brez težav ureja izven družinskega zakonika. Vsak zakon mora biti brezhiben in če najdemo samo en člen, ki je v neskladju z drugimi ali sporen, je potrebno na to opozoriti. Kdor zakon podpira, je celo v težjem položaju, saj se mora strinjati z vsemi členi – to pomeni, da mora natančno poznati vse podrobnosti. Nasprotniku zakona pa je dovolj, da najde eno neskladje, in je lahko pri odločitvi miren. Zgrešen je pogled, da je povsem sprejemljivo, da je zakon lahko le »slab kompromis«.
8. Ali nam družinski zakonik res daje zgolj več svobode in nikomur ne jemlje?
Ne. Noben zakon ne more spreminjati naravnih zakonov. Če narava dvema osebama istega spola ne omogoča spočetja otrok, jima v zvezi s tem tudi zakon ne bi smel priznati nikakršnih pravic. Družinski zakonik pa je to prezrl in je svobodo odraslih postavil nad pravice in koristi otrok. Zagotavlja namreč pravno osnovo za rojevanje otrok, ki ne bodo imeli možnosti poznati svojega očeta ali svojo mater. Odgovornost za to pa ne bo v dejanskih okoliščinah ampak v pravu. Omogoča tudi nevarne pristojnosti poseganja v družino (recimo zdravstveni ukrepi proti volji staršev).
Omeniti velja še šolski sistem, v katerem bo v primeru uveljavitve družinskega zakonika kršena pravica staršev, ki si bomo želeli, da bi bili naši otroci deležni vzgoje za spolno identiteto ali vzgoje za zakon in družino v skladu z našim mišljenjem. Da te domneve niso neupravičene, potrjuje tudi aktualna afera Ciciban, ki v primeru uveljavitve zakonika ne bi bila več afera, ampak nekaj samoumevnega. Trditev, da Družinski zakonik nikomur ničesar ne jemlje, je zato nesmiselna.
9. Kaj se bo zgodilo, če zakonik ne bo sprejet?
Če aktualni zakonik pade, ne bo nihče čutil posledic. Po besedah ministra za delo družino in socialne zadeve Andreja Vizjaka zakonik vsebuje tudi vrsto dobrih rešitev, za katere si bo prizadeval, da bi jih čim prej uveljavili, četudi bo zakonik padel. Leto dni se ne bo smelo urejati le spornih rešitev, zaradi katerih je bil razpisan naknadni zakonodajni referendum.
Ne smemo pozabiti, da se tudi v primeru potrditve na referendumu zakonik (skladno s prehodnimi določbami) eno leto še ne bi uporabljal. Iz vsega skupaj izhaja, da bi se vse dobre rešitve, ki jih zakonik prinaša, tudi v primeru njegove zavrnitve na referendumu lahko uveljavile do takrat, ko naj bi se zakonik pravzaprav šele začel uporabljati.
Trditve zagovornikov, češ da bi z zavrnitvijo družinskega zakonika propadle tudi posamezne dobre rešitve, ki jih prinaša, tako ne držijo oziroma so zavajajoče.
Več na: http://www.iskreni.net/21-iskreninet/novice-iskreninet/1205-iskreni-o-druzinskem-zakoniku.html
TEOLOŠKI KOTIČEK
Družbeni nauk in prizadevanje krščanskih laikov (iz Kompendija družbenega nauka Cerkve)
556. Celovito uresničena oseba in blaginja vse družbe sta bistvena namena kulture: etična razsežnost kulture ima torej prednost v družbenem in političnem delovanju krščanskih laikov. Neobzirnost do te razsežnosti zlahka spreminja kulturo v sredstvo za osiromašenje človeštva. Kultura lahko postane jalova in vodi v propad. »Če pa se neka kultura zapre sama vase in skuša ovekovečiti zastarele življenjske oblike ter odklanja vsako izmenjavo in vsak spogled z ljudmi o resnici, postane nerodovitna in propade.« Oblikovanje kulture, ki je sposobna obogatiti človeka, zahteva namreč vključevanje celotnega človeka, ki v njej izraža svojo ustvarjalnost, svoj razum, svoje poznanje sveta in ljudi ter poleg tega vanjo umešča svojo sposobnost samoobvladovanja, osebnega žrtvovanja, solidarnosti in odprtosti za pospeševanje skupnega dobrega.
557. Družbeno in politično prizadevanje krščanskih laikov na področju kulture dobiva danes nekatere jasne smernice. Prva skuša po vsem svetu zagotoviti pravico vseh do človeške in družbene kulture, »primerne dostojanstvu osebe; in sicer brez ozira na razlike glede rodu, spola ali naroda, vere ali socialnega položaja«. Ta pravica zajema pravico družin in ljudi do svobodne in odprte šole; svoboden dostop do družbenih občil, pri čemer se je treba izogibati vsaki obliki monopola in ideološkega nadzora; svobodo raziskovanja, širjenja idej, razpravljanja in soočenj. Med koreninami revščine številnih ljudstev so tudi različne oblike odtegovanja kulturnih dobrin in nepriznavanja kulturnih pravic. Izobraževanje in vzgoja osebe je od nekdaj prva skrb socialnega delovanja kristjanov.
558. Drugi izziv prizadevanju krščanskih laikov je vsebina kulture, se pravi resnica. Vprašanje resnice je za kulturo bistveno, kajti vsak človek je dolžan, »da ohrani celovitost človeške osebnosti, katero izoblikujejo predvsem vrednote razuma, volje, vesti in bratstva«. Korektna antropologija je merilo osvetljevanja in preverjanja za vse zgodovinske oblike kulture. Kristjanovo prizadevanje na področju kulture se upira vsem omejevalnim in ideološkim pogledom na človeka in življenje. Dinamično odprtost do resnice zagotavlja predvsem dejstvo, da so »kulture posameznih narodov ... v bistvu samo različni načini, kako si postavljamo vprašanje o smislu lastnega življenja«.
559. Kristjani si morajo prizadevati, da bi polno ovrednotili versko razsežnost kulture; ta naloga je zelo pomembna in nujna za kakovost človeškega življenja na individualni in družbeni ravni. Vprašanje, ki izhaja iz skrivnosti življenja in se vrača k še večji, to je božji skrivnosti, je namreč v središču vsake kulture; če to razsežnost odstranimo, se spridita kultura in moralno življenje narodov. Pristna verska razsežnost je človeku prirojena in mu omogoča, da z različnimi dejavnostmi odstira obzorje, na katerem le-te najdejo pomen in smer. Človekova religioznost in duhovnost se razodevata v kulturnih formah, katerim dajeta življenjsko silo in navdih. O tem priča velikansko število umetniških del iz vseh obdobij zgodovine. Ko zanikamo religiozno razsežnost osebe ali naroda, mrtvičimo sámo kulturo, da se včasih znajde na meji izginotja.
|
|
|
|
|
|
|
