Helena
Škrlec, Škof Glavan: Brezje so duhovna
okrepčevalnica in ambulanta (Vir:
radio-ognjisce.si)
V
slovenskem narodnem svetišču na Brezjah je bilo v
soboto še posebej slovesno. Ne le zaradi praznika
Marije Pomagaj, ampak tudi zato, ker se spominjamo
200. obletnice nastanka milostne podobe. Ob tej
priložnosti se je pri sveti maši na trgu pred
baziliko zbralo približno 4.000 vernikov. Pred
začetkom bogoslužja, ki ga je vodil predsednik
Slovenske škofovske konference, škof Andrej
Glavan, so prisrčno - z mahanjem z robci -
pozdravili originalno Marijino sliko, delo
Leopolda Layerja, ki so jo do oltarja v procesiji
ponesli štirje zadnji rektorji bazilike. Škof
Glavan je v nagovoru po evangeliju med drugim
poudaril, da so Brezje kot kraj obilnega
spovedovanja in številnih spreobrnjenj nekakšna
duhovna okrepčevalnica in ambulanta.
Škofu
Glavanu so se ob oltarju pridružili apostolski
nuncij v Sloveniji, nadškof Juliusz Janusz,
koprski škof Jurij Bizjak, murskosoboški škof
Peter Štumpf, ljubljanski pomožni škof Anton
Jamnik, upokojeni koprski škof Metod Pirih in
približno 80 duhovnikov. Slovesnost so s
prepevanjem posebne maše, ki je nastala ob tej
priložnosti, obogatili združeni pevski zbori.
Besedilo je napisala Roža Gantar, uglasbil jo je
Jože Trošt.
Škof Glavan je bogoslužje vodil
v mašnem plašču, ki ga je v dar ob jubileju poslal
papež Frančišek. Predsednik Slovenske škofovske
konference je v pridigi spomnil, da so se pod
brezjansko podobo v 200 letih zatekli številni
preizkušani Marijini otroci, mnogi to počnejo tudi
danes, kar po njegovih besedah dokazujejo številne
zapisane prošnje in zahvale romarjev. Kot je
dodal, k njej še posebej molijo bolni. "Marija je
nekaterim izprosila ozdravljenje, številni pa so
prejeli milost, da so z okrepljeno vero začeli
pogumno prenašati svoje križe, težave, bolezni in
preizkušnje." Po besedah škofa Glavana je Marija
ob tej milostni podobi v dveh stoletjih delila in
okrepila vero mnogim rodovom. "Samo Bogu in
nebeški Materi je znano število tistih, ki so
morda po dolgih letih prejeli milost spreobrnjenja
in milost dobre spovedi. Prav zaradi Nje, kraljice
src, so Brezje kraj obilnega spovedovanja in kraj
številnih spreobrnjenj, nekakšna duhovna
okrepčevalnica in ambulanta." Škof Glavan je
opozoril, da smo se Slovenci k Mariji Pomagaj
zgrinjali še posebej v minulem stoletju, v času
vojn in tudi preganjaj zaradi vere, ob milostni
podobi so se oblikovale tudi velike svetniške
osebnosti našega naroda, omenil je blaženega
mučenca Alojzija Grozdeta ter Božja služabnika
Antona Vovka in Antona Strleta. "Pred to podobo
Marije Pomagaj, ki je hkrati okronana Kraljica
slovenskega naroda, prosimo za Božjo pomoč, ki jo
v teh težkih časih tako zelo potrebuje naš narod,
naša država in Cerkev na Slovenskem. Prosimo jo,
da bi tudi evropska skupnost spet našla pot
evangeljskih vrednot, na katerih je bila
ustanovljena." Povabil nas je, naj zaupamo v
Marijino pomoč in njeno posredovanje pri
Jezusu.
Ob koncu so vsi zbrani na Brezjah
obnovili posvetilno molitev Marijinemu
brezmadežnemu Srcu in milostno podobo v procesiji
pospremili nazaj v baziliko. "Na obrazih romarjev
odsevajo veselje, zadovoljstvo in mir. Naklonjenih
nam je bilo veliko milosti, ki jih ne srečaš vsak
dan. Zanje sem zelo hvaležen," je v kratkem
pogovoru dejal zdajšnji rektor brezjanske
bazilike, p. Robert Bahčič. Zahvalil se je vsem,
ki so pomagali pri osrednjem praznovanju jubileja,
ter pri tem med drugim omenil domačine in številne
prostovoljce. "Naj nas Marijino varstvo spremlja
še naprej," je sklenil. "Upam, da bom čez sto let
milostno podobo lahko sam nosil v procesiji," se
je pošalil.
Več na: http://radio.ognjisce.si/sl/154/slovenija/13883/
Helena
Škrlec, Papež ob 200-letnici milostne podobe
Marije Pomagaj daroval mašni plašč (Vir:
radio-ognjisce.si)
Papež
Frančišek je za osrednjo slovesnost ob 200-letnici
Marije Pomagaj na Brezjah daroval mašni plašč, ki
ga je nosil predsednik Slovenske škofovske
konference, škof Andrej Glavan, ki je vodil
praznično bogoslužje. Pred tem je blagoslovil
oltarne prte iz čipk, ki so delo pridnih rok 605
klekljaric in klekljarjev. Enega od prtov bo
prejel sveti oče.
"Ob drugi stoletnici
milostne podobe brezjanske Marije, pomočnice
ljubega slovenskega naroda, naj bo ta mašni plašč
vidno znamenje moje duhovne bližine in spomina pri
evharistični daritvi v blagor vseh, ki se na
Brezjah zatekajo v varstvo Odrešenikove in naše
Matere," je v sporočilu, poslanem ob mašnem
plašču, zapisal papež Frančišek. Ob obhajanju
jubileja je namreč želel biti še posebej povezan z
Marijo Pomagaj na Brezjah, ki jo je sam obiskal
26. januarja 1971.
Tudi sveti oče bo prejel
dar - z Brezij mu bodo poslali prt iz čipk za
oltar v kapeli svete Marte v Vatikanu, kjer skoraj
vsak dan mašuje.
Prti, kakršen je ta, ki je
namenjen papežu Frančišku, na dan slovesnosti
krasijo vse oltarje bazilike na Brezjah. 605
klekljaric in klekljarjev je pod vodstvom Tanje
Oblak naredilo 669 čipk v velikosti 17 krat 17
centimetrov. V to so vložili skoraj 17.000 ur
dela.
"Ko vidiš to zaključeno delo, ti nekako
poboža srce. Ko vidiš drobne nitke, ki so povezane
v toliko src, toliko molitev toliko zahval,
ostaneš brez besed. Ker živimo v težkih časih, je
to lahko spodbuda vsem. Če ena bela nit lahko
poveže toliko ljudi in naredi nekaj dobrega, lahko
vsak okoli sebe poiščemo nekaj, kar bi nas
Slovence lahko povezalo,“ je za naš radio povedala
Oblakova. Čipke, ki so jih izdelale pridne roke,
bogatijo tudi tri mašne plašče. "Bog vam povrni in
varstvo Marije Pomagaj naj vas še naprej spremlja
s svojim ljubečim in nežnim pogledom," je
klekljaricam in klekljarjem dejal rektor
slovenskega narodnega svetišča pater dr. Robert
Bahčič.
Več na: http://radio.ognjisce.si/sl/154/slovenija/13882/
M. J., God
bl. Alojzija Grozdeta (Vir:
radio-ognjisce.si)
Obhajamo
god mučenca bl. Alojzija Grozdeta. Osrednje
praznovanje je bilo že v nedeljo v romarskem
središču novomeške škofije na Zaplazu. Slovesno
sveto mašo je ob somaševanju škofov in duhovnikov
vodil novomeški škof Andrej Glavan, pridigal pa je
celjski škof Stanislav Lipovšek. Po sveti maši je
bila pred izpostavljenimi relikvijami v Grozdetovi
kapeli molitev za kanonizacijo in litanije bl.
Alojzija Grozdeta.
Uvod škofa Andreja
Glavana
Lep pozdrav vsem romarjem od
blizu in daleč. Med romarji posebej pozdravljam
apostolskega nuncija v Republiki Sloveniji
Juliusza Janusza, dalje celjskega škofa in
apostolskega administratorja mariborske škofije
dr. Stanka Lipovška, dalje, starosto med
slovenskimi škofi, 92, pa že nekaj več letnega
škofa dr. Jožefa Smeja; mislim, da zasluži …
(ploskanje). Dalje pozdravljam stiškega opata
Janeza Novaka, in vse vas, dragi in spoštovani
duhovniki – tako rekoč vidim iz vse Slovenije –
vsaj zastopniki, dragi pevci, dragi bratje in
sestre! Na nedeljo pred godom, ki ga bomo obhajali
sicer v torek, obhajamo tako imenovano Grozdetovo
nedeljo. Namen te nedelje je pospeševanje
češčenja, priporočanja mučencu bl. Alojziju
Grozdetu, pa tudi molimo na ta dan za njegovo
kanonizacijo, da bi Bog s čudežem poveličal ga
tudi pred vesoljno Cerkvijo. Končno je
priprošnjih naših laikov. Zato pozdravljam še
posebej tudi predstavnike Župnijskih pastoralnih
svetov, ki ste danes prišli.
Homilija msgr.
Stanislava Lipovška
Vaša ekscelenca,
spoštovani gospod apostolski nuncij, draga sobrata
v škofovski službi, novomeški gospod škof Andrej
in apostolski administrator ljubljanske nadškofije
in predsednik Slovenske škofovske konference in
mariborski upokojeni gospod škof, spoštovani
stiški gospod opat, dragi sobratje duhovniki,
redovniki, sestre redovnice, pevci na koru, in vsi
vi dragi romarji bl. Lojzeta Grozdeta, ki ste v
tako prazničnem številu napolnili to svetišče,
bodite lepo pozdravljeni!
1. Kot pastir
celjske škofije, vam prinašam pozdrave in dobre
želje duhovnikov, in Božjega ljudstva celjske
škofije, ki je, kot veste, na poseben način
povezana z bl. Alojzijem Grozdetom, saj je bil
Alojzij Grozde prav v Celju proglašen za
blaženega, tistega milostnega dne, v nedeljo 13.
junija, leta Gospodovega 2010, ko smo po papeževem
delegatu kardinalu državnem tajniku zaslišali
besede papeža Benedikta XVI.: »Z našo apostolsko
oblastjo določamo, da se častitljivi Božji
služabnik Alojzij Grozde, verni laik iz Katoliške
akcije in mučenec, ki je v moči evharistije s
svojo stanovitno vero in zvestobo do Kristusa,
sprejel preganjanje vse do mučeniške smrti, odslej
imenuje blaženi in se njegov god obhaja vsako leto
27. maja, na dan njegovega rojstva in njegovega
krsta.« Vsi, ki smo bili zraven, se še dobro
spominjamo navdušenja in veselja, pa tudi žive
vere in hvaležnosti s katero je zbrana množica
sprejela to odločitev, pa tudi okoliščina, da smo
Grozdetovo beatifikacijo povezovali s Slovenskim
evharističnim kongresom, je pomembna, saj je bilo
Lojzetovo mlado življenje in darovanje tako
globoko povezano s skrivnostjo svete evharistije,
da jo je po pravici imenoval 'Sonce mojega
življenja'. To je bil zares praznik vere, veselja
in hvaležnosti, veselja in hvaležnosti, da je
Gospod z nami, da se tu in sedaj uresničuje
Njegovo delo odrešenja in nas Božji Duh navdihuje
in vodi na pota prenove, ki jih je začrtal 2.
vatikanski koncil in Plenarni zbor Cerkve na
Slovenskem.
2. Evharistični kongres in
Grozdetova beatifikacija v Celju je blagodejno
vplivala na življenje Cerkve v naši domovini.
Podobno kot prvi kristjani, o katerih beremo v
Apostolskih delih, da so se enodušno zbirali k
molitvi in k lomljenju kruha (prim. Apd 2,42), smo
na kongresu tudi mi sklenili, da si bomo iskreno
prizadevali, da bo sveto bogoslužje in še posebej
presveta evharistična skrivnost vedno v večji meri
vrhunec in vir našega duhovnega, moralnega in
družbenega življenja (prim. B 10). V duhu navodil
2. vatikanskega koncila in Plenarnega zbora Cerkve
na Slovenskem smo pripravili in začeli izvajati
pastoralne smernice, ki naj bi vernim pomagale, da
bi se bolj zavedali, da smo v moči krsta in birme
vsi poklicani, da smo luč sveta in sol zemlje v
svetu, kjer se vedno močneje soočamo z veri in
krščanskemu življenju nasprotnimi tokovi in
pojavi, ko vedno več ljudi živi in razmišlja,
kakor da Boga ni. Naš odgovor na te kompleksne
pojave je nova evangelizacija, o kateri vemo, da v
prvi vrsti ni nova po vsebini, ampak po načinu in
metodi oznanjevanja in še posebej nova po
apostolski gorečnosti, s katero naj bi drug
drugemu pomagali k osebnemu srečanju z Jezusom in
k življenju v luči njegovega evangelija.
Ta
prizadevanja že rojevajo mnogotere sadove, čeprav
so se v to upanje polno dogajanje priplazile
zlovešče lovke sekularizacije, in še posebej
posledice svetovne moralne, verske in ekonomske
krize in sorodnih pojavov, pred katerimi so
klonile tudi nekatere cerkvene ustanove, še
posebej mariborska nadškofija. Premalo resno smo
vzeli Jezusovo svarilo, da ne moremo služiti Bogu
in mamonu. In potem so se vrstili žalostni
dogodki, katerih posledice še danes čutimo in te
zablode iskreno obžalujemo.
Vendar moramo
reči, da Bog ni zapustil svojega ljudstva.
Nasprotno. Prav v času teh preizkušenj močneje
doživljamo modrost, ki jo je zapisal apostol Pavel
v pismu Rimljanom, ko pravi: »Ker se je pomnožil
greh, se je še bolj pomnožila milost« (Rim 5,20).
Še več, »tistim, ki Boga ljubijo, vse pripomore k
dobremu« (prim. Rim 8,28).
Svetniki nam
dajejo zgled. Bl. Lojze Grozde, je doživljal mnoga
nasprotovanja a ga je vse to utrjevalo in vodilo k
vedno večji zvestobi Jezusu Kristusu. Tudi apostol
Pavel je doživljal mnoge preizkušnje in ovire pri
oznanjevanju evangelija, a ni klonil. V današnjem
2. berilu pravi: »Kdo nas bo ločil od Kristusove
ljubezni? Mar stiska, nadloga, nevarnost ali meč?«
Ne! V vseh teh preizkušnjah »zmagujemo po njem, ki
nas je vzljubil. Kajti prepričani smo, da nas ne
smrt, ne življenje, ne poglavarstva, ne sedanjost,
ne prihodnost ne kakšna druga stvar nas ne bo
mogla ločiti od ljubezni Božje, ki se nam je
razodela v Jezusu Kristusu. (prim Rim 8,
35-39).
3. Tako se Cerkev v naši domovini
kljub vsem preizkušnjam in oviram pogumno sooča z
znamenji časa, posluša kaj govori Duh Cerkvam
(prim. Raz 2,6) in se pogumno podaja na pota
pastoralne in duhovne prenove, ki jo usmerja
Plenarni zbor Cerkve na Slovenskem in še posebej
krovni pastoralni dokument Pridite in poglejte.
Dokument se navdihuje ob znanem svetopisemskem
dogodku, ko se Jezus sreča s Samarijanko pri
Jakobovem studencu. Ob vodi, ki bi jo naj
Samarijanka zajela iz vodnjaka, Jezus naveže
pogovor na živo vodo tekočo v večno življenje
(prim. Jn 4,10) in je pri tem misli na vrelce
Božje milosti, ki jih prinaša njegovo delo
odrešenja, ki se uresničuje pri obhajanju
zakramentov in povsod tam, kjer se srečujemo z
Jezusom Kristusom in se ustvarjajo pogoji za
njegovo zveličavno delovanje. Teh poti je veliko,
saj Bog kliče in nagovarja vsakega človeka na
njemu primeren način. So pa nekatera skupna in za
vse veljavna in privilegirana pota tega duhovnega
dogajanja, ki jih pastoralni dokument Pridite in
poglejte imenuje pastoralni izzivi.
a)
Dokument na prvem mestu omeja nenehno potrebnost
vračanja k virom duhovnega življenja, ki so:
molitev, Sveto pismo, Božja Beseda in sveto
bogoslužje. Nekdo je zapisal, da bo nova
evangelizacija uspela, če bomo v družine uspeli
vrniti molitev in duhovni pogovor. Naloga je
zahtevna, a ni nemogoča. Začeti je treba pri
oznanjevanju, pri katehezi za otroke, za mlade, za
starše. Naša verna občestva bodo zaživela, če bomo
odrinili na globoko in se ne bomo ustavili le pri
zunanjih oblikah in aktivnostih ampak bomo
vernikom omogočili duhovni počitek v Gospodu in
novo življenje, ki ga rojeva molitev, Božja Beseda
in sveto bogoslužje. Jezus pravi: »Iščite najprej
Božje kraljestvo in vse drugo se vam bo navrglo«
(prim. Mt 6,33).
b) In kaj je tisto drugo,
kar nas vznemirja? To so najprej duhovni poklici,
ki so bili v vseh časih in so tudi v našem času
velika naloga Cerkve. V pastoralnem dokumentu
beremo, da naj bi namesto vztrajanja pri iskanju
klasičnih duhovnih poklicev, našo molitev in naše
delo za duhovne poklice tako usmerjali, da bomo
bolj naglašali osebno odgovornost in poklicanost
vsakega, ki je krščen in birman, da odgovori na
Božji klic in se posveti delu za Božje kraljestvo.
Mladi se težko odločajo za duhovniški ali
redovniški poklic. Pa samo za duhovniški in
redovniški poklic, tudi pri odločanju za življenje
v zakonu in družini so težave. Tudi poroke močno
upadajo in je vedno več izvenzakonskih skupnosti z
vsemi negativnimi posledicami. Tem vprašanjem se
bo posvetila sinoda škofov, ki bo letos in še
drugo leto v Rimu, pa tudi pastorala duhovnih
poklicev mora upoštevati nastali položaj in
ustrezno prilagoditi molitev in delo za duhovne
poklice, da bo Božja setev tudi danes lahko
rojevala sadove.
c) Med velike naloge in
pastoralne izzive spada družina pa tudi župnija.
Zakoncem in vsem družinskim članom kakor tudi vsem
župljanom moramo pomagati, da bodo v družini in v
župnijske občestvu odkrivali sledove razodetja, ki
omogočajo, da družina in župnija postajata Cerkev
v malem, res živo občestvo vere, upanja in
ljubezni, kjer bodo njihovi posamezni člani drug
drugemu pomagali k osebni veri, k osebnemu
srečanju s Kristusom, da bi se lahko drug drugemu
darovali v ljubezni (prim. PIP 59). Že na koncilu
so zapisali in Plenarni zbor Cerkve na Slovenskem
to priporoča, da mora župnija postajati 'občestvo
občestev', kjer se vsak župljan počuti sprejetega
in nagovorjenega, ko se v različnih službah in
pastoralnih skupinah vidno uresničuje njegova
Božja podoba in poklicanost, pa tudi skrivnost in
poslanstvo Cerkve, ki se v najvišji meri
uresničuje pri sv. bogoslužju, kjer navzoči
verniki niso in ne smejo biti tuji in nemi
gledalci ampak sodelavci pri svetem dogajanju, ko
se použivajo v edinosti z Bogom in med seboj, da
bo Bog vedno bolj vse v vseh (prim B
48).
d) Ko rastemo v edinosti z Bogom in
med seboj, živimo prvo in največjo zapoved, ljubi
Boga in svojega bližnjega. Kristjani smo si vedno
bolj ali manj uspešno prizadevali, da bi živeli in
uresničevali razpoznavno znamenje, Jezusovih
učencev, ki je medsebojna ljubezen. Naloga ni tako
preprosta. Jezus pravi, da je od našega odnosa do
bližnjega odvisna naša sedanjost, naša bodočnost
in naša večnost. Na sodni dan ne bomo vprašani po
našem položaju, pa naših naslovih in naših
službah. Ne! Takrat bomo slišali Jezusove besede:
»Lačen sem bil in ste mi dali jesti, žejen se, bil
in ste mi dali piti, popotnik sem bil in ste me
sprejeli, bolan sem bil in ste prišli k meni... in
na naše vprašanje... Gospod, kdaj smo te videli
lačnega ali žejnega ali bolnega, pa smo prišli k
tebi... bomo slišali: Kar ste storili kateremu
izmed mojih najmanjših bratov, ste meni storili«
(prim. Mt 25,25-40).
e) Pastoralni dokument
Pridite in poglejte naroča, da bi se Jezusovi
učenci morali bolj odlikovali v ljubezni do
bližnjega, ki dobiva konkretne oblike v sočutju in
dobrodelnosti. To je tudi očetovski nasvet in
priporočilo papeža Frančiška, ki se ga vedno,
posebno pa včeraj, danes in jutri hvaležno
spominjamo v molitvi, in ga spremljamo na njegovem
romanju in apostolski poti po Sveti deželi, kjer
se srečuje z brati po veri, katoličani,
pravoslavnimi, z Judi in muslimani, povezuje,
gradi mostove in pomaga reševati zapletena
vprašanja. Naj ga spremlja naša
molitev.
Mislimo na Slovensko, na Škofijsko
in župnijske Karitas. Hvala Bogu, da jih imamo in
smo vodstvu teh Karitas ter vsem sodelavkam in
sodelavcem zelo hvaležni, da v letih gospodarske
in socialne krize razodevajo evangeljsko, sočutno
in usmiljeno podobo Cerkve, še posebej ob ujmi
poplav in žleda, pa še posebej v teh dne ob
katastrofalnih popravah v balkanskih
deželah.
Sobratje v škofovski, duhovniški
službi, sestre in bratje v Kristusu!
Naj na
kratko omenim še eno razsežnost našega krščanskega
življenja, ki je tudi svojevrsten izziv Cerkvi v
naši domovini. To je sprava in odpuščanje.
Pastoralni teolog je zapisal, da naj bi se
slovenska pot nove evangelizacije uresničevala v
prizadevanju, da bomo naš narod evangelizirali za
spravo in odpuščanje. Spravo največkrat želimo
doseči s pritiskom na krivca, da bi le-ta spoznal
svojo krivdo, se pokesal in se opravičil. Po
krščanskem razumevanju sprave se proces ne začne
pri krivcu, ampak pri žrtvi. Tu smo vedno znova
povabljeni pod križ Kristusov, kjer zaslišimo
Jezusove besede: »Gospod odpusti jim, saj ne vedo,
kaj delajo.« Prvi kristjani v Rimu, niso
preklinjali cesarja Nerona, ki jih je mučil in
moril, ampak so molili in častili žrtve, mučence.
Tako je molil in razmišljal tudi p. Marko Rupnik
DJ, ko je v Kočevskem Rogu napravil mozaik – mizo
v nebeškem kraljestvu, za katero je skupaj z
žrtvami posadil tudi krvnika, ki je tudi deležen
Jezusovega odrešenja, če ta dar sprejme, se
pokesa, se spreobrne in svoja krivična dela
obžaluje.
Najlepši zgled in svetla luč na
poti narodne sprave in odpuščanja je naš bl. Lojze
Grozde, ki se ga ob njegovem godu, v torek 27.
maja in že danes in vedno znova hvaležno
spominjamo. Živel je v težkih časih na začetku 2.
svetovne vojne in je kot otrok in mladenič veliko
pretrpel in svojo Kalvarijo okronal z mučeniško
smrtjo v tisti usodni noči 1. januarja 1943, ko so
ga na Mirni grozljivo mučil in umorili. Toda on je
po Jezusovem zgledu vsem odpuščal in zajemal moč v
srečanju z Jezusom v molitvi, pri obhajanju
zakramentov in še posebej pri obhajanju
evharistije, ki je bila resnično sonce njegovega
mladega življenja in darovanja.
V teh dneh se
po naših župnijah veliko lepega in spodbudnega
dogaja, posebej na birmanskih slavjih in
slovesnostih prvega sv.obhajila. To so znamenja,
darovi pa tudi pastoralni izzivi in naloge. Zato
se vedno znova priporočajmo Sv. Duhu za navdih,
modrost, moč, luč in razsvetljenje, ko molimo:
Pošlji svoje Duha in prenovi obličje zemlje. In
prenovi Cerkev v naši domovini. Po kom naj se
Cerkev prenavlja v naši domovini? Po meni in po
tebi... Zato se priporočimo Lojzetu Grozdetu, da
bi na ta Božji klic znali tudi mi vedno znova
odgovoriti: Hvala ti, Gospod, da si me poklical.
Tudi po meni naj se zida in gradi Božje
kraljestvo! V Božjo slavo in blagor vseh ljudi.
Amen.
Več na: http://radio.ognjisce.si/sl/154/slovenija/13895/
Pomoč
Karitas prizadetim ob poplavah v Srbiji in BiH
(Vir:
katoliska-cerkev.si)
Slovenska
karitas zbira denarno pomoč za poplavljene v
Srbiji in BiH. Dar je mogoče posredovati
na:
Slovenska karitas
Kristanova ulica
1
1000 Ljubljana
TRR: SI56 0214 0001 5556
761
Namen: POPLAVE SRBIJA IN BIH
Sklic: SI00
625, Koda namena: CHAR
BIC banke:
LJBASI2X
Za poplavljene v Srbiji in BiH lahko
prispevate 5 EUR tudi z SMS sporočilom KARITAS5 na
1919.
Več informacij o zbiranju pomoči na www.karitas.si
Hrana
in higienski pripomočki se zbirajo tudi v
poslovalnicah Hoferja.
Slovenska karitas je
vesela vala solidarnosti, ki je zajel Slovenijo,
vendar ob tem opozarja različne zasebne iniciative
in nehumanitarna društva, ki se ukvarjajo z
zbiranjem materialne pomoči, da zbiranje omejijo
na material, ki bo res uporaben in ga bo tudi
mogoče dostaviti v prizadete države. Slovenska
karitas lahko sodeluje le z iniciativami, ki se
bodo predhodno dogovorile s Karitas o namenu,
načinu zbiranja in vrsti blaga, ki se
zbira.
Imre Jerebic,
generalni tajnik
Slovenske karitas
Več na: http://katoliska-cerkev.si/pomoc-karitas-prizadetim-ob-poplavah-v-srbiji-in-bih-sporocilo-za-javnost-2
Mojca M.
Štefanič, Župnijska oznanila
v Nemčiji cerkveni medij z največjim dosegom (Vir:
druzina.si)
Župnijska
oznanila so v Nemčiji sodeč po anketi medij z
največjim dosegom bralcev v katoliški Cerkvi,
prebirajo pa jih v vseh družbenih okoljih. Po
izsledkih raziskovalnega inštituta »xit« redna
župnijska sporočila v katoliških občestvih po
Nemčiji izhajajo v nakladi od 6,6 do 7,5 milijonov
izvodov na posamezno izdajo.
Anketa je še
pokazala, da 88 % župnijskih občestev župnijski
list izda večkrat v letu. Značilni primerek izide
za združenje večih župnij (75 %), razdelijo pa ga
brezplačno bodisi po vseh katoliških
gospodinjstvih (49 %) ali pa celo po vseh
gospodinjstvih (22 %). Dobra polovica župnijskih
listov je vsakokrat osredotočena na določeno temo,
je pokazala anketa. Stroški so večinoma pokriti iz
župnijskega sklada (87 %) ali pa iz pastoralnega
združenja.
Uredniške odbore v večini
primerov sestavljajo prostovoljci. Izmed povprečno
petih članov uredništva je običajno en predstavnik
duhovščine. V raziskavo je bilo vključenih več kot
5.000 župnij po vsej Nemčiji, anketa pa je bila
izvedena s pomočjo spletnega portala
»Pfarrbriefservice.de« v sodelovanju z medijsko
službo združenja nemških škofij.
»Župnijski
listi so nepogrešljivi za komunikacijo in odlično
segajo do končnega uporabnika«, je izsledke ankete
komentiral Matthias Kopp, tiskovni predstavnik
Nemške škofovske konference. »Za ustvarjalce
omenjenega medija bi morali ti rezultati pomeniti
novo spodbudo pri njihovem delu. Izdajanje
župnijskih oznanil ljudje jemljejo
resno.«
Vir: Kathpress
Več na: http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/zupnijska-oznanila-v-nemciji-cerkveni-medij-z-najvecjim-dosegom
Mojca M.
Štefanič, Papež Frančišek
podprl pobudo »40 dni za Življenje« (Vir:
Druzina.si)
Papež Frančišek
je izrazil javno podporo delovanju ekumenske
molitvene pobude »40 dni za Življenje«. V pismu,
poslanem z vatikanskega državnega tajništva, je
zapisano, kako »papež izjemno ceni predano delo
molitvenih skupin«, ki ljudi vabijo k molitvi pred
klinikami, kjer opravljajo splave, »s čimer
spodbujajo spoštovanje življenja vseh nerojenih
otrok«.
»Sveti oče zagotavlja svojo
molitveno podporo vam, vašim kolegom in vsem
tistim, katerih molitev, post in žrtve rešujejo
številna življenja in izkazujejo slavo Gospodu«,
je še zapisano v pismu. Pobudniki ene
najuspešnejših kampanj v podporo življenju na
svetu so bili navdušeni ob prejemu pisma s
spodbudnimi papeževimi besedami. Robert Colquhoun,
direktor londonske podružnice pobude »40 dni za
Življenje«, je v pogovoru za spletni portal
LifeSiteNews povedal, da so pismo spodbude prejeli
tudi od kardinala Renata Martina, upokojenega
vatikanskega odposlanca pri Združenih narodih.
Kardinal je kot častni predsednik inštituta
Dignitatis Humanae zapisal, da z veseljem podpira
pobudo »40 dni za Življenje«, saj ta po njegovih
besedah »ogromno prispeva k pričevanju o pomenu
slehernega človeškega življenja«.
Kot je
pojasnil Robert Colquhoun, je izkazana podpora
molitveni pobudi resnično dobrodošla, saj so
»nekateri prostovoljci med miroljubnimi in zvestim
pričevanjem za življenje deležni ostrega pregona«.
Poleg tega si organizacija ravno v tem času
prizadeva, da bi svoje delovanje čim bolj
razširila po evropskih državah. Obe pismi podpore
po Colquhounovih besedah potrjujeta, da »laiki
lahko igrajo pomembno vlogo pri evangelizaciji, in
da posamezni kristjani lahko odločilno vplivajo na
oblikovanje kulture življenja v svojih občestvih s
pomočjo preverjenega sistema, ki lahko rešuje
življenja pred splavom«.
Pobuda »40 dni za
Življenje« je dejavna v Združenih državah Amerike,
kjer jo goreče spodbuja 35 ameriških škofov,
gibanje pa se opazno širi tudi v Veliki Britaniji,
kjer je deležno podpore s strani tamkajšnjih
škofov. Dejavnosti pobude se je v zadnjem času
udeležilo okoli 100.000 posameznikov iz 3.600
cerkva, tako katoliških kot nekatoliških, na 253
prizoriščih v desetih različnih
državah.
Pobudi so se pridružili tudi na
sosednjem Hrvaškem, med 5. marcem in 13. aprilom
letos pa se je v Zagrebu v molitvi zvrstilo kar
preko 1.400 posameznikov. Po navedbah članov
organizacije »40 dni za Življenje« Hrvaška ostaja
del te ekumenske molitvene pobude, naslednjo
kampanjo pa prirejajo med 24. septembrom in 2.
novembrom, ko bodo z molitvijo, bdenjem in s
postom pred bolnišnicami, kjer izvajajo splave,
spodbujali odločitev Za Življenje. Jeseni se bodo
Zagrebu pridružila še nekatera druga hrvaška
mesta, med njimi Osijek, Vinkovci, Zadar in Split.
K sodelovanju seveda vabijo nove podpornike
molitvene pobude.
Po besedah britanskih
podpornikov pobude so z molitveno podporo v
zadnjem letu uspeli rešiti 728 otrok, potem ko so
matere v pogovoru prepričali, naj ne opravijo
načrtovanega splava. Trinajst zaposlenih na
klinikah za opravljanje splavov je zapustilo svoja
delovna mesta, v Združenih državah Amerike pa so
osem klinik zaprli.
Od začetka kampanje
leta 2004 pobudniki ocenjujejo, da so z molitveno
podporo in pogovori pred splavom rešili 8.973
otrok, svojemu delu na kliniki se je odpovedal 101
zaposleni, zaprtih je bilo 50 klinik za
opravljanje splavov.
Vir: LifeSiteNews.com
/ hrvaška pobuda »40 dni za Življenje«
Več
na: http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/papez-francisek-podprl-pobudo-%C2%BB40-dni-za-zivljenje%C2%AB
Mojca M.
Štefanič, Prvi
kontemplativni samostan na Kitajskem po letu 1949
(Vir: Druzina.si)
Na
Kitajskem so prvič po letu 1949 znova odprli
samostan kontemplativne redovne skupnosti. Kot je
včeraj poročal Radio Vatikan, so v mestu Lintou v
severnokitajski pokrajini Shanxi blagoslovili
samostan redovnic avguštink. Slovesnega bogoslužja
ob odprtju 1. maja letos so se udeležili dva
škofa, petdeset duhovnikov in 1.700 vernikov. Ob
odprtju so po navedbah Radia Vatikan zbrane
nagovorili tudi krajevni predstavniki komunistične
partije in vladnega urada za verska
vprašanja.
Vsa sredstva za odprtje
samostana v Lintouju je prispevala britanska
nevladna organizacija »Exchange with China«, ki
spodbuja dialog med katoličani na Kitajskem in v
Veliki Britaniji. K ženskemu samostanu po imenu
»Vrt sv. Avguština« sodi tudi dom za ostarele.
Redovnice se posvečajo molitvi in
kontemplaciji.
Pristojni krajevni škof
Jean-Baptiste Wang Jin iz škofije Yuci je po
navedbah Radia Vatikan izdal dovoljenje za
ustanovitev samostana z utemeljitvijo, da je v
zaporu bolje doumel vrednost molitve in
kontemplacije. Današnji škof je kot duhovnik v
ječi prebil dvajset let, od tega deset let v
samici.
Vir: Kathpress
Več na: http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/prvi-kontemplativni-samostan-na-kitajskem-po-letu-1949
Mojca M.
Štefanič, 500 otrok z
izrednim vlakom potuje v Vatikan (Vir:
druzina.si)
Velika
železniška postaja za male vatikanske obiskovalce:
31. maja letos se bo 500 otrok z izrednim vlakom
pripeljalo na vatikanski peron. Po ogledu bazilike
sv. Petra bo devet- in desetletnike pozdravil
papež Frančišek, so minuli torek sporočili iz
Vatikana. Mali potniki prihajajo iz četrti v Rimu
in Neaplju, ki veljajo za socialno ogrožena
žarišča.
»Otroški vlak« prireja pobuda
Dvorišče za pogane, ki si prizadeva za dialog z
neverujočimi. Projekt podpira tudi italijansko
ministrstvo za šolstvo, vlak pa v brezplačno
uporabo nudijo italijanske železnice.
Vir:
Kathpress
Več na: http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/500-otrok-z-izrednim-vlakom-potuje-v-vatikan | | |
|
|
|
|
