Papež Frančišek je pri sredini avdienci dejal, da ljudje za življenje potrebujemo upanje, za upanje pa potrebujemo Svetega Duha... »Duh je veter, ki nas potiska naprej, ki nas ohranja na poti, zaradi njega se čutimo romarji in tujci, ne dovoli nam, da bi se udobno zleknili in postali sedeče ljudstvo.« V Pismu Hebrejcem se upanje primerja s sidrom. Tej podobi pa po papeževih besedah lahko dodamo še jadro. Če sidro daje čolnu varnost in ga zasidra sredi valovitega morja, mu jadro omogoča plovbo po morju. »Upanje je zares kakor jadro. Sprejema veter Duha in ga spreminja v gonilno silo, ki potiska čoln po jezeru ali reki.«