AKTUALNE NOVICE

Modrost srca - ”Slepemu sem bil oko in kruljavemu noga” (Job 29,15) (Vir: Katoliška Cerkev)

Dragi bratje in sestre!
Ob XXIII. svetovnem dnevu bolnikov, ki ga je uvedel papež Janez Pavel II., se obračam na vse vas, ki nosite breme bolezni in ste na različne načine pridruženi trpečemu Kristusovemu telesu, ter na vas, ki poklicno ali prostovoljno delujete v zdravstvu.

Tema letošnjega leta nas vabi k premišljevanju citata iz Jobove knjige: ”Slepemu sem bil oko in kruljavemu noga” (Job 29,15). O tem želim razmišljati skozi modrost srca (sapientia cordis).

1. Tovrstna modrost ni abstraktno teoretično spoznanje in sad razmišljanj, ampak ”najprej čista, nato miroljubna, prizanesljiva, dovzetna, polna usmiljenja in dobrih sadov, brez razločevanja in hinavščine” (Jak 3,17), kot jo Jakob opisuje v svojem pismu. Gre torej za vedenje, ki ga Sveti Duh polaga v um in srce tistega, ki se zna odpreti trpljenju bratov in sester ter v njih prepozna Božjo podobo. Približajmo si podobo iz psalma, ki pravi: ”Tako nam daj spoznati štetje naših dni, da pridemo do srčne modrosti” (Ps 90,12). V tej srčni modrosti, ki je Božji dar, lahko povzamemo sadove svetovnega dneva bolnikov.

2. Modrost srca je služiti bratu. V Jobovem govoru, kjer se nahajajo besede ”Slepemu sem bil oko in kruljavemu noga”, izstopa dimenzija služenja uglednega in pravičnega moža najbolj potrebnim pomoči. Njegova moralna drža se kaže v služenju revnemu, ki prosi za pomoč, kakor tudi v pomoči siroti in vdovi (prim. Job 29,12–13).

Številni kristjani danes pričujejo – ne z besedami, ampak s svojim življenjem, ki je zasidrano v pristni veri in je kot ”oči za slepega” ter ”noga za kruljavega”. Osebe, ki so ob bolnikih, potrebnih nenehne nege, pomoči pri umivanju, oblačenju in hranjenju. Tovrstna nega, še posebej dolgotrajna, lahko postane težka in naporna. Precej lahko je nekaj dni negovati bolnika, vendar je mnogo težje skrbeti za bolno osebo nekaj mesecev ali celo let, še posebej, ko se ne more več sama zahvaliti. In kljub vsemu, kako velika hoja k svetosti je to! V takih trenutkih se lahko zanašamo na Gospodovo bližino, ki je v posebno oporo poslanstvu Cerkve.

3. Modrost srca je biti z bratom. Čas ki ga preživimo ob bolniku, je sveti čas. Je slava Bogu, ki nas priobči svojemu Sinu, ki ”ni prišel, da bi mu stregli, ampak da bi stregel in dal svoje življenje v odkupnino za mnoge” (Mt 20,28). Jezus sam je rekel: ”Jaz pa sem sredi med vami kakor tisti, ki streže” (Lk 22,27).

Z živo vero prosimo Svetega Duha, da nam podari milost razumevanja vrednosti pogosto tihega spremljanja, s katerim posvečamo svoj čas trpečim bratom in sestram. Zaradi naše bližine in prisrčnosti se počutijo bolj ljubljene in potolažene. Nasprotno pa, kako velika laž se skriva za izrazi, ki se vztrajno ponavljajo kot ”kakovost življenja”, da bi zmotno mislili, da neozdravljivo bolni niso vredni življenja!

4. Modrost srca je izstopiti iz sebe naproti bratu. Zaradi obsedenosti s hitenjem in produktivnostjo naš svet včasih pozabi, da ima čas, ki ga preživimo ob bolnikovi postelji, posebno vrednost. Pozabimo na pomen zastonjske nege in brezpogojne pomoči. Pogosto se za vsem tem skriva mlačna vera, ki pozablja na Gospodove besede: ”Ste meni storili” (Mt 25,40).
Zato bi želel ponovno spomniti na ”prednostno dolžnost, »da gremo iz sebe k sočloveku«. Z ene strani [svetopisemska besedila] izražajo eno od obeh glavnih zapovedi, ki utemeljujeta sleherno nravno pravilo, z druge strani so jasno znamenje, ob katerem je mogoče preveriti krščansko rast kot odgovor na povsem zastonjski Božji dar” (Veselje evangelija, 179). Iz istega poslanstva Cerkve izvirajo ”resnična ljubezen do bližnjega, sočutje, ki razume, pomaga in podpira” (Veselje evangelija, 179).
5. Modrost srca je biti solidaren z bratom, brez obsojanja. Usmiljenje potrebuje čas. Čas za nego bolnikov in čas za njihovo obiskovanje. Čas za biti ob njih, kakor so to storili Jobovi prijatelji: ”Sedeli so z njim na tleh sedem dni in sedem noči in nobeden mu ni rekel besede, ker so videli, da je njegova bolečina zelo velika” (Job 2,13). Toda Jobovi prijatelji so skrivali v sebi negativno mnenje o njem: mislili so, da njegova nesreča izvira iz Božje kazni zaradi njegove krivde. Ravno nasprotno pa je pravo usmiljenje sočustvovanje, ki ne obsoja in ne zahteva, da bi se drugi spreobrnil. Je prosto tiste lažne ponižnosti, ki v resnici išče pritrditev in samohvalo.

Jobova izkušnja najde svoj pristen odgovor samo v Kristusovem križu, ki je najvišje, povsem zastonjsko in usmiljeno dejanje Božje solidarnosti z nami. To je Božji odgovor na dramo človeške bolečine, predvsem na trpljenje nedolžnih, ki ostane za vedno zapisano v Kristusovem poveličanem telesu, v njegovih slavnih ranah, in je pohujšanje ter preverjanje vere (prim. Pridiga ob kanonizaciji Janeza XXIII. in Janeza Pavla II., 27. april 2014).

Tudi ko naše življenje prevzamejo bolezen, osamljenost in nepokretnost, lahko postane izkušnja trpljenja privilegiran prostor za prenos milosti ter vir za pridobitev in okrepitev modrosti srca (sapientia cordis). Tukaj lahko razberemo, kako se Job ob koncu svoje izkušnje obrne na Boga in vzklikne: ”Z ušesom sem slišal o tebi, a zdaj te je videlo moje oko” (Job 42,5). Osebe, ki so potopljene v skrivnost trpljenja in bolečine ter so sprejele vero, lahko postanejo živi pričevalci vere, ki omogoča, da sobivamo s trpljenjem, čeprav človek s svojo pametjo še ni zmožen, da bi ga razumel do konca.

6. Letošnji svetovni dan bolnikov izročam Marijinemu materinskemu varstvu, ki je v svoje telo sprejela in rodila učlovečeno Modrost, Jezusa Kristusa, našega Gospoda.

O Marija, Sedež Modrosti, posreduj kot naša mati za nas, za vse bolnike in tiste, ki jih negujejo. Daj, da bi v službi trpečim in z izkušnjo trpljenja znali vzgajati v nas samih modrost srca.

K tej molitvi dodajam svoj apostolski blagoslov za vse vas.
 
V Vatikanu, 3. decembra 2014,
na spomin svetega Frančiška Ksaverija

Več na: http://katoliska-cerkev.si/modrost-srca-slepemu-sem-bil-oko-in-kruljavemu-noga-job-2915
 
 
Molitvena osmina za edinost kristjanov (Vir: Katoliška Cerkev)

2. vatikanski vesoljni cerkveni zbor (1962–1965) je v Odloku o ekumenizmu zapisal: »Pospeševati obnovitev edinosti med vsemi kristjani, to je eden izmed glavnih ciljev koncila. Kristus Gospod je namreč ustanovil eno in edino Cerkev …

Razdeljenost čisto gotovo nasprotuje Kristusovi volji, je svetu v pohujšanje in v škodo najsvetejši stvari, namreč oznanjevanju evangelija vsemu stvarstvu« (E 1).

Koncil je posebej izpostavil pomen »duhovnega ekumenizma«, ki vključuje »spreobrnjenje srca in svetost življenja skupaj z zasebnimi in javnimi molitvami za edinost kristjanov«. Duhovni ekumenizem je »duša vsega ekumenskega gibanja«.
Ko se torej leto za letom v molitveni osmini zbiramo k maši in molitvam, izpolnjujemo željo celotne Cerkve. Srečujemo se tudi z verniki in predstavniki drugih Cerkva, saj je »dovoljeno in celo zaželeno, da se katoličani združujejo k molitvi« skupaj z njimi (E 8).

V tednu molitvene osmine za edinost kristjanov bo v sredo, 21. januarja 2015, ob 18.00 ekumensko srečanje v cerkvi Svete Trojice, pri uršulinkah v Ljubljani. Udeležili se ga bodo štirje škofje: evangeličanski škof Geza Filo, makedonski pravoslavni metropolit Pimen, srbski pravoslavni metropolit Porfirij iz Zagreba in ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Po somaševanju, ki ga bo vodil nadškof Zore, pela pa bosta zbor ljubljanskih bogoslovcev in družin iz Marijinega dela, bodo škofje nagovorili zbrane vernike iz vseh štirih skupnosti.

Več na: http://katoliska-cerkev.si/molitvena-osmina-za-edinost-kristjanov-2015
 

Dan posvečenega življenja 2. februarja 2015 (Vir: Katoliška Cerkev)

Tudi v Cerkvi na Slovenskem bomo v ponedeljek, 2. februarja, praznovali dan posvečenega življenja. Tokrat bi naj bilo še posebej slovesno, saj je papež Frančišek razglasil leto posvečenega življenja, ki se je začelo na prvo adventno nedeljo, 30. novembra 2014, in bo trajalo do 2. februarja 2016. Že na vigilijo s prvega na drugi februar bomo v ljubljanski stolnici pripravili celonočno češčenje od 19. do 6. ure. Toplo vabimo prav vse redovnike in redovnice ter vernike, da se tega češčenja udeležijo. Prav tako se bodo zbrali k češčenju tudi redovniki preostalih škofij, in sicer v murskosoboški škofiji v Turnišču pri sestrah klarisah; v celjski škofiji je v stolnici vsak dan ves dan izpostavljeno Najsvetejše, tako se bodo ta dan redovniki in redovnice pridružili ljudem, ki tam molijo; v novomeški škofiji bo molitveno bdenje po redovnih skupnostih, tako da bo vsaka skupnost doma v kapeli izbrala primerno uro; v koprski škofiji bodo redovniki organizirali češčenje po regijah eno uro ali več, prav tako se dogovarjajo o času in načinu češčenja v mariborski nadškofiji.

Na praznik Jezusovega darovanja v templju pa se bomo zbrali z ordinariji posameznih škofij, in sicer v stolnici v Novem mestu in prav tako v stolnici v Murski Soboti ob 10. uri, v stolnici v Celju, pri salezijancih v Ankaranu in v stolnici v Mariboru ob 15. uri ter v ljubljanski stolnici ob 16. uri.

Praznovanje dneva posvečenega življenja ustreza po besedah svetega Janeza Pavla II. notranji nuji, da slovesneje hvalimo Boga in se mu zahvalimo za veliki dar posvečenega življenja, ki bogati in razveseljuje krščansko skupnost. Za geslo tega dne smo izbrali besede iz logotipa leta posvečenega življenja: Evangelij, preroštvo, upanje. Papež Frančišek nam v svoji spodbudi Prebudite se! ob začetku leta posvečenega življenja nakaže tri prednostne cilje z željo, da bi uresničili svojo poklicanost tako, da bi gledali na preteklost s hvaležnostjo, živeli sedanjost z navdušenjem in sprejemali prihodnost z upanjem.

Drugi namen tega dneva je v tem, da bi Božje ljudstvo bolj spoznalo in cenilo posvečeno življenje, zato so tudi tokrat verniki vabljeni, da se nam pridružijo. Spodbudimo vernike v posameznih župnijah, da se nam pridružijo že pri češčenju ali pri maši v posamezni škofiji na praznik.

Tretji namen pa zadeva nas posvečene osebe in nas vabi, da bi skupaj slovesno slavili čudovita dela, ki jih Bog dela po nas. Papež Frančišek nam je na začetku leta posvečenega življenja dejal: » Pustite se dotakniti njegovi roki, voditi njegovemu glasu in podpirati njegovi milosti!«, hkrati pa nam kliče: »Prebudite svet! Prebudite svet! Kako? Tako, da postavite Kristusa v središče svojega bivanja.«

Da, pred nami je mnogo izzivov in ti obstajajo zato, da bi jih premagali. Veselímo se Božje izvolitve, zahvaljujmo se Gospodu za dar redovnih zaobljub in živimo po njih z navdušenjem, veseljem in s hvaležnostjo.

Ljubímo s čistim srcem, kakor je ljubil Kristus; osvobojeni zasužnjenosti gmotnim stvarem zapustímo zares vse, da nas bo Kristus, naš edini zaklad, lahko popolnoma osrečil; z vdano in zaupno pokorščino izročajmo svoje življenje Gospodu, da ga bo uporabil po svojih Božjih načrtih.

Prav vse vabimo, da se nam pridružite pri češčenju Najsvetejšega in praznovanju pri svetih mašah.

s. Hermina Nemšak FBS, tajnica KORUS-a

Več na: http://katoliska-cerkev.si/dan-posvecenega-zivljenja-2-februarja-2015
 

Marina Rugelj, Ustavno sodišče je presodilo, da je način financiranja zasebnih osnovnih šol neskladen z ustavo (Vir: Katoliška Cerkev)

V zadnjih dneh se OŠ Alojzija Šuštarja pogosto pojavlja v medijih, saj je Ustavno sodišče presodilo, da je način financiranja zasebnih osnovnih šol, kot ga določa Zakon o organizaciji in financiranju v vzgoji in izobraževanju, neskladen z ustavo. Državnemu zboru je ugotovljeno neskladje naložilo odpraviti v roku enega leta.

Iz katerih treh virov se financira OŠ Alojzija Šuštarja?

1. Ministrstvo delno financira obvezni program šole (tisti del, ki je enak programu v javnih šolah) in sicer v 85% deležu glede na to, kar od ministrstva dobijo javne šole. Starši pa s šolnino (od 0 do 60 € mesečno – odvisno od socialno-ekonomskega položaja družine in števila otrok) plačujejo razliko 15%. In prav ta del financiranja je bil predmet obravnave v US, saj je nepošteno, da je npr. pouk matematike na zasebni šoli za starše dražji od pouka matematike na javni šoli.

V ta sklop spada: pouk slovenščine, matematike, angleščine, spoznavanje okolja, družbe, zgodovine, geografije, naravoslovje, narave in tehnike, kemije, biologije, fizike, glasbene umetnosti, likovne umetnosti, domovinske in državljanske kulture in etika, športa, praktikuma, obveznih in neobveznih izbirnih predmetov.

Iz državnega denarja se plačuje v 85% deležu še podaljšano bivanje, del jutranjega varstva, tehnično osebje (hišnik, čistilke, tajnica, računovodstvo, …), dodatni in dopolnilni pouk, del pevskih zborov in interesnih dejavnosti, učbeniški sklad ter nekaj materialnih stroškov. Dodatna strokovna pomoč otrokom s posebnimi potrebami pa je financirana v celoti.

2. Starši za razširjen program šole (nadstandard) plačujejo 28€ mesečno.

Iz tega denarja se kupuje material za likovni pouk, material za krožke, financira se del izvajanja interesnih dejavnosti in vsi dnevi dejavnosti (športni, kulturni, naravoslovni, tehnični dnevi, duhovne obnove, družinski, umetnostni in družboslovni dnevi), razen šole v naravi.

Kot posebnost vpredmetniku je tudi nekaj dodatnih predmetov, ki so obvezni za vse učence in so prav tako financirani s strani staršev kot nadstandardni (razširjeni) program naše šole: angleščina, petje in ples v 1. triletju, spoznavanje vere na razredni stopnji (1. – 5. razred), vera in kultura na predmetni stopnji (6. – 9. razred) in klasična kultura z latinščino na predmetni stopnji (6. – 8. razred). Iz nadstandarda je delno plačan šolski kaplan, ki poleg pouka skrbi za duhovno rast učencev. (V medijih se pogosto pojavlja očitek, da pričakujemo, da bo država plačevala te posebnosti zasebne šole, kar pa ni res.).

Podoben znesek za razširjen program plačujejo tudi starši v javnih šolah, le da je pri nas ta vsota pavšalna in vsak mesec enaka, ne glede na porabljena sredstva posameznega učenca (solidarnost!), medtem ko v javni šoli starši plačajo manj, če otrok npr. ne gre na športni dan.

V primeru, da starši nadstandarda ne morejo plačati, lahko zaprosijo sklad za pomoč družinam, ki že od ustanovitve gimnazije (leta 93) deluje v Zavodu in vanj denar darujejo dobri ljudje (v tem šolskem letu bomo dijakom Škofijske klasične gimnazije in učencem OŠ Alojzija Šuštarja za plačevanje nadstandarda razdelili približno 90 000 €).

3. Ustanovitelj, ki je v tem primeru Nadškofija Ljubljana (v primeru javnih šol pa občina), pa nosi stroške prostorov, investicij in opreme ter večinski del materialnih stroškov.

Več na: http://katoliska-cerkev.si/ustavno-sodisce-je-presodilo-da-je-nacin-financiranja-zasebnih-osnovnih-sol-neskladen-z-ustavo
 

Naša Sonja Pungertnik je Slovenka leta (Vir: Radio Ognjišče)

Bralke in bralci revije Jana in številni drugi so za Slovenko leta 2014, ki so jo razglasili na slovesnosti v Slovenski filharmoniji v Ljubljani, izbrali Sonjo Pungertnik. Prizadeva si za kakovostno življenje drugačnih, ker pa je sama slepa, med drugim sodeluje pri pripravi zakonodaje za slepe. Sonja pa je sicer že 17 let urednica in voditeljica oddaje Luč v temi, oddaje za slepe in slabovidne na Radiu Ognjišče. Radijci ji iskreno čestitamo in se z njo veselimo.

"Je neverjetno optimistična in topla ženska, prepričana, da je bila slepa poslana na svet z namenom. Je svetilnik vsem s podobnimi ovirami, kot jih ima sama. Nikoli ni gledala na to, kaj bodo drugi naredili zanjo, temveč kaj bo družba z njo pridobila, zato ozavešča o invalidih, njihovih sposobnostih in talentih – tudi v mesečni oddaji Luč v temi na radiu Ognjišče, ki jo vodi že sedemnajst let. Med drugim je pomagala pri oblikovanju slovenske zakonodaje za invalide, delala kot defektologinja in sodelovala pri rehabilitaciji kasneje oslepelih oseb, pripravljala delavnice za slepe in slabovidne otroke ter mladostnike, najraje pa ljudem pomaga osebno. Zaposlena je pri jezuitih v Ignacijevem domu duhovnosti, kjer s patrom Ivanom Platovnjakom vodi šolo odpuščanja. Energijo ji dajejo družina, vera in ljudje," so o zmagovalki zapisali pri reviji Jana. ...

Msgr. Franci Trstenjak: Radijci smo ponosni in veseli
"Z veseljem sem sprejel sporočilo, da so bralci revije Jana za Slovenko leta 2014 izbrali Sonjo Pungertnik. V imenu vseh sodelavcev ji iskreno čestitam za ta plemeniti naslov. Želim si, da bi v njej državljani Republike Slovenije prepoznali osebo, ki more dati zgled upanja vsakomur, ki obupuje sredi vsakodnevnih križev in težav. Čeprav s svojimi očmi ne vidi tega sveta, ga toliko bolj vidi s srcem," je ob razglasitvi povedal glavni in odgovorni urednik Radia Ognjišče, msgr. Franci Trstenjak.

Trstenjak še dodaja, da naziv Slovenka leta 2014 pomenljivo sovpada z 20. letnico Radia Ognjišče, ki mu je Sonja, s pripravo in vodenjem oddaje za slepe in slabovidne Luč v temi, zvesta skoraj od začetka. Z vodenjem oddaje Sonja razodeva, da ji je Bog dal talent lepega jezika in iskrivih misli.

"Zato ji želim, da bi to radijsko delo rada še naprej opravljala z velikim žarom in ljubeznijo in tako pomagala nam videčim razumevati svet slepih, z vsemi slepimi in slabovidnimi pa še naprej delila osebne izkušnje, hkrati pa v njihovem imenu na glas povedala njihove težave, s katerimi se srečujejo v naši družbi in na katere se odgovorni prepočasi odzivajo."

Več na: http://radio.ognjisce.si/sl/162/slovenija/16107/

 
MJ, Radio Vatikan, Papež se je srečal z očetom pokojne prostovoljke (Vir: Radio Ognjišče)

Papež Frančišek se je na Filipinih po srečanju z mladimi na nunciaturi sestal z očetom sedemindvajset letne Kristel Padasas, ki je med pripravami na mašo v Taclobanu izgubila življenje. Zaradi močnega vetra se je nanjo zrušil del odra.
Srečanje papeža z očetom pokojnega dekleta, spremljal ga je še en sorodnik, je trajalo dobrih dvajset minut. Kot interpret je bil navzoč kardinal Luis Antonio Tagle. Tiskovni predstavnik Svetega sedeža, p. Federico Lombardi, je zatrdil, da sta med srečanjem na mizi bili dve fotografiji mlade Kristel, na eni je kot otrok s starši. Dejal je tudi, da je bil oče pretresen ob hčerkini smrti, a ga je tolažilo, da je lahko pomagala pri pripravah na papežev prihod. Kristelina mama je v času nesreče bila v Hong Kongu in bo v Manilo prišla jutri. Papež ji je poskušal telefonirati, a ni uspel.

Kristel je delala za mednarodno podporno in razvojno agencijo Ameriške škofovske konference Catholic Relief Services, v okviru katere je sodelovala pri obnovitvenem programu po tajfunu Jolanda. Pri agenciji so zatrdili, da je se je tudi izven službe veliko posvečala ljudem, ki jih je prizadela naravna nesreča. Kot prostovoljka je želela pomagati pri pripravi papeževe maše v Taclobanu in se spomniti žrtev Jolande. Sodelavci se je spominjajo kot osebe, ki se je rada smejala in bila vedno pripravljena pomagati tudi izven njenih običajnih dolžnosti. V veliko veselje ji je bilo neposredno delati s skupnostmi in družinami, so še zatrdili pri agenciji in izrazili svoje molitve za njeno družino in bližnje.

Več na: http://radio.ognjisce.si/sl/162/svet/16080/