Marjana
Debevec, Papež na stadionu z 52 tisoč člani
Prenove v Duhu (Vir:
radio-ognjisce.si)
Papež
Frančišek se je sinoči na olimpijskem stadionu v
Rimu srečal s 52 tisoč člani Katoliške
karizmatične prenove iz 55 držav sveta. Dejal jim
je, da so tok milosti v Cerkvi in za Cerkev.
Spodbudil pa jih je tudi, naj bodo delivci milosti
in ne njeni nadzorniki; da naj zedinjeni med seboj
evangelij ponesejo v svet ter se približajo
ubogim.
Navdušena množica je papeža
Frančiška sprejela med petjem v španščini.
Olimpijski stadion je postal prostor vere in
upanja. Papež je člane gibanja odločno opozoril
pred preveliko organiziranostjo in pred tem, da bi
bili nadzorniki milosti in cariniki Svetega
Duha.
„Vaša pot je pot evangelizacije,
duhovnega ekumenizma, skrbi za uboge in potrebne
ter sprejemanja zapostavljenih. Vse to pa naj
temelji na čaščenju! Temelj Prenove je častiti
Boga!“
Zbrane je sveti oče tudi
povabil k notranji edinosti, ki izhaja iz Svetega
Duha in se rodi v edinosti Svete
Trojice.
„Od kje prihajajo ločenosti?
Od hudiča! Ločenost pride od hudiča. Izogibajte se
prosim notranjim bojem! Med vami naj jih ne
bo!“.
Pojdite na ceste in evangelizirajte,
oznanjate evangelij; spomnite se, da se je Cerkev
rodila tistega jutra na binkošti, ko so šli
apostoli ven, jih je povabil papež.
„Približajte se ubogim in se preko njihovega
telesa dotaknite ranjenega Jezusovega telesa.
Pustite se v svobodi voditi Svetemu Duhu in
prosim, ne zaprite Svetega Duha v
kletko!“.
Papež se je spomnil tudi, da
je karizmatike, ko je bil v Buenos Airesu, šaljivo
imenoval šola sambe. Zatem pa je bil imenovan za
njihovega duhovnega asistenta in tako jih je
spoznal. Prenova v Duhu je po njegovih besedah
velika moč v oznanjevanju evangelija v veselju
Svetega Duha.
Papežev govor je bil
neposreden, prijateljski. Večkrat jim je postavil
kakšno vprašanje, kot na primer, ko se je spomnil,
da so karizmatiki v začetku vedno s seboj nosili
evangelij. „Ali to delate tudi danes? Da!
Nisem tako prepričan! Če ne, se vrnite k tej prvi
ljubezni in vedno v žepu nosite Božjo besedo.
Vsakokrat preberite kakšen odlomek“, jih je
še povabil.
Pred nagovorom se je papež
zadržal v dialogu z duhovnikom, zakonskim parom,
mladim fantom in slepo ženo. Ob sklepu pa je
vprašal, zakaj se niso predstavili tudi stari
starši. „Ostareli so naša modrost, so modrost
Cerkve; ostareli, ki jih velikokrat
zavržemo“, je dejal sveti oče.
V
pogovoru z ženo in materjo treh otrok je papež
poudaril osrednjo vlogo družine, kjer Jezus raste
v ljubezni med zakoncema in v življenju otrok.
Prav zato pa jo sovražnik tako zelo napada:
„Družine so domača Cerkev. Toda tudi zakonci
so kot vsi ljudje grešniki, vendar želijo iti
naprej v veri, v rodovitnosti in v veri otrok. Naj
Gospod blagoslovi družino, jo naredi močno v tej
krizi, v kateri jo hudič hoče
uničiti.“
Duhovnikom je papež svetoval
eno samo besedo: bližina in sicer bližino z
Jezusom in Božjim ljudstvom. „Ljubite svoje
ljudstvo, bodite blizu ljudem“.
V
pogovoru z mladim fantom je papež nakazal pot
mladosti, ki cilja na velike stvari, v nasprotju z
življenjem, ki ga ohranjamo zaprtega v trezorju.
„Na takšen način mladi postanejo stari, v
najslabšem pomenu te besede. Postanejo starci in
ne služijo več ničemur. Mladi morajo tvegati:
tvegati za dobro, tvegati v upanju. In ciljati na
visoke stvari. Mladost je zato, da jo damo, da bi
drugi spoznali Gospoda. Ne hranite zase vašo
mladost: pojdite naprej!“.
Po
pričevanju slepe žene je papež nakazal, kako je
trpljenje pričevanje za svet: „Bratje in
sestre, ki trpijo, ki so bolni, ki so prizadeti,
so bratje in sestre maziljeni s Kristusovim
trpljenjem; posnemajo Jezusa v najtežjem trenutku
na križu. To maziljenje v trpljenju nosijo za
dobro celotne Cerkve.“
Ob sklepu je
vse zbrane papež še povabil k praznovanju velikega
jubileja Prenove v Duhu za binkošti leta 2017 na
Trgu sv. Petra.
Več na: http://radio.ognjisce.si/sl/154/aktualno/13967/
Splošna
avdienca posvečena romanju v Sveto deželo: Papež
prosil za odpuščanje in povabil k molitvi za mir
(Vir: Radio Vatikan)
Papež
Frančišek je katehezo med splošno avdienco namenil
svojemu romanju v Sveto deželo, ki je bilo – kot
je dejal – »velik dar za Cerkev«, za katerega je
Bogu hvaležen. »Vodil me je v to blagoslovljeno
deželo, ki je videla zgodovinsko navzočnost Jezusa
in kjer so se zgodili temeljni dogodki za
judovstvo, krščanstvo in islam,« je zatrdil in se
zahvalil patriarhu Fouadu Twalu, škofom različnih
obredov, duhovnikom, frančiškanom kustodije Svete
dežele. Hvaležnost je izrazil tudi jordanskim,
izraelskim in palestinskim oblastem ter vsem, ki
so sodelovali pri izvedbi obiska.
Papež o srečanju na
Božjem grobu: »Doživeli smo vso bridkost in
trpljenje razdelitev«
Osnovni cilj
Frančiškovega romanja v Sveto deželo, potekalo je
od 24. do 26. maja, je bila 50. obletnica
zgodovinskega srečanja med papežem Pavlom VI. in
patriarhom Atenagorom. To je bilo prvič, da je
Petrov naslednik obiskal Sveto deželo, je
pojasnjeval Frančišek. Pavel VI. je tako med
drugim vatikanskim koncilom začel papeška
potovanja zunaj italijanskega ozemlja. Tista
preroška gesta rimskega škofa in carigrajskega
patriarha je postavila temeljni kamen na težavno,
a obetajočo pot edinosti vseh kristjanov, na
kateri so od takrat bili storjeni pomembni koraki.
Kot je zatrdil Frančišek, je bilo zato njegovo
srečanje z Bartolomejem, »ljubljenim bratom v
Kristusu«, vrh obiska Svete dežele. V spomin je
priklical njuno skupno molitev na Jezusovem grobu,
navzoči pa so bili tudi jeruzalemski grško
pravoslavni patriarh Theopholis III. in apostolski
armenski patriarh Nourhan, nadškofi in škofi
različnih Cerkva in skupnosti, civilne oblasti in
številni verniki. »Na tistem kraju, kjer je
odmevalo oznanilo vstajenja, smo doživeli vso
bridkost in trpljenje razdelitev, ki še vedno
obstajajo med Kristusovimi učenci,« je dejal
papež. »Predvsem pa smo med bogoslužjem,
napolnjenim z vzajemnim bratstvom, spoštovanjem in
naklonjenostjo, slišali močan glas Vstalega
dobrega pastirja, ki želi iz vseh svojih ovac
narediti eno samo čredo; slišali smo željo po
ozdravitvi še odprtih ran in po vztrajnem
nadaljevanju poti proti polnemu
občestvu.«
»Prosim odpuščanja …
«
Papež Frančišek je prosil za
odpuščanje, kot so to storili že njegovi
predhodniki: »Prosim odpuščanja za vse tisto, kar
smo mi storili ter tako povzročili to ločitev, in
prosim Svetega Duha, naj nam pomaga ozdraviti
rane, ki smo jih mi storili drugim bratom. Vsi smo
bratje v Kristusu,« je dodal in nadaljeval, da sta
s patriarhom Bartolomejem prijatelja in brata, da
sta izrazila pripravljenost za skupno hojo: skupno
molitev, skupno delo za Božjo čredo, iskanje miru,
varovanje stvarstva. »Kot bratje moramo iti
naprej.«
Spodbuditi k
miru
Drugi cilj romanja v Sveto deželo
pa je po papeževih besedah bil »opogumiti regijo
na poti k miru, ki je hkrati dar Boga in zavzetost
ljudi«: »To sem storil v Jordaniji, Palestini in
Izraelu. In vedno kot romar, v imenu Boga in
ljudi, ko sem v srcu nosil veliko sočutje za
otroke te dežele, ki predolgo časa živijo z vojno
in imajo pravico poznati dneve miru!« Zato je
papež kristjane pozval, naj se z odprtim in
poslušnim srcem pustijo maziliti Svetemu Duhu, da
bodo vedno bolj zmožni dejanj ponižnosti, bratstva
in sprave. Duh namreč omogoči, da drže ponižnosti,
bratstva in sprave osvojimo v vsakdanjem
življenju, z osebami različnih kultur in verstev
ter tako postanemo oblikovalci
miru.
Frančišek pozval k
molitvi za mir v Sveti deželi: »Računam na vaše
molitve!«
Papež Frančišek je nadaljeval,
da se je v Jordaniji zahvalil oblastem in narodu
za sprejem številnih beguncev, ki prihajajo iz
vojnih območij. Gre za humanitarno delo, ki si
zasluži in terja stalno podporo mednarodne
skupnosti. Med romanjem po drugih krajih je papež
spodbudil oblasti, naj se še naprej trudijo
pomiriti napetosti na bližnje vzhodnem območju,
predvsem v trpinčeni Siriji. Prav tako naj
nadaljujejo z iskanjem pravične rešitve za
izraelsko palestinski konflikt. Zato je papež
povabil izraelskega in palestinskega predsednika,
ki sta oba človeka in oblikovalca miru, naj
prideta v Vatikan, da bi skupaj molili za mir.
»Lepo prosim tudi vas,« se je obrnil na vernike,
zbrane na Trgu sv. Petra, »ne pustite nas samih:
molite, zelo molite, da nam bo Gospod dal mir v
tej blagoslovljeni deželi! Računam na vaše
molitve!«
V veri potrditi
krščanske skupnosti
Romanje v Sveto
deželo je bila tudi priložnost za »potrditev
krščanskih skupnosti, ki zelo trpijo, v veri« ter
»izraziti hvaležnost vse Cerkve za navzočnost
kristjanov na tem območju in celotnem Bližnjem
vzhodu«. Po papeževih besedah so ti bratje in
sestre »pogumni pričevalci upanja in ljubezni«, so
»sol in luč« v tej deželi. S svojim življenjem
vere in molitve ter vzgojno in skrbstveno
dejavnostjo, delajo v korist sprave in odpuščanja
ter prispevajo k družbenemu skupnemu
dobremu.
Zdravamarija
sklenila papeževo katehezo
»S tem
romanjem, ki je bilo prava Gospodova milost, sem
hotel prinesti besedo upanja, a sem jo tudi sam
prejel,« je ob koncu kateheze dejal papež
Frančišek. »Prejel sem jo od bratov in sester, ki
upajo proti vsakemu upanju, preko veliko
trpljenja,« pri čemer je spomnil tudi na vse, ki
so zaradi konfliktov zbežali iz svoje domovine,
ter na tiste, ki so na različnih koncih sveta
diskriminirani in zaničevani zaradi svoje vere v
Kristusa. »Še naprej jim bodimo blizu!« je pozval.
»Molimo zanje in za mir v Sveti deželi ter na
celotnem Bližnjem vzhodu.« Molitev vse Cerkve naj
prav tako podpira pot proti polni edinosti med
kristjani, da bo svet veroval v ljubezen Boga, ki
je v Jezusu Kristusu prišel prebivat med nas. Nato
je papež skupaj z zbranimi verniki molil
Zdravamarijo.
Besedilo je s spletne
strani Radia
Vatikan.
Mojca M.
Štefanič, Frančišek sklenil
Marijin mesec maj (Vir:
Radio-ognjisce.si)
S
tradicionalno slovesnostjo v vatikanskih vrtovih
se je papež Frančišek minulo soboto zvečer
poslovil od Marijinega meseca maja. V številnih
življenjskih trenutkih lahko molitev k Božji
Materi Mariji kristjanom podeli moč, je sveti oče
dejal v kratkem razmišljanju o evangeljskem
odlomku obiskanja pred tamkajšnjo lurško votlino,
ki je urejena po francoskem izvirniku. V njej
častijo »Marijo nagle pomoči«, saj Marija vedno
takoj prihiti na pomoč, je pojasnil sveti
oče.
Pred molitvijo ob votlini je kardinal
Angelo Comastri, papežev generalni vikar mesta
Vatikan, vodil tradicionalno procesijo z molitvijo
rožnega venca od bližnje cerkve sv. Štefana do
Marijine votline. K slovesnosti je papež povabil
tudi bolnike, ostarele in invalide.
Vir:
Kathpress / RV
Več na: http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/francisek-sklenil-marijin-mesec-maj
AS, Radio
Vatikan, Papeški letopis za leto 2014 in Cerkveni
statistični letopis za leto 2012: Porast števila
vernikov najbolj konstanten v Afriki (Vir:
radio-ognjisce.si)
V teh
dneh sta izšla Papeški letopis za leto 2014 in
Cerkveni statistični letopis za leto 2012.
Urednika sta msgr. Vittorio Formenti in profesor
Enrico Nenna. Za izdajo je poskrbel Centralni
statistični urad Cerkve.
Papeški letopis
podaja podatke, iz katerih je mogoče sklepati o
nekaterih novostih v življenju katoliške Cerkve po
svetu od izvolitve papeža Frančiška, 13. marca
2013, do 22. februarja 2014. V tem obdobju so bili
ustanovljeni dva nova škofijska sedeža, ena
eparhija, en apostolski in en nadškofijski
eksarhat. Ena teritorialna prelatura je bila
povzdignjena v škofijo.
Število
katoličanov
Statistični podatki iz
drugega letopisa se nanašajo na leto 2012 in
zaobjemajo 2.981 cerkvenih okrožij po svetu. Od
leta 2005 do 2012 je število krščenih na svetu
naraslo s 1.115 na 1.229 milijonov, kar pomeni, da
je število vernikov naraslo za 10,2 odstotka.
Upoštevajoč, da je število svetovnega prebivalstva
v istem časovnem obdobju naraslo s 6,46 na 7,02
milijardi, se lahko zatrdi, da se je delež
katoličanov rahlo povišal: s 17,3 na 17,5
odstotkov.
V Evropi je leta 2012 prebivalo
23 odstotkov svetovne katoliške skupnosti. Obenem
je celina, ki je od vseh najmanj dinamična. Porast
števila krščenih v letih med 2005 in 2012 je le
malo višji od dveh odstotkov. Sicer katoličani
predstavljajo okoli 40 odstotkov evropskega
prebivalstva in pa, kot že rečeno, 23,3 odstotka
vseh vernikov po svetu, kar pomeni skoraj dva
odstotka manj kot leta 2005.
Celina, kjer
je naraščanje Cerkve najbolj konstantno, je
Afrika. Število tamkajšnjih katoličanov leta 2012
je doseglo skoraj 199 milijonov. Ritem naraščanja
tega števila je tako rekoč dvojen v primerjavi s
tistim na azijski celini. Močno pa presega tudi
porast števila vseh prebivalcev v Afriki. Verniki
na afriški celini so leta 2005 predstavljali 13,8
odstotkov, leta 2012 pa 16,2 odstotka vseh
vernikov po svetu.
Narašča sicer tudi
število katoličanov v Aziji, ki predstavljajo
okoli 11 odstotkov celotnega katoliškega sveta. Na
ameriški celini prebiva 49 odstotkov vseh
katoličanov. Nespremenjen ostaja odstotek
katoliških vernikov v Oceaniji, ki pa predstavlja
le manj kot 0,8 odstotka celote.
Število škofov,
duhovnikov, stalnih diakonov
Število
škofov na svetu v obdobju od 2005 do 2012 je
naraslo s 4.841 na 5.133. Leta 2012 je bilo
414.313 duhovnikov. Med njimi je bilo 279.561
škofijskih in 134.752 redovnih duhovnikov. Njihovo
število v celoti je v primerjavi s tistim leta
2005 naraslo za okoli 2 odstotka. Največji porast,
za 24 odstotkov, je bil zabeležen v Afriki, za 20
odstotkov v Aziji, sledita še Amerika, kjer je bil
porast duhovnikov 1,6 odstoten in v Oceaniji 0,2
odstoten. V Evropi pa je njihovo število padlo za
šest odstotkov. Sicer so evropski duhovniki leta
2012 predstavljali 45 odstotkov, azijski 14,5
odstotkov, afriški 9,7 odstotkov in oceanijski 1,1
odstotka vseh duhovnikov skupaj.
Stalni
diakoni so skupina pastoralnih delavcev, ki je v
letih med 2005 in 2012 doživela najmočnejši
razvoj. Njihovo število se je s 33.391 povečalo na
42 tisoč. V Evropi je bilo leta 2005 malo manj kot
11 tisoč stalnih diakonov, sedem let kasneje pa
skoraj 14 tisoč. Tudi v Ameriki je bil porast
opazen: število se je z 21.722 zvišalo na preko 27
tisoč. Stalni diakoni so predvsem v Severni
Ameriki zelo pogosti. Vsi skupaj na ameriški
celini predstavljajo 64,7 odstotkov vseh stalnih
diakonov po svetu, evropski pa 32,8 odstotkov.
Mnogo manj pogosti pa so v Afriki in
Aziji.
Število redovnikov
in redovnic
Redovnih bratov je bilo leta
2005 po svetu 54.708, leta 2012 pa 55.314. Najbolj
je njihovo število upadlo v Evropi, kar za 10,2
odstotka. Prav tako je upadlo v Oceaniji, za 7
odstotkov, in v Ameriki za 3 odstotke. Za 27,5
odstotkov pa je naraslo v Aziji in za 8,8
odstotkov v Afriki. Kljub očitnemu upadanju
števila redovnih bratov v Evropi, njihova
prisotnost na tej celini še vedno predstavlja 31,8
odstotkov celotnega števila.
Leta 2012 je
bilo po svetu 702.529 redovnic, med katerimi je
bilo 38 odstotkov navzočih na evropski celini. V
primerjavi z letom 2005 je število upadlo za 7,6
odstotkov. Največji upad je bilo mogoče zaznati v
Evropi, Ameriki in Oceaniji, medtem ko je število
redovnic v Afriki naraslo za 16,7 odstotkov in v
Aziji za 10,5 odstotkov.
Število
semeniščnikov
Letopis nazadnje podaja še
podatke o številu semeniščnikov, ki je v sedmih
letih naraslo za 4,9 odstotkov. Leta 2012 jih je
bilo 120.051. Največji porast so zabeležili v
Aziji, zatem v Afriki, sledi še Oceanija. V Evropi
in Ameriki je semeniščnikov manj.
Več na:
http://radio.ognjisce.si/sl/154/svet/13930/
M. Jerebič,
Pozivi k izpustitvi Sudanke, ki se noče odpovedati
svoji krščanski veri (Vir:
radio-ognjisce.si)
Mednarodna
skupnost nadaljuje prizadevanja za izpustitev
27-letne Sudanke, ki je obsojena na smrt, ker se
noče odpovedati krščanski veri. Ameriško,
britansko, kanadsko in nizozemsko veleposlaništvo
v Kartumu Sudan poziva k spoštovanju verske
svobode in pravice vsakogar, da zamenja vero, kar
je uzakonjeno v mednarodnem pravu in tudi začasni
sudanski ustavi iz leta 2005. Državo je k
spoštovanju verske svobode pozval tudi vatikanski
predstavnik pri Združenih
narodih.
Spomnimo: 27 letna Meriam Ibrahim
je bila februarja aretirana in nato obsojena na
smrt z obešenjem, ker naj bi zanikala muslimansko
vero. Sodnik ji je dal tri dni časa, da se odloči
glede vere, pol ure naj bi jo prepričeval tudi nek
imam, a Meriam je sodniku odločno dejala, da je
kristjanka in da ni nikoli zagrešila odpada od
vere.
Kot je znano, se je Meriam rodila
muslimanskemu očetu iz Sudana in pravoslavni
materi iz Etiopije. Ker jo je oče zapustil, ko je
imela 6 let, je bila vzgojena v krščanski veri. A
po šeriatskem pravu, ki priznava le prenos vere po
očetovi liniji, Meriam ostaja muslimanka. Poleg
tega šeriatsko pravo ne priznava poroke med
muslimanko in kristjanom. Njena zakonska zveza s
kristjanom Danielom Wanijem je tako v Sudanu
neveljavna, sodišče pa jo je zaradi prešuštva
obsodilo tudi na 100 udarcev z bičem. Zaradi
neveljavnosti zakonske zveze njun še ne 2-letni
sin ni bil prepuščen v skrbništvo očetu, ampak
mora biti skupaj z materjo v zaporu. Meriam je v
torek v zaporu rodila tudi hčerko Mayo. Kljub
nosečnosti je bila v zaporu priklenjena na
verige.
Kot poročajo mediji, je očetu
družino že uspelo obiskati v zaporu, pri tem Wani
ni želel komentirati dejstva, da je Meriam
oblastem prijavil njen brat, dodal pa je, da mu je
žena zatrdila, da se ne namerava odpovedati svoji
veri. Smrtna kazen naj bi bila zaradi dojenčice in
možnosti dojenja preložena za dve leti, odvetniki
pa upajo na ponovitev procesa, saj je lokalni
sodnik izvajal le šarijo, ni pa upošteval
nacionalnih zakonov. Datum prizivnega procesa naj
bi bil objavljen junija.
Več na: http://radio.ognjisce.si/sl/154/svet/13925/ | | |
|
|
|
|
