Vatikanska aplikacija za pridige
Vatikanska Kongregacija za duhovnike je vzpostavila mobilno aplikacijo Clerus App, namenjeno duhovnikom. Tedensko ponuja predloge, razmišljanja in meditacije za pridige z besedili p. Marka Ivana Rupnika. Doslej so lahko te predloge prejemali prek elektronske pošte ali do njih dostopali prek spleta. Podtajnik kongregacije msgr. Andrea Ripa je za portal Vatican Insider pojasnil, da je aplikacija še eno orodje, s katerim želijo biti blizu duhovnikom. Kot je še povedal Ripa je odziv velik ...
|
|
Operando: Je Bog še dejaven
Silva in Nace Volčič sta mlada zakonca, ki sta iskala svoje poslanstvo na svetu. Spraševala sta se, kakšno sled bosta pustila na tem svetu. »Kaj je tisto, kar bi radi videli, ko bi se pri svojih sedemdesetih ozrli nazaj na svoje življenje?« Neke noči pa je prišel odgovor na njuno hrepenenje. Da bi šla od skupnosti do skupnosti, misijona do misijona, kjer se dobri ljudje trudijo delati za najbolj uboge, in pomagala s svojimi talenti. O vsem bi pisala na blogu in tako ljudem sporočala, da Bog še ni obupal, da je živo navzoč in deluje povsod ...
|
|
Plus, minus in o ne čisto sreči
Veliko razmišljam o svojih veroučencih. O tem, kar pripovedujejo, pišejo, rišejo, kažejo skozi svoje obnašanje, kar slutim in čutim ob njih. In skušam v naše ure vnašati to, kar čutim, da otroci potrebujejo. Tudi ob težkih dogodkih, ki se jim dogajajo, se skušam ustaviti, se pogovoriti o tem, kolikor otroci želijo. Recimo ob smrti dragih ljudi ... Ena deklica pride k meni in na moje vprašanje, kako se ima, odgovori: "Dobro, lepo mi je, ampak nisem čisto srečna." O, kako lepo je to povedala ...
|
|
|
Kako sva kljub diagnozi rodovitna?
Bog je tako velik in vsemogočen, da lahko vsak najin spolni odnos naredi rodoviten in nama dá otroka, če hoče. Ne glede na diagnozo. Najin spolni odnos, prav v fizičnem smislu, tako v božjih očeh ni nerodoviten. In z vsakim, ki je resnično podaritev, dava Bogu možnost, da v najinih telesih naredi čudež. In če čudeža, kakršnega pričakujeva, ne bo? Lahko sva mirna. Če ne bova dočakala čudeža v taki obliki, kot sva si ga zaželela, bo verjetno prišel v drugačnem »paketu«.
|
|
Kako za Sveto pismo navdušiti otroke?
Če sami ne beremo Svetega pisma, potem ne moremo dobro navdušiti za branje drugih. Najbolj razširjeno Sveto pismo pri nas je "Kratko Sveto pismo s slikami". Dobra lastnost tega izvoda Svetega pisma je, da ni prirejeno besedilo, ampak je tako, kot je originalen prevod. Za osnovno spoznavanje zgodb Svetega pisma so seveda dobrodošle otroške izdaje. A posegajte le po dobrih, preizkušenih izdajah. Sveto pismo najbolj nagovori, če je tako, kot je bilo zapisano. Priskrbimo si celotni izvod Svetega pisma.
|
|
Novi filmi: Življenje za Amazonijo
V pričakovanju izredne škofovske sinode o Amazoniji, ki bo leta 2019, je izšla serija dvanajstih dokumentarnih filmov z naslovom Življenje za Amazonijo. Pripravila jih je cerkvena mreža Panamazonica (Repam), v sodelovanju s Sognos ALC. Boj za ljudi, ki prebivajo na njenem območju, in za njeno naravno, kulturno in duhovno bogastvo tako nekdaj kot danes črpa svojo moč iz krvi mučencev. Veliko je misijonarjev, ki so svoje življenje posvetili amazonskim staroselcem.
|
|
|
|
Radost ljubezni
slovenski prevod posinodalne apostolske spodbude
papeža Frančiška Amoris laetitia
Spoznavanje telesa
185. V tej zvezi je primerno, da resno vzamemo v pretres svetopisemsko besedilo, ki ga navadno razlagajo ločeno od sobesedila ali zelo na splošno. Tako lahko spregledamo njegov najbolj neposreden smisel, ki ima poudarjeno družbeni značaj. Gre za Prvo pismo Korinčanom 11,17-34, kjer sveti Pavel obravnava sramoten položaj v občestvu. Nekateri premožni ljudje so tam radi diskriminirali uboge in to se je dogajalo celo pri agape, ki so jo imeli skupaj z evharističnim slavjem. Medtem ko so bogati uživali svoje jedi, so ubogi gledali in trpeli lakoto: »… in eden gladuje, drug pa se opija. Ali mar hočete zaničevati božjo cerkev in sramotiti one, ki nimajo?« (v. 21-22).
186. Evharistija zahteva včlenitev v eno samo telo Cerkve. Kdor pristopa h Kristusovemu telesu in krvi, ne more istočasno žaliti tega istega telesa s tem, da med njegovimi udi vzpostavlja sramotno ločitev in diskriminacijo. Dejansko gre za to, da »razlikujemo« Gospodovo telo, ga priznavamo z vero in ljubeznijo tako v zakramentalnih znamenjih kot tudi v občestvu; sicer si s tem, ko jemo in pijemo, nakopavamo sodbo (prim. v. 29). To svetopisemsko besedilo je resno svarilo družinam, ki se umikajo v udobje in se zapirajo vase, še prav posebno pa za tiste, ki spričo trpljenja ubogih in najbolj pomoči potrebnih ostajajo ravnodušne. Tako evharistija postaja za vsakega stalen klic, da »vsak sebe presodi« (v. 28) glede tega, kako bi stene svoje družine naredil propustne za širšo skupnost in delil s tistimi, ki so izključeni iz družbe, potem pa v resnici prejemal zakrament evharistične ljubezni, ki nas spreminja v eno telo. Ne smemo pozabiti, da »[ima] 'mistika' zakramenta družbeni značaj«. Kadar tisti, ki hodijo k obhajilu, zavračajo spodbudo k zavzemanju za uboge in trpeče, ali odobravajo različne oblike ločevanja, zaničevanja in krivice, nevredno prejemajo evharistijo. Nasprotno pa družine, ki se hranijo z evharistijo s primernim razpoloženjem, krepijo svojo željo po bratstvu, svojo družbeno občutljivost in svoje zavzemanje za ljudi v stiski.
|
|
|
Božja beseda
2. nedelja med letom
1 Sam 3,3-10.19
Ps 40;
1 Kor 6,13c-15a.17-20;
Jn 1,35-42
|
| |
|
|
|
|
