»Kakor Jezus, ki se je šel, da bi se dal krstiti, tako vi prinašate svoje otroke.« S temi besedami je papež Frančišek začel homilijo med sveto mašo na nedeljo Gospodovega krsta, med katero je krstil 15 deklic in 17 dečkov. Jezus je odgovoril Janezu: »Naj se izpolni vsa pravičnost«. Krstiti otroka, je dejanje pravičnosti. Ker mu s krstom damo zaklad, poroštvo: Svetega Duha. Duh ga bo branil, mu pomagal skozi vse življenje.

V Svetem pismu najdemo veliko zgodb, ki jih je Jezus pripovedoval ljudem. Imenujejo se prilike. To so zgodbe, ki skušajo na preprost način predstaviti pomembne stvari. Jezus je s temi zgodbami pripovedoval na primer o tem, kakšno je nebeško kraljestvo. Spomnimo se samo na priliko o gorčičnem zrnu. Jezus pravi, da je gorčično zrno zelo majhno, a iz tega majhnega semena zraste ogromno drevo.

Ko je Bog ustvaril človeka, je ta s svojim prvim dihom zajel Božjega Duha. Bog je človeku, ki ga je obdaril s svobodno voljo in razumom, ob stvarjenju dal milost Božjega življenja. To pomeni, da obstajata dve vrsti življenja: naravno oziroma človeško življenje in nadnaravno oziroma Božje življenje. S prvim grehom je človek zavrnil ta Božji dar in izgubil nadnaravno življenje, Božje sinovstvo ter posvečujočo milost.

Potem, ko smo prebrali besedilo, z otroki premišljujemo o Božji besedi, s pomočjo vprašanj in komentarjev kot so naslednji: »Kaj smo slišali? … O čem govori Jezus? … Jezus govori o gorčičnem zrnu. Ste že kdaj videli to zrno? (To je čisto majhno zrno, komaj vidno očem.) … Kakšna so semena? … Kako jih sejemo? … Jezus nam pripoveduje o gorčičnem zrnu, ki je najmanjše izmed vseh zrn, a zraste v ogromno drevo ...