E-novice ŽPS


Št. 23 (5.3.2013), Pastoralno leto vere 2012-2013
M. Debevec, Začela so se zasedanja kardinalov pred konklavom (Vir: radio.ognjisce.si)

V sinodalni dvorani v Vatikanu je že potekalo prvo splošno zasedanje kardinalskega zbor, zasedanja pa bodo potekala tudi prihodnje dni, vse dokler v Rim ne bo prispelo vseh 115 kardinalov volivcev. Šele, ko bodo zbrani vsi kardinali volivci, bodo določili datum vstopa v konklave. To pa se lahko zgodi prej kot v 15-ih dneh po izpraznjenem sedežu, saj je v pismu motu proprio tako določil takratni papež Benedikt XVI.

Tiskovni predstavnik Svetega sedeža je povedal, da je današnje prvo zasedanje kardinalov potekalo v ozračju velikega miru in ustvarjalnosti. „Vsi želijo aktivno sodelovati v tem pomembnem času odločanja o prihodnosti Cerkve v svetu in merilih za izbor novega pastirja“, je dejal Lombardi.

Povedal je tudi, da kardinali vsako zasedanje začnejo z molitvijo Pridi Sveti Duh. Zasedanje vodita kardinal dekan in kamerleng, ob njiju pa je tajnik kardinalskega zbora. Danes dopoldne je vsak kardinal dobil svoje mesto v sinodalni dvorani, kjer bo sedel tudi pri naslednjih zasedanjih. Navzočih je bilo 142 kardinalov, 65 jih še manjka. Volivci so bili 103, kar pomeni, da jih manjka še 12. Kot je povedal p. Lombardi bodo prišli nocoj in jutri zjutraj.

Zbrane je danes najprej nagovoril dekan kardinalskega zbora kardinal Sodano. Spomnil je na pomembnost tega dogodka, ki poteka v molitveni podpori s strani celotne Cerkve. Zatem so vsi kardinali osebno prisegli v latinskem jeziku, tako da so roko položili na evangelij, kakor zahteva 12. člen apostolske konstitucije za primer izpraznjenega sedeža.

Med kardinali volivci so za tri dni izvolili tudi tri kardinale asistente za kamerlenga za čas izpraznjenega sedeža. To so kardinal Re za vprašanja škofov, kardinal Sepe za vprašanje duhovnikov in kardinal Rode za področje diakonov. Asistente bodo zamenjali vsake tri dni.

Kamerleng je zatem predlagal, da bi že na današnjem popoldanskem zasedanju imeli prvo meditacijo. Po navodilu omenjene konstistucije naj bi namreč pripravili eno meditacijo v času kongregacije in drugo na začetku konklava.

„Dekan kardinalskega zbora pa je predlagal, da bi pripravili sporočilo za papeža v pokoju, kar so vsi z veseljem sprejeli. Oblikovali ga bodo danes popoldne ali jutri dopoldne“, je povedal tiskovni predstavnik p. Federico Lombardi. Po odmoru, ko so imeli kardinali priložnost za osebna srečanja, so nadaljevali z zasedanjem. Povejmo še to, da bo v podporo kardinalom v teh dneh v baziliki sv. Petra vsak večer pred sveto mašo posebna molitev.

Šele po objavi datuma za začetek konklava, pa naj bi se začela v Sikstinaki kapeli začela tudi opravila, ki so potrebna za pripravo na ta pomemben dogodek. Konklava se bodo sicer lahko udeležili le kardinali mlajši od 80 let.

Na današnje zborovanje so ameriški kardinali prišli skupaj z avtobusom, nekateri so se pripeljali z avtom, bilo pa je tudi nekaj nevšečnosti. Pokvaril se je namreč avto, ki naj bi pripeljal indijskega kardinala. Številni novinarji, ki so stali pred vrati sinodalne dvorane, so ostali razočarani. Kardinali namreč niso dajali izjav, saj je prav diskretnost ena od pomembnih lastnosti, ki se zahteva od kardinalov.

Več na: http://radio.ognjisce.si/sl/140/aktualno/10108/  


A. Salihovič, P. Lombardi v tedenskem komentarju: Slovo, polno upanja (Vir: radio.ognjisce.si)
 
Tiskovni predstavnik Svetega sedeža in direktor Radia Vatikan p. Federico Lombardi je v tokratnem komentarju za omenjeni radio poudaril, da nas bo papež emeritus še naprej spremljal z molitvijo.

"Zadnja dva dneva pontifikata Benedikta XVI. bosta zagotovo ostala vtisnjena v spomin številnih oseb in bosta zaznamovala pomemben korak, nov in neznan, v zgodovini Cerkve, ki je na poti. Za mnoge je bilo kot odkritje papeževe človeškosti in duhovnosti, za druge potrditev njegove ponižnosti in obenem globokega življenja vere.

Če je papež Wojtyla z občudovanja vrednim pogumom pred očmi sveta pričeval o svoji veri s trpljenjem in boleznijo, je papež Ratzinger z nič manj poguma pričeval o tem, kako pred Bogom sprejeti starostne omejitve in premišljeno ravnati glede izvajanja odgovornosti, ki mu jo je zaupal Bog. Oba sta nas, ne samo s svojim učenjem, ampak tudi in morda celo bolj s svojim življenjem, naučila, kaj pomeni vsak dan iskati in najti Božjo voljo za nas in našo službo, tudi v najpomembnejših situacijah človeškega življenja.

Kot nam je papež sam dejal, njegova odpoved pontifikatu ni na nikakršen način zapustitev prejetega poslanstva in še manj vernikov. Je izročitev Cerkve Bogu v gotovem zaupanju, da jo bo On še naprej vodil. S ponižnostjo in vedrino je Benedikt XVI. zatrdil, da je poskušal narediti vse, kar je bilo mogoče, da bi dobro služil Cerkvi; Cerkvi, ki ni njegova, ampak je Božja in ki po nenehnem delovanju Svetega Duha živi, raste in se prebuja v dušah.

V tem smislu je odhod papeža Benedikta XVI. povabilo vsem k molitvi in odgovornosti. Najprej seveda povabilo kardinalom, ki jim pripada naloga izvolitve novega naslednika; in nič manj povabilo vsej Cerkvi, ki mora z molitvijo spremljati volivce in bo morala z molitvijo spremljati tudi novega papeža pri njegovi nalogi oznanjevanja evangelija za dobro Cerkve in človeštva ter pri vodenju skupnosti k vedno večji zvestobi Kristusovemu evangeliju. Kajti tega noben papež ne more početi sam. To bomo torej počeli tudi mi, skupaj z njim. 'Papež emeritus' nas bo še naprej spremljal in– kot so se glasile njegove zadnje besede – si pri tem prizadeval z vsem svojim srcem, svojo ljubeznijo, svojo molitvijo, svojim premišljevanjem.
Hvala, papež Benedikt!"

Vir: Radio Vatikan
Več na: http://radio.ognjisce.si/sl/140/svet/10099/


Posvojite kardinala in molite zanj! (Vir: druzina.si) 

»Po zgledu prve krščanske skupnosti, o kateri je govora v Apostolskih delih, mora vesoljna Cerkev, duhovno povezana z Jezusovo Materjo Marijo, enodušno vztrajati v molitvi,« piše v dokumentu, ki določa postopke v času izpraznjenega papeškega sedeža. Mladi na spletu vabijo, da vsak moli za enega od kardinalov.

»Kaj pa ti? Tudi ti čutiš enako?« sprašujejo na spletni strani http://www.adoptacardinal.org, ki so jo ustanovili z namenom, da bi v času izpraznjenja papeškega sedeža molili za kardinale, ki bodo volili novega papeža in bo »Sveti Duh vodil, varoval in razsvetljeval kardinale, ko bodo določali naslednika svetega Petra«. Z vpisom v spletni obrazec sistem dodeli enega od kardinalov – pokažejo se njegova ime in priimek, fotografija, datum rojstva, od kdaj je kardinal in kakšno funkcijo opravlja v Cerkvi. Na ta način imamo priložnost, da smo po molitvi pred, med konklavom in tri dni po izvolitvi del papeških volitev. Do sedaj se je za akcijo odločilo že skoraj 230.000 ljudi.

V četrtek zvečer je katoliška Cerkev vstopila v obdobje 'sede vacante' ali izpraznjenega apostolskega sedeža, ko enemu papežu preneha petrinska služba, novi pa še ni izvoljen. O obdobju 'sede vacante' postopke določa konstitucija Universi Dominici gregis, ki jo je 22. februarja 1996 izdal Janez Pavel II. V tem obdobju in še posebej med volitvami, je Cerkev na poseben način povezana s kardinali, ki volijo papeža, in moli za novega papeža kot dar Božje dobrote in previdnosti, piše v dokumentu.

Volitve niso samo stvar kardinalov, ampak vse Cerkve

Po zgledu prve krščanske skupnosti, o kateri je govora v Apostolskih delih, mora vesoljna Cerkev, duhovno povezana z Jezusovo Materjo Marijo, enodušno vztrajati v molitvi. Na ta način izvolitev novega papeža ne bo dogodek, ki je ločen od Božjega ljudstva in se nanaša samo na kardinale volivce, ampak je povezan s celotno Cerkvijo. Dokument na poseben način poziva k molitvi tudi tiste kardinale, ki zaradi starosti ne morejo sodelovati na konklavah – teh je sedaj 90.

Cerkev naj se v molitvi zbira v patriarhalnih bazilikah v Rimu in tudi v svetiščih krajevnih Cerkva, da bi z vztrajno in gorečo molitvijo, predvsem v času volitev, od Vsemogočnega izprosili pomoč in luč Svetega Duha, ki sta potrebni kardinalom volivcem, piše Radio Vatikan.

Več na: http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/all/6E0A2E821270AE6BC1257B2400548F16?OpenDocument
 

Vlado Berglez , Papežev zadnji nagovor (Vir: casnik.si)

Papež Benedikt XVI. je v sredo v svojem zadnjem sporočilu katolikom vsega sveta poudaril, da Bog ne bo pustil, da se njegova ladja potopi, navkljub razburkanim voda. »Zares sem ganjen, vidim da je cerkev živa«, je pospremil z besedami več kot sto tisočglavo množico, preden je pričel s katehezo.

Nekoliko slaboten, vendar vedrega obraza je pred svojim nagovorom v papamobilu obšel Trg svetega Petra, kjer mu je z zastavami mahala množica vernikov, ki je nosila transparente z napisom »Hvala« v številnih jezikih.

V svojem osemletnem pontifikatu je bilo trenutkov, ki niso bili lahki, ko so bile vode razburkane in veter uperjen proti nam, vendar sem zmerom vedel, da cerkvena ladja ni moja, ni naša, temveč je Njegova in On ne bo pustil, da se potopi, je dejal papež. Spomnil je, da je bilo 19. aprila 2005, ko je bil izbran za poglavarja Cerkve, dano veliko breme na njegova pleča in da je zasebna »dimenzija« njegovega življenja popolnoma izginila. »Moja odločitev, da odstopim od dolžnosti ne pomeni, da se vračam zasebnemu življenju, življenju potovanj in srečanj, konferenc in sprejemov,…še naprej bom ob križu, vendar na drugačen način ostajam ob križanem Gospodu. Ne bom več upravljal Cerkev, temveč ji bom ostal zvest z molitvijo«, je dejal papež.

Joseph Ratzinger je zapustil Vatikan v četrtek, 28. februarja, brez ceremonij, in se za nekaj časa nastanil v papeško rezidenco v Castel Gandolfu, od tam pa se bo naselil v obnovljenem vatikanskem samostanu, kjer se bo v molitvi posvečal Bogu, daleč od oči javnosti.

Več na: http://www.casnik.si/index.php/2013/03/04/papezev-zadnji-nagovor/  


Javni protest in poziv Cerkve v zvezi s Peticijo za popolno obdavčitev Katoliške Cerkve (Vir: katoliska-cerkev.si)

Katoliška Cerkev javno protestira proti zlonamernim manipulacijam, ki služijo razpihovanju verske nestrpnosti v primeru Peticije za popolno obdavčitev Katoliške Cerkve, ki jo javno promovira Koalicija za ločitev države in cerkve oziroma Društvo za zaščito ustave in žrtev Cerkve. Peticija je bila nazadnje objavljena na spletni strani Siol.net pod naslovom: »Ali lahko Cerkev pomaga rešiti plače v javnem sektorju«. Zahteve peticije so diskriminatorne, podatki, ki jih navaja, pa neresnični.

Diskriminatorna je zahteva za obdavčitev nepridobitnih dejavnosti, ki jih opravlja Cerkev, in prostovoljnih prispevkov, ki jih Cerkev prejema za opravljanje teh splošno koristnih dejavnosti. Neobdavčene so namreč vse nepridobitne dejavnosti in vsi prostovoljni prispevki, ki jih prejemajo nepridobitne pravne osebe, kot so društva, zavodi in ustanove, pa tudi ostale verske skupnosti. Prav tako je diskriminatorna zahteva za obdavčitev nepremičnin pravnih oseb Cerkve. Vse nepremičnine v splošni oziroma javni rabi, kot so stavbe države in občin, so namreč izvzete iz obdavčitve.

Neresnična je navedba v peticiji, da je Cerkev izjemno bogata, saj naj bi vrednost njenih nepremičnin znašala okoli 800 milijonov evrov. Strukturo nepremičnin Cerkve v pretežni meri namreč sestavlja kulturna dediščina Slovenije, ki jo je Cerkev kot lastnica dolžna varovati in ohranjati. Zaradi visokih stroškov varovanja in ohranjanja ter ozke namembnosti tovrstnih nepremičnin je njihova tržna vrednost prej negativna kot pozitivna oziroma zahteva stalno in izdatno financiranje s strani članov Cerkve. Nadalje je neresnična navedba peticije, da so vse cerkvene dejavnosti pridobitne. Pridobitne so namreč tiste dejavnosti, ki se opravljajo na trgu s ciljem pridobivanja dobička, kar pa v primeru dejavnosti, ki jih opravlja Cerkev, ne drži.

Neresnična je tudi trditev peticije, da pravne osebe Cerkve ne posredujejo pristojnim državnim organom obračuna prihodkov ter odhodkov in da državni organi ne opravljajo nadzora finančno-gospodarskega poslovanja teh pravnih oseb. Vse samostojne pravne osebe Cerkve namreč letno poročajo Agenciji za javnopravne evidence in storitve in Davčni upravi Republike Slovenije o stanju sredstev in izidu poslovanja, Računsko sodišče pa je pristojno izvrševati nadzor nad porabo vseh dodeljenih javnih sredstev.

Peticija za popolno obdavčitev Katoliške Cerkve oziroma delovanje Koalicije za ločitev države in cerkve ter Društva za zaščito ustave in žrtev cerkve spodbuja versko neenakopravnost, razpihuje versko nestrpnost in škoduje dobremu imenu Cerkve in njenih članov. Katoliška Cerkev celotno slovensko demokratično javnost, organe pravne države, zlasti tožilstvo in policijo, in medije, zato javno poziva, da zaščitijo ustavno zajamčene pravice katoličanov in njihove Cerkve ter skupno dobro vseh državljank in državljanov Republike Slovenije.

Več na: http://katoliska-cerkev.si/javni-protest-in-poziv-cerkve-v-zvezi-s-peticijo-za-popolno-obdavcitev-katoliske-cerkve


 

TEOLOŠKI KOTIČEK


PRIDITE IN POGLEJTE
Slovenski pastoralni načrt, krovni dokument


134.      Leto 2012–2013: Leto vere in leto branja krovnega dokumenta
SŠK in SPS: Škofje objavijo dokument Pridite in poglejte (PIP) ter razglasijo začetek načrtovanja. Načrtovanje je razumljeno kot način obhajanja leta vere. Leto je namenjeno branju dokumenta, analizi, poglabljanju in razpravi po občestvih. Sveti, komisije, odbori in uradi si razdelijo študij in izdelavo vseslovenskih pastoralnih itinerarijev. SPS poskrbi za ustrezne pripomočke za študij in načrtovanje.
 
Škofije, redovna predstojništva, vodstva laiških gibanj, skupnosti in združenj: Poskrbijo za animacijo duhovnikov, redovnic in redovnikov oziroma svojih članov ter za molitveno podporo. Za načrtovanje usposabljajo odgovorne ljudi na nižjih ravneh. Načrtovalni proces prilagodijo glede na potrebe in načrte, ki so v teku. Pripravijo pripomočke za študij in načrtovanje. Organizirajo srečanja in dogodke.
 
Župnije, redovne skupnosti, skupine: Vstopajo v načrtovani proces in se usposabljajo za načrtovanje. Sledi študij, poglabljanje in aplikacija dokumenta. Poudarek je na soočenju s samim seboj oziroma na analizi stanja.

135.       Leto 2013–2014: Leto pisanja pastoralnih načrtov
SŠK in SPS: Nadzirata opravljene korake. Potrjujeta izdelane itinerarije. Koordinirata slovenski itinerarij in župnijske pastoralne načrte.
 
Škofije, redovna predstojništva, vodstva laiških gibanj, skupnosti in združenj: Animirajo župnije in druga občestva za pisanje njihovih načrtov. Organizirajo srečanja in dogodke v povezavi s pisanjem načrtov in s potrditvijo ter vročitvijo le-teh.
 
Župnije, redovne skupnosti, skupine: Pišejo in sprejemajo svoje pastoralne načrte.

136.       Nadaljnja leta
SŠK in SPS: Nadzirata proces. Analizirata načrte župnij in drugih občestev. Nadaljujeta z izdelavo itinerarijev, ki so dolgoročne narave in zahtevajo večje spremembe v miselnosti in sistemu.
 
Škofije, redovna predstojništva, vodstva laiških gibanj, skupnosti in združenj: Nadzirajo prve korake pri uresničevanju pastoralnih načrtov. Nudijo podporo pri bolj tehtnih spremembah. Počasna občestva spodbujajo, radikalna pa umirjajo.
 
Župnije, redovne skupnosti, skupine: Uresničujejo svoje pastoralne načrte, jih preverjajo in dopolnjujejo v skladu z lastnimi spoznanji ter navodili s škofijske in vseslovenske ravni. Nekateri vseslovenski pastoralni itinerariji bodo šele v tej fazi prišli do župnij in skupnosti v obliki zavezujočih pastoralnih norm.

137.       V pastoralnem letu 2017–2018 bo potekala prva refleksija uresničevanja slovenskega pastoralnega načrta. Po potrebi in v skladu s spoznanji lahko proces dobi novo strateško smer. Po potrebi se lahko takrat napiše nov krovni dokument ali novo strateško dopolnilo k pričujočemu krovnemu dokumentu.

MOLITEV

Poslanstvo
ni kraljevska nagrada
za redke izvoljence.
Je dolžnost
vsakega vernika,
ki je poslan k tistemu,
kateri še ni spoznal Gospoda,
ki je vir odrešenja za vse.


Silvano Fausti, Pismo Silu
 

4. postna nedelja


10. marec 2013
Lk 15, 1-3.11-32


Približevali so se mu vsi cestninarji in grešniki, da bi ga poslušali. Farizeji in pismouki pa so godrnjali in govorili: »Ta sprejema grešnike in jé z njimi.« Tedaj jim je povedal tole priliko:
 
Prilika o izgubljenem sinu
In rekel je: »Neki človek je imel dva sina. Mlajši med njima je rekel očetu: ›Oče, daj mi delež premoženja, ki mi pripada!‹ In razdelil jima je imetje. Čez nekaj dni je mlajši sin spravil vse stvari skupaj in odpotoval v daljno deželo. Tam je z razuzdanim življenjem pognal svoje premoženje. Ko je vse zapravil, je v tisti deželi nastala huda lakota in začel je trpeti pomanjkanje. Šel je in se pridružil nekemu meščanu tiste dežele, ki ga je poslal na svoje posestvo past svinje. Želel se je nasititi z rožiči, ki so jih jedle svinje, pa mu jih nihče ni dal. Šel je vase in dejal: ›Koliko najemnikov mojega očeta ima kruha v obilju, jaz pa tukaj umiram od lakote. Vstal bom in šel k očetu in mu rekel: Oče, grešil sem zoper nebo in pred teboj. Nisem več vreden, da bi se imenoval tvoj sin. Vzemi me za enega od svojih najemnikov.‹ In vstal je ter šel k očetu. Ko je bil še daleč, ga je oče zagledal in se ga usmilil; pritekel je, ga objel in poljubil. Sin mu je rekel: ›Oče, grešil sem zoper nebo in pred teboj. Nisem več vreden, da bi se imenoval tvoj sin.‹
 
Oče pa je naročil svojim služabnikom: ›Brž prinesite najboljše oblačilo in ga oblecite! Dajte mu prstan na roko in sandale na noge! Pripeljite pitano tele in ga zakoljite ter jejmo in se veselimo! Ta moj sin je bil namreč mrtev in je oživel; bil je izgubljen in je najden.‹ In začeli so se veseliti.
Njegov starejši sin pa je bil na polju. Ko se je domov grede približal hiši, je zaslišal godbo in ples. Poklical je enega izmed služabnikov in ga vprašal: ›Kaj je to?‹ Ta mu je rekel: ›Tvoj brat je prišel in oče je zaklal pitano tele, ker je dobil zdravega nazaj.‹ Razjezil se je in ni hotel vstopiti. Njegov oče je prišel ven in ga pregovarjal. On pa je očetu odgovoril: ›Glej, toliko let ti služim in nikoli nisem prestopil tvojega ukaza, pa mi nisi še nikoli dal kozliča, da bi se poveselil s svojimi prijatelji. Ko pa je prišel ta tvoj sin, ki je z vlačugami uničil tvoje premoženje, si mu zaklal pitano tele.‹ On pa je rekel: ›Otrok, ti si vedno pri meni in vse, kar je moje, je tvoje. Poveseliti in vzradostiti pa se je bilo treba, ker je bil ta, tvoj brat, mrtev in je oživel, ker je bil izgubljen in je najden.‹«

Besede vere za vsakogar


… trpel pod Poncijem Pilatom, križan bil, umrl in bil v grob položen…

ljubiti za ceno svojega življenja


Jezusovo poslanstvo spremlja drama. Nobeno človeško življenje ji ne uide. Lokalne verske avtoritete v Jezusu hitro prepoznajo nekoga, ki povzroča težave. Vse njegovo delovanje, besede, ki jih uporablja, ne morejo voditi drugam kot v dramo. Jezus se tega zaveda. Ali to tudi sprejme? »Zato me Oče ljubi, ker dam svoje življenje, da ga spet prejmem.  Nihče mi ga ne jemlje, ampak ga dajem sam od sebe« (Jn 10,17-18). Ko se sooči s sovraštvom, s krutostjo, želi Jezus pokazati svojo ljubezen vse do konca. Resnična sprememba je ljubiti, tudi za ceno življenja. »Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da dá življenje za svoje prijatelje« (Jn 15,13). Za ljubezen smrti navkljub ni meja. Je brezpogojna in se daruje vse do konca. Jožef iz Arimateje Jezusovo mrtvo telo pokoplje v nov grob.
Gradiva

Z vstopom v novo obdobje pastoralne prenove, vam želimo še bolj kot v preteklosti, pri vašem delu pomagati s pripravo in iskanjem različnih gradiv za vaše delo. Najdete jih s klikom na spodnje povezave. Na naši spletni strani
imate na dnu strani tudi pasice, preko katerih je omogočen dostop do Božje besede dneva, do svetnika dneva, predstavitve drobcev vere in vseh gradiv, ki jih pripravlja Pastoralna služba v Ljubljani in njeni uradi.


Aktualna gradiva

Postni čas

Postni koledar
Postni čas
Štirideset dni postnega časa
Križev pot
Križev pot
Kaj se skriva za masko?
Od križa k luči
Postni čas v naši družini
Križev pot bolnika

Druga aktualna gradiva

Bogastvo dobrega je ljubezen (pps o misijonskem delu Pedra Opeke)
Prinašati ljubezen (molitev Matere Terezije)
Svetopisemske misli o pravičnosti
Misli Matere Terezije
Vseeno (molitev Matere Terezije)
Pismo Očetu
Sadovi Duha
Izbrani odlomki svetopisemskih psalmov
Hvalnice Bogu Stvarniku in Rešitelju
Hvaležnost
Brevir

Video gradiva

Verujem v Boga Očeta
Verujem v Jezusa Kristusa, Sina njegovega edinega
Verujem v Jezusa Kristusa … ki je trpel pod Poncijem Pilatom
Verujem v Jezusa Kristusa … ki je od mrtvih vstal….
Verujem v Svetega Duha
Verujem v odpuščanje grehov… NOVO!
Spreobrnjenje apostola Pavla
Minutka za Sveto pismo: Adam v bolnici
Svetniki in pričevalci
Apostolska veroizpoved
Pridite in poglejte
Advent
Post

Gradiva za delo v ŽPS:

Krovni dokument Pridite in poglejte
Projekcija za septembrsko sejo ŽPS, ki jo najdete tudi tu.
Projekcija za oktobrsko sejo ŽPS, ki jo najdete tudi tu.
Gradivo za novembrsko sejo ŽPS, ki jo najdete tudi tu.
Gradivo za decembrsko sejo ŽPS, ki jo najdete tudi tu.
Gradivo za januarsko sejo ŽPS, ki jo najdete tudi tu. NOVO!
Gradivo za februarsko sejo ŽPS, ki jo najdete tudi tu. NOVO!
Gradivo za marčevsko sejo ŽPS, ki jo najdete tudi tu. NOVO!

Gradiva za obhajanje leta vere:

Apostolsko pismo Vrata vere - Porta fidei
Logotip Leta vere in razlaga logotipa leta vere

Vsa gradiva Škofijskega urada za laike najdete v meniju spletne strani Urada za laike pod gumbom gradiva oz. pod novico Aktualna gradiva.

Tedenske E-novice dobite na naslednji povezavi.

Vsa gradiva uradov Pastoralne službe Nadškofije Ljubljana pa najdete na naslednji povezavi.

Vabimo vas...

Mednarodni simpozij Pastoralni in duhovni premiki v Cerkvi na Slovenskem po 2. vatikanskem cerkvenem zboru


Lani smo obhajali 50. letnico začetka 2. vatikanskega cerkvenega zbora. Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani organizira zato mednarodni simpozij z naslovom Pastoralni in duhovni premiki v Cerkvi na Slovenskem po 2. vatikanskem cerkvenem zboru od 19. do 20. marca 2013. Na njem želi prikazati in ovrednoti različne vplive in premike koncila na življenje in poslanstvo Cerkve na Slovenskem. Na simpoziju bo sodelovalo 20 različnih predavateljic in predavateljev. Štirje bodo iz tujine.

Prvi dan, v torek dopoldan, se bodo predavatelji osredotočili na naslednje teme: the Impact of the Vatican I and II on the Roman Catholic Church (vpliv prvega in drugega koncila na Rimsko Katoliško Cerkev, N. Tanner, Rim), odmevi koncilskega dogajanja v Cerkvi na Slovenskem (B. Kolar), zakonska zveza in družina v perspektivi 2. vatikanskega koncila (T. Strehovec), koncil in mediji: kontinuitete in prelomi (P. Lah, Rim) in prenova zakonodaje Cerkve v luči II. vatikanskega koncila (B. Košir). Popoldan pa bodo predavatelji spregovorili o: Božja Beseda – živa in učinkovita (M. Peklaj), vpliv koncila na (versko) vzgojo (S. Gerjolj), Duhovni ekumenizem – »duša ekumenskega gibanja« (E 8) (B. Dolenc) in medverski dialog - moda ali nujnost? (M. Osredkar).

Drugi dan, v sredo, se bodo v dopoldanskem delu predavatelji posvetili temam: The Orthodox Church and Sacrosanctum Concillium (pravoslavna Cerkev in Sacrosanctum Concillium, V. Vukašinović, Beograd), cerkveni očetje pred koncilom, na njem in po njem (M. Špelič), Spirituality of Lay People after the Second Vatican Council (duhovnost laikov po 2. vatikanskem koncilu, W. Zyzak, Krakow), udejanjenje liturgične prenove 2. vatikanskega cerkvenega zbora v Cerkvi na Slovenskem (S. Krajnc), smeri liturgične inkulturacije od koncila do danes (C. Oblonšek), sakralna arhitektura po 2. vatikanskem cerkvenem zboru – »ikona« ali »plakat« (L. Debevec).

Mednarodni simpozij se bo zaključil popoldan z naslednjimi predavanji: stanje in perspektiva laikov v Cerkvi na Slovenskem pol stoletja po 2. vatikanskem koncilu (B. Perše), opolnomočenje žensk v katoliški Cerkvi po 2. vatikanskem koncilu (N. Furlan Štante), glavne koncilske smernice v krščanski duhovnosti (F. Podgorelec, Zagreb) in duhovnost: pokoncilski premiki v Cerkvi na Slovenskem (I. Platovnjak).

Mednarodni simpozij se bo 19. in 20. marca 2013 odvijal dopoldan od 9. do 13. ure in popoldan od 16. do 19. ure v veliki dvorani Teološke fakultete.

Lepo vabljeni, da skupaj odkrivamo, kakšne pomembne premike je spodbudil koncil in k čemu nas še vedno spodbuja v letu vere in branja Slovenskega pastoralnega načrta Pridite in poglejte. Več o mednarodnem simpoziju bo na spletni strani Teološke fakultete: http://www.teof.uni-lj.si.



Naročilo revije Cerkev v sedanjem svetu

Člani župnijskih pastoralnih svetov, pastoralni delavci in vsi, ki vas zanima pastoralna tematika, vabljeni k naročilu na revijo Cerkev v sedanjem svetu, ki jo izdaja založba Družina. V reviji boste našli številne odgovore na vprašanja, ki zadevajo področje pastoralnega dela.

·  pastoralo, ki išče ravnotežje med glavnimi dejavnostmi Cerkve na področju oznanjevanja, bogoslužja, karitativne dejavnosti in izgradnje cerkvenega občestva.
· prenašati smernice 2. vatikanskega koncila in plenarnega zbora Cerkve na Slovenskem prenesejo v konkretno življenje Cerkve in posameznika.
· prebujati občutek za družbeno stvarnost in za realne možnosti oznanjevanja.
· pisati o kulturno-umetniških stvaritvah na religioznem področju.
· pastoralne delavce povabiti k solidarnosti in družbeni angažiranosti v dobro vseh.
· s predstavljanjem primerov in vzorcev iz tujine želi odpirati Cerkev na Slovenskem v širši evropski in svetovni prostor.


Več informacij najdete na: Družina
Škofijski urad za laike
Ciril Metodov trg 4
1000 Ljubljana

[email protected]

http://nadskofija-ljubljana.si/laiki/







Sent to [email protected]why did I get this?
unsubscribe from this list | update subscription preferences
Pastoralna služba · Ljubljana · Ljubljana, No Region 0
Email Marketing Powered by MailChimp