s. B. Zelič,
A.Š., Papež Frančišek: Prejem Svetega Duha ni
enkratni dogodek (Vir:
radio-ognjisce.si)
Papež
Frančišek je na binkoštni praznik v baziliki sv.
Petra v Vatikanu vodil slovesno evharistično
bogoslužje. V homiliji je spregovoril o moči
delovanja Svetega Duha kot je opisano v Svetem
Pismu, ki pravi: „Vsi so bili napolnjeni s Svetim
Duhom“. Poslanstvo Cerkve je ob tem vzporejal s
poslanstvom Božje Matere Marije, saj je za obe
prav poslušnost Svetemu Duhu temeljna
značilnost.
V nagovoru med sveto mašo je
papež Frančišek poudaril, da je Cerkev Svetega
Duha prejela ne le na binkoštni dan, temveč je to
dogodek, ki se je ponovil še večkrat in se še
vedno dogaja. Poveličani Kristus tudi dandanes
izpolnjuje obljubo, da bo svoji Cerkvi poslal
poživljajočega Duha, ki nas uči, nas spominja in
nas usposablja za govorjenje. Nato je sveti oče
najprej razložil, kako je Sveti Duh živi spomin
Cerkve in nas ne le uči razumevati nauk, temveč
nam tudi pomaga po njem živeti. In kolikor bolj
velikodušno nanj odgovarjamo, toliko bolj Jezusove
besede v nas postajajo žive, preraščajo v drže, v
dejanja in v pričevanje. V jedru nas Sveti Duh
kliče k izpolnjevanju zapovedi ljubezni, je dejal
ter nadaljeval: „Kristjan, ki se ne spominja
Jezusovih besed, ni pravi kristjan. Je moški ali
ženska, ki je ujetnik sedanjega trenutka, ki ne
zna ceniti svoje življenjske zgodbe in je ne zna
odkriti ter živeti kot zgodovino odrešenja.“
Dejstvo je namreč, da si s pomočjo Svetega Duha
lahko razlagamo notranje navdihe in dogodke
življenja v luči Jezusovih besed. In tako v nas
raste modrost spominjanja in modrost srca, ki je
dar Svetega Duha.
Kot tretje je navedel, da
nas Sveti Duh usposablja za govorjenje: za pogovor
z Bogom in z ljudmi. Spomnil je, da je pogovor z
Bogom v molitvi zastonjski dar, je pogovor z Njim
v Svetem Duhu, ki moli v nas in nam omogoča Boga
klicati očka, oče, saj dejansko smo Božji otroci,
je zatrdil papež. Razen tega nam Sveti Duh pomaga
govoriti z ljudmi in v njih odkrivati svoje brate
in sestre; se z njimi prijateljsko in ljubeznivo
pogovarjati ter razumeti njihove stiske in upanja,
njihovo žalost in veselje. Sveti Duh nam daje tudi
govoriti v „preroštvu“, tako da nas
naredi za ponižne in poslušne „kanale“
svoje Besede. To preroštvo živimo s smelostjo
tako, da odkrito opozorimo na protislovja in
krivice, a vedno s krotkostjo in na konstruktiven
način. Nagovor med sveto mašo je papež
Frančišek sklenil z mislijo na Marijo.
Podobno kot so apostoli na Binkoštni dan, ko je ob
prihodu Svetega Duha bila rojena Cerkev, pohiteli
oznanjat veselo novico, je Marija že nekoč
pohitela pomagat svoji sorodnici in ji ponesti
Jezusa. Sveti oče je povabil naj z Materjo,
katoliško Cerkvijo skupaj molimo: „Pridi Sveti
Duh!“
Več na: http://radio.ognjisce.si/sl/155/aktualno/14011/
Vatikanski vrtovi:
Frančišek, Peres in Abas skupaj molili za mir v
Sveti deželi (Vir: http://sl.radiovaticana.va/)
V
vatikanskih vrtovih je na binkoštni praznik zvečer
potekala molitev za mir v Sveti deželi. Papežu
Frančišku sta se pridružila izraelski predsednik
Šimon Peres in palestinski predsednik Mahmud Abas
ter se tako odzvala na papeževo povabilo, izrečeno
pred dvema tednoma med njegovim apostolskim
potovanjem v Sveto deželo. Molitve se je udeležil
tudi carigrajski ekumenski patriarh Bartolomej.
Skupaj so molili Izraelci in Palestinci,
kristjani, judje in muslimani. Molitev je potekala
v različnih jezikih in bila sestavljena iz treh
delov, namenjenih molitvi s strani treh verskih
skupnosti: judovske, krščanske in muslimanske.
Vsak del je bil sestavljen iz hvalnice Bogu za dar
stvarstva, prošnje za odpuščanje in prošnje za dar
miru v Sveti deželi.
»Za gradnjo miru je
potreben pogum, veliko večji kot za vojno,« je
dejal papež Frančišek ob koncu molitvenega
srečanja. »Potreben je pogum, da bi rekli ''da''
srečanju in ''ne'' spopadu; ''da'' dialogu in
''ne'' nasilju; ''da'' pogajanju in ''ne''
sovražnosti; ''da'' spoštovanju sporazumov in
''ne'' dvoličnosti. Za vse to je potreben pogum,
velika moč duše.« Frančišek je navzočnost
izraelskega in palestinskega predsednika označil
kot »veliko znamenje bratstva« in »konkretno
znamenje zaupanja v Boga«, ki nanje gleda kot na
brate in jih želi popeljati po svojih poteh.
»Gospoda predsednika,« je dejal, »svet je
dediščina, ki smo jo prejeli od naših prednikov, a
je tudi posojilo naših otrok: otrok, ki so
utrujeni in izčrpani zaradi konfliktov ter željni
doseči zoro miru; otrok, ki nas prosijo, naj
podremo zidove sovraštva in se podamo na pot
dialoga in miru, da bi zmagala ljubezen in
prijateljstvo.« Spomnil je na preštevilne otroke,
ki so padli kot nedolžne žrtve vojne in nasilja,
kot rastline potrgane sredi bujne rasti. Naša
dolžnost je ravnati tako, da njihova žrtev ne bo
zaman. Spomin nanje zbuja v nas pogum za mir, moč
za vztrajanje v dialogu za vsako ceno,
potrpežljivost za vsakodnevno tkanje vedno bolj
trdne mreže spoštljivega in mirnega sobivanja, v
slavo Boga in dobro vseh. Frančišek je še zatrdil,
da samo človeške moči niso dovolj. Večkrat se je
že približalo miru, a zlo ga je uspelo preprečiti.
Zato smo tukaj, ker vemo in verujemo, da
potrebujemo Božjo pomoč. Slišali smo klic in
moramo odgovoriti: klic, naj zlomimo spiralo
sovraštva in nasilja, zlomimo z eno besedo: brat.
A da bi jo lahko izrekli, moramo vsi dvigniti
pogled v nebo in se prepoznati kot otroci enega
Očeta.
Zbrane sta nagovorila tudi Peres in
Abas, se papežu Frančišku zahvalila za obisk v
Sveti deželi in za povabilo na molitev v Vatikan.
Izraelski predsednik Šimon Peres je spregovoril o
pomembnosti miru. »Dva naroda – Izraelci in
Palestinci – še vedno hrepenita po miru. Solze
mater nad njihovimi otroki še vedno skelijo v
naših srcih. Končati moramo krizo, nasilje,
konflikt. Mi vsi potrebujemo mir. Mir med
enakimi.« Dejal je, da so se zbrali k prošnji za
mir med verstvi, narodi, skupnostmi, moškimi in
ženskami, ter izrazil željo, da bi »resničen mir
kmalu in hitro postal naša dediščina«. Izpostavil
je, da naše poti morajo biti poti milosti in miru:
»Pred Gospodom smo enaki. Vsi smo del človeške
družine. Kajti brez miru, nismo celotni in moramo
še doseči poslanstvo človeštva.« Mir ne pride z
lahkoto. Mi moramo uporabiti vse svoje moči, da bi
ga dosegli, dosegli kmalu. Četudi to zahteva žrtve
in kompromise. Peres je še dejal, da si je za mir
treba prizadevati, čeprav se nam zdi daleč: »Če
bomo mir zasledovali z vztrajnostjo in vero, ga
bomo dosegli.«
Palestinski predsednik
Mahmud Abas je izpostavil pomen uresničitve
resnice, miru in pravičnosti v Palestini, vsej
regiji in svetu kot celoti. »Prosim te, Gospod, v
imenu svojega naroda, naroda Palestine –
muslimanov, kristjanov in samarijanov, ki goreče
želi pravičen mir, dostojno življenje in svobodo …
Nakloni, o Gospod, naši regiji in njenim
prebivalcem zaščito, varnost in stabilnost.«
Izrekel je še prošnjo za mir v Sveti deželi,
Palestini in Jeruzalemu, skupaj s tamkajšnjimi
prebivalci: »Prosimo te, naj Palestina, in še
posebej Jeruzalem, postane varna dežela za vse
vernike ter kraj molitve in čaščenja za pripadnike
treh monoteističnih verstev, judovstva, krščanstva
in islama.«
Molitveno srečanje za mir v
Sveti deželi se je sklenilo z objemom papeža
Frančiška, izraelskega predsednika Peresa in
palestinskega predsednika Abasa. Nato so v
vatikanskih vrtovih zasadili še oljko kot simbol
miru in v spomin na ta zgodovinski
dogodek.
Več na: http://sl.radiovaticana.va/news/2014/06/09/vatikanski_vrtovi:_fran%C4%8Di%C5%A1ek,_peres_in_abas_skupaj_molili_za_mir_v/slv-805743
AS, AŠ, Škof
Glavan v Kočevskem Rogu: Preseči je potrebno
prizadetost in se potruditi za odpuščanje (Vir:
Radio-ognjisce.si)
V kapeli
v Kočevskem Rogu ob breznu pod Krenom je preteklo
soboto dopoldne potekala že petindvajseta spravna
slovesnost, ki se je začela s sveto mašo.
Somaševanje je vodil novomeški škof in predsednik
Slovenske škofovske konference Andrej Glavan.
...
"Hvala Bogu, da so minili vsaj časi, ko
so zasliševali, grozili in preganjali zaradi, kot
so rekli, spodkopavanja družbene ureditve,
vsakega, ki je obiskal ta brezna ali prižgal svečo
poleg tega ali katerega drugega prikritega
grobišča," je svoj nagovor po evangeliju v
kapeli v Kočevskem rogu okrašeni z mozaiki p.
Marka Ivana Rupnika dejal škof Glavan. Spomnil je
na več kot 600 evidentiranih grobišč po vsej
Sloveniji in dodal, da bi morala naša družba, če
naj bo vsaj malo podobna civiliziranemu svetu,
poskrbeti, da se te kosti dvignejo in z dolžno
častjo in spoštovanjem zberejo in pokopljejo.
Vprašal se je, zakaj ne pride do tega: "Zakaj
v našem narodu ne pride do ozdravljenja ran, do
sprave? Resnica, da sta obe strani, revolucionarna
in protirevolucionarna, nosili domovino v svojih
srcih. Eni so si tudi nadeli ime, da je vsakemu
lahko bilo jasno, da jim gre za obrambo domovine.
A dogodki po decembru 1943, ko so zavezniki, ki so
veljali za varuhe demokracije in svobode, odrekli
zaščito, so pripeljali do tega, da je slovenske
fante, organizirane v narodno vojsko, vihar zla in
sovraštva pometal v kraška brezna in rudniške rove
z obilno pomočjo tistih zaveznikov, v katere so
naivno verjeli in jim slepo zaupali vse do zadnjih
trenutkov, preden so šli na svoj zadnji križev pot
in v smrt."
Sprava je po besedah
novomeškega škofa Glavana možna, če žrtev in
krivec, oziroma njihovi somišljeniki, presežeta
prizadetost in se potrudita za odpuščanje.
"Vendar težava je v tem, da še živi
revolucionarji pojmujejo spravo le kot nalogo
tistih, ki so krivice trpeli. Resnica pa je, da se
je po vojni zgodil nečloveški poboj. In krivica do
pobitih ni nič manjša za svojce, ki so se morali
te krivice, ki jim je bila storjena, še
sramovati.“ Škof Glavan je v nagovoru spomnil
na besede iz Katekizma katoliške Cerkve, ki pravi:
»Ljubezen do konca, (Jn 13,1) je tista, ki
podeljuje Kristusovi daritvi vrednost odrešenja in
zadoščenja, sprave in zadostitve.« Ob tem je
pojasnil: "Zadoščevanje, kot nas vabi Cerkev
za prve petke v mesecu, za lastne in tuje grehe,
ima smisel le v veri. Večji poudarek bomo morali
dati zadostilni molitvi. Samo ta lahko omehča srce
nekoga, da prizna krivdo in jo
obžaluje."
Več na: http://radio.ognjisce.si/sl/155/slovenija/14009/
AS, Gibanje
Vera in luč praznuje 30 let (Vir:
radio-ognjisce.si)
Gibanje
Vera in luč, ki v tem letu praznuje 30. obletnico
prihoda v Slovenijo, je minuli v Zavodu sv.
Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano, pripravilo
osrednjo slovesnost. Sveto mašo je daroval
upokojeni koprski škof Metod Pirih, ki je v
nagovoru poudaril drugačnost duševno prizadetih,
saj jim ne gre za denar, za tekmovalnost in
materialne užitke. „Vabite nas v svet, ki posluša,
v svet nežnosti, zvestobe in vere. Opozarjate nas,
da ste lahko vi vir življenja in edinosti“, je
poudaril škof Pirih in dodal: „Prek prijateljstva,
ki ga gradite v vaših skupnostih, postajate drug
drugemu znamenje Božje ljubezni in odkrivate ter
živite veselje, ki nam ga je prinesel
Jezus.“
Nagovor škofa Metoda
Piriha pri sveti maši ob 30-letnici Vere in luč v
Sloveniji
Vse naše drage lučkarje,
njihove starše in prijatelje, sedanje in nekdanje
voditelje in vse tu zbrane prisrčno pozdravljam ne
le v svojem imenu, temveč tudi v imenu vseh
slovenskih škofov.
S to presveto
evharistijo se Bogu zahvaljujemo za 30 let
življenja in dela gibanja Vere in luč v Sloveniji.
Zahvaljujemo se g. Jožetu Mihelčiču, ki je iz
Francije gibanje prinesel v Slovenijo, vsem, ki so
se v teh letih trudili za njegovo razširitev in
rast, in vsem, ki ste prispevali vsak svoj delež,
da so ti naši bratje in sestre prepoznavni in
sprejeti v Cerkvi in v naši družbi. Naj Bog daje
vedno sproti živim svojo pomoč in varstvo, rajnim
pa večno srečo pri sebi.
Moja
škofovska služba je od samega začetka povezana z
vami in vašim delom. Že vrsto let prihajate
lučkarji na počitnice v Portorož. Vsako leto ste
me povabili k maši in k praznovanju, večkrat pa
ste prišli k maši tudi v stolnico v Koper.
Nekajkrat sem za kakšno vašo skupino imel
podelitev zakramentov uvajanja. In tako bom tudi v
četrtek, 5. junija, v cerkvi sv. Štefana v Vipavi,
kjer je vaš dom CIRIUS, šestim vašim prijateljem
podelil sv. birmo in enemu sv.
krst.
Vi niste kakor drugi, ste
drugačni. Med starimi je vladalo prepričanje, da
so to posebni »ljubljenci bogov«. Veljalo je
pravilo: komur bogovi vzamejo nekaj, kar ima
večina, mu desetkrat povrnejo na drugem področju.
Vam ne gre za denar, za tekmovalnost in materialne
užitke. Vabite nas v svet, ki posluša, v svet
nežnosti, zvestobe in vere. Opozarjate nas, da ste
lahko vi vir življenja in edinosti. Duhovniki, ki
delajo z vami, odkrivajo, da je evangelij vesela
novica Jezusa Kristusa za uboge in majhne. Prek
prijateljstva, ki ga gradite v vaših skupnostih,
postajate drug drugemu znamenje Božje ljubezni in
odkrivate ter živite veselje, ki nam ga je
prinesel Jezus. To na posebno bogat način
doživljate pri molitvi, pri maši in drugih verskih
obredih.
Bog ljubi vsakega
človeka, vsako osebo, zdravo ali prizadeto. Jezus
živi v vsakem človeku, tudi če oseba tega ne more
izraziti. Vera in luč veruje, da je vsak od teh
naših prijateljev poklican, da neguje in poglablja
svoje življenje z Jezusom in da vsak od svoje
Cerkve, ki ji pripada, prejema duhovno bogastvo
njenega izročila.
Jezus v
evangeliju pravi, da je večno življenje v tem, da
ljudje spoznajo edinega resničnega Boga, in njega,
ki si ga poslal Jezusa Kristusa (prim. Jn 17, 3).
In na koncu odlomka pa, kako je Jezus molil za vse
nas, naj nas Bog ohrani v edinosti z njim in med
seboj, da bomo čim bolj eno (prim. Jn 17,
11).
Hvaležni smo vsem duhovnikom,
ki lučkarjem odkrivajo poti v večno življenje,
iščejo načine, kako priti do Boga, ga spoznavajo,
ustvarjajo zavezo in prijateljstvo z Njim ter
prijetno okolje, v katerem bo vsak lahko rasel v
veri in ljubezni. Vsi, ki se vključujete v gibanje
Vera in luč, morate biti pripravljeni od lučkarjev
sprejemati njihove posebne darove in z njimi
deliti svoje. Jezus in njegov Sveti Duh naša srca
preoblikujeta tako, da smo sposobni sprejeti
uboge, drugačne in odrinjene ter v njih prepoznati
Jezusov obraz in njegovo
podobo.
Hvaležni smo Jezusu, da
vedno moli in prosi za nas, ustvarja med nami
edinost in da je zmeraj z
nami.
Naj nas Marijin zgled vodi
na poti v prihodnost. Marija in sv. evangelist
Janez, ki ga je Jezus posebej ljubil, sta bila
navzoča pri njegovem trpljenju, ko sta na veliki
petek stala pod križem. Kažeta nam pot, kako naj
to isto ljubečo in zvesto navzočnost živimo z
našimi prijatelji v naših skupnostih. Marija nas
kot ljubeča mati uči, kako naj skupaj nosimo
človeške stiske in trpljenje ter živimo iz vere v
vstajenje. Naj bo vsega tega čim več za
prihodnost!
Več na: http://radio.ognjisce.si/sl/154/slovenija/13975/
Mojca M.
Štefanič, Papež bo septembra
molil za mir na območju Soške fronte (Vir:
druzina.si)
Papež Frančišek
je napovedal, da bo letošnjem septembru obiskal
prizorišče krvavih spopadov na Soški fronti pred
skoraj stotimi leti, ko so se na gorskem bojišču
spopadli vojaki italijanske in avstro-ogrske
vojske. V spomin na prvo svetovno vojno, ki se je
pričela leta 1914, bo sveti oče 13. septembra
letos obiskal vojaški spomenik v Foljanu v Goriški
pokrajini, mestecu, ki je do leta 1918 sodilo na
območje tedanje Avstrije.
Papež je svoje
načrte za jesensko potovanje razodel skupini
italijanskih karabinjerjev, ki jih je minuli petek
sprejel v avdienco, kot je poročal Radio
Vatikan. Ob spomeniku naj bi molil »za padle v
vseh vojnah«, je dejal Frančišek. V nagovoru je
spomnil, da delo karabinjerjev zahteva
razpoložljivost, potrpežljivost, požrtvovalnost in
občutek dolžnosti, ob tem pa spomnil na
zgodovinski primer požrtvovalnosti iz obdobja
nacionalsocialistične okupacije v
Italiji.
Tedaj 23-letni karabinjer Salvo
d'Acquisto je v mestecu Palidoro blizu Rima
»daroval svoje mlado življenje, da bi rešil
življenja nedolžnih ljudi pred nacistično
brutalnostjo«, je pojasnil papež. Podoficirja so
septembra 1943 ustrelili nemški vojaki, ko je bil
udeležen v sporu, ki pa ga ni sam zanetil. Zaradi
njegove žrtve je bilo osvobojenih več kot dvajset
civilistov, ki naj bi sicer umrli kot talci. Po
sledi tega dolgega izročila naj karabinjerji z
vedrino in velikodušnostjo nadaljujejo svoje
služenje, s pričevanjem za ideale, ki navdihujejo
njih in njihove družine, je zaključil sveti
oče.
Vir: Kathpress / RV
Foto:
splet
Več na: http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/papez-bo-septembra-molil-za-mir-na-obmocju-soske-fronte
»Glas
Italije« je sestra Cristina (Vir:
Druzina.si)
STA poroča, da
je redovnica s Sicilije, ki je postala mednarodna
pevska senzacija, postala zmagovalka pevske
televizijske oddaje The Voice. 25-letna Christina
Scuccia je postala znana marca, ko je žirijo in
občinstvo navdušila s svojo različico pesmi "No
one" ameriške pevke Alicie Keys.
Posnetek
njenega nastopa je postal izredno priljubljen na
spletnem portalu YouTube, prejšnji mesec pa je o
njej na naslovnici pisal ameriški časnik New York
Times.
"Najbolj se moram zahvaliti tistemu
gori," je redovnica dejala ob zmagi. "Želim, da
Jezus pride med nas," je dodala, preden je pred
občinstvom zmolila očenaš.
Kot zmagovalki
ji pripada pogodba z založbo Universal, vendar še
ni znano, ali jo bo sprejela. Kot je napovedala,
bodo o njeni pevski karieri odločili njeni
nadrejeni. "Srečna bom tudi, če bom še naprej pela
z otroki v naši župnijski cerkvi," je dejala
redovnica.
Po prvem nastopu v oddaji, ki je
navdušil množice, je povedala, da se je za nastop
odločila zaradi besed papeža Frančiška o tem, da
je treba širiti Božjo besedo.
Več: http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/%C2%BBglas-italije%C2%AB-je-sestra-cristina | | |
|
|
|
|
