AKTUALNE NOVICE
Praznik sv. Rešnjega telesa in krvi (Vir: Katoliška Cerkev)
Praznik sv. Rešnjega telesa in krvi bomo v Katoliški Cerkvi praznovali v četrtek, 4. junija.
Praznik nima stalnega datuma, saj je določen glede na praznik velike noči in ga obhajamo v četrtek drugi teden po prazniku binkoštih.
Na ta dan se posebej spominjamo Jezusove navzočnosti v zakramentu sv. Rešnjega telesa in krvi – evharistije, ki je središče krščanske vere in zakramentalnega življenja vernih. Na praznik so v navadi različne oblike procesij, s čimer verniki tudi navzven pokažejo svojo vero. Praznik je zapovedan.
Vidiki zakramenta evharistije
Za zakrament evharistije so se v zgodovini Cerkve izoblikovali različni vidiki in različna imena. Jezus je pri zadnji večerji z učenci, pri kateri je kruh spremenil v svoje telo ter vino v svojo kri, postavil zakrament evharistije, njegovo obhajanje pa je od začetkov krščanstva razpoznavno znamenje kristjanov. Postavitve zakramenta evharistije se spominjamo pri vsaki maši, posebej tedaj, ko duhovnik izreka posvetilne besede nad kruhom in vinom.
Kristjani verujemo, da kruh po prebistvenju (transsubstanciaciji) postane Jezusovo telo, vino pa Jezusova kri.
Posvečene hostije se hranijo v ciborijih, eno hostijo pa v običajno umetniško izdelani monštranci. Namen hranjenja posvečenih hostij je dejstvo Jezusove trajne navzočnosti v zakramentalni obliki kot tudi možnost za češčenje. Duhovniki monštranco izpostavljajo v češčenje za posebne priložnosti, ob veliki noči in prazniku sv. Rešnjega telesa in krvi pa so v navadi tudi procesije, ki potekajo po cerkvah in/ali v bližnji okolici. Za praznik sv. Rešnjega telesa in krvi je marsikje v navadi postavljanje začasnih kapelic ali oltarjev, mimo katerih poteka sprevod. Duhovnika z monštranco poleg bogoslužnih sodelavcev spremljajo verniki in s tem izrazijo zunanjo versko pripadnost.
Zakrament evharistije skupaj s krstom in birmo sodi med zakramente uvajanja v krščanstvo. Otroci, ki so redno vključeni v proces kateheze, ki poteka v župnijah, v Cerkvi na Slovenskem k prvemu obhajilu pristopijo na koncu tretjega razreda.
Več na: http://katoliska-cerkev.si/praznik-sv-resnjega-telesa-in-krvi
Mojca M. Štefanič, Papež Frančišek: Sem precej drzen človek (Vir: Družina)
Papež Frančišek po lastnih navedbah ne pretehta vsake besede, ki jo izreče. »Precej drzen človek sem«, je sveti oče dejal v pogovoru za argentinski časnik La Voz del Pueblo, v svoji včerajšnji izdaji pa ga je objavil tudi vatikanski časnik L'Osservatore Romano: »To mi včasih povzroča precejšen glavobol, če mi denimo z jezika zdrsne kakšna beseda preveč«, naj bi papež dejal z nasmeškom na ustnicah. Pogosto pa se seveda zgodi, da mediji njegove besede zasučejo ali jih potegnejo iz konteksta.
Nikoli ni sanjal o tem, da bi postal papež, je Frančišek zaupal svojemu sogovorniku, argentinskemu časnikarju Juanu Beretti, ki se je s svetim očetom srečal v Domu sv. Marte. V konklavu leta 2005 kardinal Joseph Ratzinger resnično ni imel nobenega tekmeca. Povsem jasno je bilo, da bo on naslednji papež. Tudi leta 2013 je bil prepričan, da se bo po volitvah vrnil v Argentino in nadaljeval svoje življenje kot preprost duhovnik in spovednik. Imel je že rezervirano letalsko vozovnico, da bi se v Buenos Aires vrnil do cvetne nedelje, saj je imel že pripravljeno pridigo za slovesno bogoslužje. Toda ob izvolitvi je začutil »globok mir«. Med preštevanjem glasov je ves čas molil rožni venec.
Svoje priljubljenosti na papeškem položaju si pravzaprav ne zna povsem pojasniti. »Tako je, kot bi ljudje razumeli, kaj želim povedati. Poskušam biti čim bolj nazoren.«Sam pa potrebuje bližino ljudi, kot pravi, in zato neizmerno uživa na splošnih avdiencah, tako po duhovni kot po človeški plati. »Ljudje mi dajejo pozitivno energijo«, pojasnjuje Frančišek, ki se ima za mestnega človeka, saj je odrasel v Buenos Airesu. »Na deželi ne bi mogel živeti, po duši sem meščan.« Toliko bolj torej kot papež pogreša možnost, da bi se »mirno sprehodil po mestnih ulicah in si morda privoščil pico v restavraciji«. Na časnikarjevo pripombo, da si pico lahko naroči na dom, je Frančišek odvrnil: »To sploh ni isto.«
Kot kardinal v argentinski prestolnici je vedno rad hodil peš ali pa se prevažal z mestnimi avtobusi in s podzemno železnico. »Kot menih ne bi bil kaj dosti uporaben«, je dejal papež in ob tem pojasnil, da se je tudi zaradi družbe ljudi odločil za bivanje v Domu sv. Marte. »V domu je 210 sob. Štirideset nas tam živi in dela pri Svetem sedežu, drugi ljudje pa so gostje, škofje, duhovniki, laiki, in to mi je zelo všeč. Rad sem tu, jem v obednici, kjer jedo tudi drugi gostje, v domu obhajam sveto mašo, in štiri dni v tednu imamo tu goste od vsepovsod, iz najrazličnejših župnij. To mi resnično zelo všeč.«
V pogovoru Frančišek govori tudi o svojih vsakdanjih navadah. Zvečer hitro in globoko zaspi. »Spim okoli šest ur. Običajno sem ob deveti uri v postelji in do desetih berem. Ko se mi oko prične solziti, ugasnem luč in zaspim. Okoli četrte ure se samodejno zbudim. To je moja biološka ura.« Vsekakor pa potrebuje tudi opoldanski počitek, od 40 minut do ene ure spanca. »Če nimam priložnosti za siesto, se mi to precej pozna.«
Televizije nikoli ne gleda, pravi papež Frančišek. To obljubo je julija 1990 dal Karmelski Materi Božji. Namesto tega vsako jutro deset minut prebira italijanski časnik La Repubblica, kjer dobi potrebne informacije. Tudi interneta ne uporablja. Z rezultati tekem njegove najljubše nogometne ekipe »San Lorenzo« iz Buenos Airesa ga vsak teden seznanjajo švicarski gardisti.
Frančišek v pogovoru tudi pove, da je čustven človek, prizadeva pa si, da nikoli ne joka v javnosti. V življenju se več ali manj ničesar ne boji, saj je, kot pravi, »v Božjih rokah«, zato ga tudi misel na atentat ne vznemirja. Moli le za to, da v primeru napada ne bi predolgo trpel telesnih bolečin. Glede tega pa je namreč »pravi strahopetec«: »Z duševno bolečino se lahko spopadem, s telesno pa sploh ne.«
O domovini Argentini je povedal, da je to »dežela številnih možnosti in mnogih izgubljenih priložnosti«, kar so besede njegovega predhodnika na položaju nadškofa v Buenos Airesu, kardinala Antonia Quarracina.
Frančišek je prepričan, da v življenju potrebujemo tri stvari: spomin, sposobnost za razumevanje sedanjosti in utopične želje za prihodnost. Te tri stvari morajo biti med seboj povezane, kajti »če odrežem korenine in izgubim spomine, se mi zgodilo tako kot rastlini: umrl bom; če živim zgolj v sedanjosti, ne da bi se oziral v prihodnost, se mi bo zgodilo podobno kot vsakemu slabemu upravitelju podjetja, ki ni sposoben izdelati načrtov za prihodnost«.
Najhujše zlo v svetu pa po papeževem mnenju predstavljajo revščina, korupcija in trgovanje z ljudmi. Sam vedno prosi ljudi, naj molijo zanj, ker to »resnično potrebuje«. Pogovor z argentinskim časnikom zaključi z željo, da bi se ga ljudje spominjali kot dobrega človeka.
Vir: Kathpress / CNA
Več na: http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/papez-francisek:-sem-precej-drzen-clovek
Poletna šola skupnosti za družine na Kaprijah
V času, ko se veliko govori o družini, o vrednotah družine, o tem kako podpirati družine in jih spremljati na poti vere, je program Poletna šola skupnosti Kaprije za družine eden od odgovorov na potrebo, da se družine med seboj povezujejo in skupaj doživijo, da je njihovo prizadevanje za krščansko vzgojo res dragoceno in cenjeno.
V zadnjih letih je škofijski počitniški dom na Kaprijah sprejel že veliko družin. Iz tega razloga smo na podlagi izkušenj bivanja z družinami pripravili program Poletna šola skupnosti za družine. V program je vključenih 5 do 6 družin. Program zajema skupne obroke in molitev s sveto mašo, v popoldanskem času pa je tudi delavnica za otroke. Tekom tedna se zvrstijo še tri vidiki programa: čas zase, ko vsak osebno gre za določen čas v »puščavo«, dalje čas za naju, ki je namenjen trenutkom za moža in ženo in čas za družino, ki ga družina preživi sama. Glavnina časa pa je seveda namenjena kopanju, saj gre končno za počitnice, z zgoraj naštetimi poudarki.
Otok Kaprije je eno uro s trajektom oddaljen od Šibenika. Škofijski počitniški dom Kaprije omogoča mirne počitnice. Kraj je zelo primeren za družine z otroki, saj na otoku ni avtomobilov, niti interneta, na voljo je več plaž, tudi s senco. Na otoku pa je prav tako trgovina, nekaj restavracij in zdravstveni dom z medicinsko sestro. Dom je odprt od prvomajskih počitnic naprej pa vse do konec oktobra. V času izven sezone je mogoče najeti dom, če se za najem odločita najmanj dve družini. Sicer pa lahko počitnikuje do 5 družin (vsaka ima svojo sobo).
Glede na to, da so v sezoni termini za družine že zasedeni, smo odprli še en termin za družine v avgustu, in sicer od 23. – 30. avgusta 2015. Na voljo so pa tudi trije termini za mlade v juliju. Več informacij najdete na spletni strani Društva SKAM, lahko pa tudi pokličete s. Metko Kos na 031 257 062.
V skupnosti na Kaprijah si delimo, tako radosti in veselje, kakor delo v kuhinji. V prvi vrsti si vzamemo čas za dobre odnose, tako da so počitnice v vseh pogledih kvalitetne. Z vami bo voditeljska ekipa, ki bo poskrbela, da ima lahko vsaka stvar svoj čas.
s. Metka Kos FMM
Društvo SKAM – Skupnost katoliške mladine
Mojca M. Štefanič, Irska Cerkev pred izzivom (Vir: Družina)
Irci so pred dnevi na referendumu z veliko večino podprli zakonsko zvezo dveh istospolnih partnerjev. Kar 62 % volilnih upravičencev je glasovalo za ustrezno spremembo v ustavi, po kateri bo lahko odslej »sklenjena zakonska zveza med dvema osebama ne glede na njun spol«. Irska je prva država, ki je do te spremembe prišla po referendumski poti. Sklepanje istospolnih zakonskih zvez je doslej zakonsko dopustno v 19 državah.
Po besedah dublinskega nadškofa Diarmuida Martina izid referenduma jasno kaže na »občuten prepad med katoliško Cerkvijo in irsko družbo«. Kot je dejal v nedeljskem pogovoru za spletni portal Vatican Insider, pa je to nedvomno znamenje za »kulturno revolucijo«.
Z referendumom, je še pojasnil dublinski nadškof, se na Irskem uveljavlja »individualistično razumevanje družine«. Irski primas, nadškof v Armaghu, Eamon Martin, pa je že pred znanim izidom posvaril pred novo »vodilno kulturo spolno nevtralne zakonske zveze«, ki bo Cerkvi še otežila zagovarjanje njenega razumevanja zakona.
Irska katoliška Cerkev, ki je v preteklih letih zaradi odkritja številnih primerov spolnih zlorab izgubila precej ugleda, je do zadnjega odločno nasprotovala zahtevam referenduma. Po izidu sodeč pa je mogoče sklepati, da je v prid istospolnim zakonskim zvezam glasovalo ne le veliko število mladih, pač pa tudi starejših Ircev, ki so sicer še vedno povezani s Cerkvijo, je poudaril nadškof Martin. Kakšne posledice bo morala iz tega potegniti Cerkev, zaenkrat še ni jasno, gotovo pa je, da bodo potrebne korenite spremembe v obstoječi mladinski pastorali.
Dublinski nadškof Martin je prepričan, da je večina mladih, ki je podprla redefinicijo zakonske zveze, »produkt« dvanajstletnega irskega katoliškega šolskega sistema. Ta je zdaj pred velikim izzivom, na kakšen način mladim ustrezno posredovati sporočilo Cerkve.
V pogovoru za ameriško katoliško agencijo CNA pa je izid referenduma na Irskem komentiral tudi msgr. John Kennedy, irski član vatikanske Kongregacije za nauk vere. Po njegovem mnenju je referendum korenito spremenil cerkveno pokrajino na Irskem, tamkajšnjim katoličanom pa postavlja resno vprašanje o trdnosti njihove vere in oblikovanju vesti, ter o povezavi med udejanjanjem vere in njenim pomenom za celotno družbo.
Msgr. Kennedy je prepričan, da spremembe v ustavi irskim katoličanom ne bi smele odvzeti poguma, ampak jih še močneje pritegniti k širjenju krščanskega sporočila. Namesto potrtosti jim svetuje, naj se malce ustavijo, osredotočijo na bistveno, molijo, in nato s še večjo energijo nadaljujejo svoje poslanstvo.
Vir: Kathpress / CNA
Več na: http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/irska-cerkev-pred-izzivom
Mojca M. Štefanič, Bodo duhovniki na Irskem še sklepali civilne zakone? (Vir: Družina)
Irski škofje razmišljajo o tem, da v cerkvah ne bi več opravljali civilnega obreda sklepanja zakonske zveze.
Potem, ko so Irci na referendumu podprli redefinicijo družine in sklepanje istospolnih zakonskih zvez, mora Irska škofovska konferenca v tem mesecu odločiti o vprašanju, ali naj duhovniki v cerkvah še naprej opravljajo tudi civilni del obreda, kot je po navedbah irskih medijev včeraj pojasnil irski primas, nadškof Eamon Martin iz Armagha. Sam za sklepanje istospolnih zakonskih zvez v cerkvah ne vidi prav nobenih izgledov.
Vir: kath.net
Več na: http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/bodo-duhovniki-na-irskem-se-sklepali-civilne-zakone
Mojca M. Štefanič, Zaradi linčanja krščanskega para pred sodišče (Vir: Družina)
V pakistanski pokrajini Pundžab so 106 ljudi obtožili umora krščanskega para v lanskem novembru. Shahzaba in Shamo Masih je po obtožbi bogoskrunstva napadla razjarjena množica in ju zažgala pri živem telesu.
Pakistansko protiteroristično sodišče je tudi ugotovilo, da so bili trije islamski duhovniki vpleteni v neprestane izzivalne opazke o paru, krajevni mediji pa so poročali, kako so duhovniki preko 400 ljudi naščuvali proti zakoncema, ki sta v tistem času pričakovala četrtega otroka.
Shahzada in Shamo je naščuvana množica zažgala, saj naj bi po obtožbah sodeč skrunila Koran. Par je živel v mestu Kot Radha Kishan, okoli 60 km jugozahodno od Lahoreja.
Po navedbah britanske medijske hiše BBC naj bi bilo okoli 32 domnevnih sostorilcev še vedno na prostosti.
V Lahoreju so se na mirnem protestu proti okrutnemu zločinu zbrali tamkajšnji kristjani in muslimani. Krajevni krščanski in islamski voditelji so se zaradi umora sestali tudi z upraviteljem pokrajine Pundžab.
Preden je bil par 4. novembra lani umorjen, naj bi ju razjarjeni someščani poskušali spreobrniti v islam, s čimer bi se »odkupila« za domnevni zločin. Zakonca sta bila zaposlena v opekarni, kjer naj bi lastnik opazil, kako Shama zažiga imetje nedavno preminulega tasta. Obtožil jo je, da je med zažganimi stvarmi tudi nekaj strani iz Korana. Zakoncema je odvzel prostost in ju ni bil pripravljen izpustiti brez plačila, saj sta mu dolgovala nekaj denarja.
S krajevnih mošej so medtem oznanili, da je par oskrunil Koran in razjarjena množica je vdrla v sobo, kjer sta bila Shahzad in Shama zaprta. Oba so pretepli z opekami in lopatami, nato pa njuni pretepeni telesi vrgli v peč.
Pakistanska državna religija je islam in okoli 97 % prebivalstva je muslimanov. V državi veljajo strogi zakoni proti bogoskrunstvu, ki predvidevajo visoke kazni za ljudi, ki oskrunijo Koran ali preroka Mohameda. Zakonodajo o bogoskrunstvu v Pakistanu večkrat zlorabijo za razčiščevanje sporov ali preganjanje verskih manjšin. Mnoge posameznike, obtožene bogoskrunstva, umorijo, njihovi zagovorniki pa so pogosto tudi tarče nasilja.
Vir: CNA
Več na: http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/zaradi-lincanja-krscanskega-para-pred-sodisce
Mojca M. Štefanič, Pravice istospolnih ali križani kristjani? (Vir: Družina)
Na nemškem katoliškem spletnem portalu kath.net so objavili zanimiv zapis o tem, katerim perečim vprašanjem v svetu vodilni nemški mediji posvečajo največ pozornosti. Kot ugotavlja pisec prispevka, je denimo v reviji Spiegel težko zaznati krike o trpljenju preganjanih in pomorjenih kristjanov, dosti večjo težo pa tamkajšnji časnikarji pripisujejo kulturnemu boju proti krščanstvu in Cerkvi. Morilske čete pripadnikov »Islamske države« namreč na svojih bojnih pohodih uničujejo številne kulturne dobrine človeštva in v nemških medijih je zgražanje nad njihovim početjem neizmerno.
Komaj opazno vlogo pa pisci namenjajo tisočim in tisočim pobitim kristjanom, Jazidom, Kurdom in »samovoljnim« muslimanom. Očitno so se ljudje sprijaznili z dejstvom, da zahod dogodke na vzhodu zgolj opazuje, predvsem Američani, Britanci in Francozi, ki imajo posebno odgovornost do Iraka in Sirije, navsezadnje zaradi svoje nekdanje kolonialne politike, ki je precej samovoljno začrtala meje na tem območju.
Vse skupaj je dober dokaz, koliko je za odgovorne v politiki in medijih v zahodnem svetu sploh še vreden človek kot Božja stvaritev. Ti isti »pristojni« pa drug drugega preglasijo ob vsaki priložnosti, ko je potrebno govoričiti o človečnosti, človekovih pravicah in protidiskriminaciji.
Po mnenju pisca omenjenega prispevka so nemški mediji dosti bolj »programirani« na teorijo spolov in pravice istospolnih partnerjev, kakor pa na nepopisno trpljenje preganjanih in na krut način umorjenih mož, žena in predvsem otrok, ki jih pribijajo na križ in jim pri živem telesu sekajo glave. Podobe in poročila o teh grozotah se najpogosteje umaknejo v prid ideološko dražljivim temam.
Vir: kath.net
Več na: http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/pravice-istospolnih-ali-krizani-kristjani
