Politična kriza ogroža našo skupno prihodnost (Vir: katoliska-cerkev.si)
Politična kriza, ki je zajela Slovenijo, zbuja resno zaskrbljenost. Po tem, ko je vse kazalo, da smo stopili na pot gospodarskega okrevanja in družbene stabilizacije, so čez noč postali ogroženi napori in dosežki vladne koalicije, s tem pa so ogrožene tudi reforme, za katere vemo vsi, da so nujno potrebne. Številni ekonomisti nas prav tako svarijo pred hudimi posledicami, ki jih bomo utrpeli kot posamezniki in kot država, če se bosta verodostojnost gospodarskih reform in politična stabilnost v državi ponovno zamajali. Zato pozivamo vse politične dejavnike, ki v teh dneh sprejemajo usodne odločitve, da postavijo skupno dobro državljank in državljanov ter vse narodne in politične skupnosti odločno na prvo mesto in takoj poiščejo takšen izid iz krize, ki bo ohranjal doseženo raven reform in jih razvijal naprej v začrtani smeri. Edino ta nas lahko izpelje iz negativnega stanja, ki je nastalo kot posledica dve desetletji trajajočega, a le deloma uspešnega prehoda iz totalitarne družbene ureditve v demokratično, pravno varno in socialno pravično državo.
Vse verne državljane vabimo, da se združimo v goreči molitvi za domovino.
msgr. dr. Anton Stres
ljubljanski nadškof metropolit
predsednik SŠK
Več na: http://katoliska-cerkev.si/politicna-kriza-ogroza-naso-skupno-prihodnost
Odgovor Katoliške Cerkve na odprto pismo skupine kulturnikov (Vir: katoliska-cerkev.si)
Koordinacija kulturnih organizacij Slovenije (KOKS) je skupaj z Društvom slovenskih pisateljev (DSP) in nekaterimi drugimi organizacijami v četrtek, 3. januarja 2013, v mednarodno javnost poslala odprto pismo o aktualnem družbenopolitičnem dogajanju v Sloveniji, kjer poskuša na račun varčevalnih ukrepov diskreditirati slovensko vlado in Katoliško Cerkev. Avtorji so v pismu med drugim zapisali, da aktualna vlada Republike Slovenije na račun javnega šolstva podpira zasebno šolstvo in da je situacija v državi nesprejemljiva tudi zaradi ekonomske koruptivnosti Cerkve in njenega intenzivnega vmešavanja v politiko.
Slovenska škofovska konferenca (SŠK) odločno zavrača insinuacije, da se Cerkev intenzivno vmešava v politiko. Škofje se do družbenega dogajanja v Sloveniji opredeljujemo na način, ki je v skladu z družbenim naukom Cerkve in njenim poslanstvom na etičnem in socialnem področju, in skladno z mestom, ki ji pripada v družbi. Škofje mednarodno javnost opozarjamo, da je omenjeno pismo napisano izrazito ideološko in tendenciozno ter izkrivlja tako stanje demokracije v Republiki Sloveniji, kakor tudi mesto in vlogo Katoliške Cerkve ter njen odnos do družbenih vprašanj.
Druga neresnica je očitek, da sedanje politično vodstvo podpira zasebno šolstvo na račun javnega. Katoliška Cerkev ima štiri zasebne srednje (2 % srednješolske populacije) in eno osnovno šolo (0,08 % osnovnošolske populacije). Pri tem poudarjamo, da t. i. varčevalni ukrepi Vlade Republike Slovenije zasebno šolstvo zadevajo po enakih merilih kot javno, pri čemer je zasebno šolstvo v izhodišču s strani države financirano manj kot javno, zato varčevanje posledično predstavlja dodatno breme za ustanovitelja šole in starše učencev. SŠK odločno protestira proti širjenju neresničnih podatkov in problematiziranju zasebnega šolstva, saj statistika Slovenijo glede zastopanosti zasebnih šol postavlja na zadnje mesto v EU.
Podobno kot ocena položaja zasebnega šolstva v Sloveniji tudi več drugih ocen v pismu ne ustreza resničnosti in zavaja tako domačo kot tujo javnost, zato se vodstvo Cerkve od tega pisanja odločno distancira.
msgr. dr. Anton Stres
ljubljanski nadškof metropolit
predsednik SŠK
Več na: http://katoliska-cerkev.si/odgovor-katoliske-cerkve-na-odprto-pismo-skupine-kulturnikov
Dr. Janež se je ves predal bolnikom (Vir:druzina.si)
Ob stoti obletnici dr. Janeza Janeža je bila v soboto v cerkvi sv. Helene v Dolskem – v cerkvi torej, v kateri je bil misijonar krščen – obletna maša, ki jo je daroval nuncij Juliusz Janusz, številno delegacijo Janeževih prijateljev iz Kitajske in s Tajvana, misijonarjeve sorodnike in župljane Dolskega in okolice pa je med pridigo nagovoril misijonar in profesor, lazarist dr. Drago Ocvirk. Popoldne bo v Kulturnem domu Dolsko še akademija, na kateri bodo misijonarjevo življenje in delo predstavili slovenski in tajvanski zdravniki.
»Ob obhajanju te evharistije dihamo univerzalno razsežnost katoliške Cerkve. Radi bi se namreč zahvalili Bogu za delo slovenskega državljana dr. Janeža na daljnem otoku Formozi, kjer je zelo velikodušno uporabljal svoje zdravniško izkušnjo v prid bolnikov tistega azijskega območja,« je dejal na začetku maše nuncij Janusz in pristavil, da je sam, ko je bil predstavnik svetega sedeža na Tajvanu, okusil, kako tamkajšnji ljudje, še posebno zdravniki, še danes cenijo Janeževo delo in kako je z njegovim delom pridobila ugled katoliška Cerkev na Tajvanu. »Katoličani na Tajvanu so v manjšini, le dva odstotka jih je, imajo pa tri katoliške univerze, 60 katoliških šol, tudi veliko gimnazij in licejev, ter opravljajo pomembno dejavnost na karitativnem in kulturnem področju,« je našteval nuncij in dodal, da bi bilo lahko to zgled za katoličane v Sloveniji, ki predstavljajo 70 odstotkov prebivalstva, »nimajo pa dostopa do številnih dejavnosti v javnem sektorju«.
Ocvirk: Komunizem, Herod 20. stoletja, je Janeža preganjal
Dr. Drago Ocvirk je v nagovoru povezal zavetnico dolske cerkve sv. Heleno z dr. Janežem. »Kot je znano, je bila sv. Helena mati Konstantina, rimskega cesarja, ki je ustavil preganjanje kristjanov in jim podelil svobodo s t. i. milanskim ediktom. To je bilo davnega leta 313. Letos obhajamo 1700 let tega pomembnega dogodka, ki je uzakonil versko svobodo in s tem postavil temelj, na katerem je zrasla tako zahodna civilizacija kakor tudi sedanja globalna civilizacija, utemeljena na človekovih pravicah in verski svobodi. Toda pot do civilizacije človekovih pravic in verske svobode je bila v 20. stoletju več kot trnova in to pot je prehodil dr. Janez Janež, predno je lahko v polnosti razvil svoje človeške sposobnosti in darove krstne milosti, ki jih je prejel pri krstnem kamnu v zavetju sv. Helene,« je dejal misijonar Ocvirk. »Ker je bil mlad in perspektiven zdravnik Jezusov učenec, mu je komunizem – Herod 20. stoletja – stregel po življenju. Čeprav mu ni bilo mar za politiko in ideologijo, se je znašel na seznamu za likvidacijo, zato se je umaknil na Koroško. Ko se je po čudežu rešil z vlaka, ki ga je peljal s tisoči mladih fantov v likvidacijo v komunistično Jugoslavijo, se je odločil, da bo svoje sposobnosti in srce podaril najrevnejšim v misijonih. S pomočjo lazaristov Kopača in Lenčka je leta 1948 prišel na Kitajsko in tam zastavil svoje človekoljubno delo. A le za štiri leta. Herod je po drugi svetovni vojni dobil krila, spravil pod svoje tiransko krvavo žezlo polovico sveta, tudi celinsko Kitajsko. Leta 1952 so Janeža izgnali iz svojega 'raja',« je pridigal dr. Ocvirk in povedal, da je po sedmih letih preganjanj dr. Janež prišel na Tajvan, na Formozo, kjer so njegovo delo spoštovali.
Tri sporočila dr. Janeža
Župljanom župnije Dolsko in vsem Janeževim rojakom je dr. Ocvirk podal tri sporočila. Prvo je, da bi si prizadevali za svobodo, še zlasti za svobodo vere, da bi lahko v polnosti kakor dr. Janež uresničili tako človeške talente, kakor darove krstne milosti in z njimi bogatili drug drugega. Drugo sporočilo je, kot je dejal Ocvirk, da nam svoboda ne bo pretveza za sebičnost, ki je korenina krize, razprtij in sovraštva, temveč ozračje, v katerem bomo drug drugega prehitevali v dobrem in si služili v ljubezni. Tretje sporočilo slovenskega misijonarja in zdravnika s Tajvana pa je, da bi kakor on tudi Slovenci danes vendarle spoznali, da brez priznavanja Boga ni priznavanja človeka, da se človekoljubnost rojeva in krepi v ljubezni do Boga.
Kdo je bil dr. Janez Janež?
»Sem kirurg in drugega ne znam. Za to bom dajal odgovor Bogu. Napravim vse, kar mi zdravniška veda in praksa narekujeta, nato pa prepustim Bogu, da on ozdravi; šele potem molim rožne vence. Jih vidite, koliko jih imam tam na kljuki, molkov? Življenje je najvišji zakon! Tudi v operacijski sobi,« je zapisal dr. Janež.
Rodil se je 14. januarja 1913 v Dolskem pri Ljubljani. Po klasični gimnaziji v škofovih zavodih je študiral medicino, kasneje je specializiral kirurgijo in do leta 1944 vodil oddelek za transfuzijo krvi v ljubljanski bolnišnici. Čeprav je zdravil tudi partizane, je bil leta 1945 zaradi svoje trdne katoliške vere in ker ni hotel sodelovati v akciji zbiranja sredstev za OF med prvimi določen za likvidacijo. Umaknil se je Koroško in v begunskem taborišču zdravil begunce. Čez Višarje se je umaknil v Rim, od tam pa v Argentino in nato v misijone na Kitajsko, kar je sanjal že kot najstnik: da bi postal zdravnik misijonar v Aziji. Leta 1952 so komunisti iz Kitajske pregnali vse tujce in oditi je moral tudi dr. Janež. Z redovniki kamilijanci se je odpravil na tajvanski otok Formozo in tam deloval do svoje smrti oktobra 1990.
Več na: http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/all/09A881D1F1ADD58CC1257AF80044247D?OpenDocument
Uslužbenka letalske družbe sme nositi križec na delovnem mestu (Vir: druzina.si)
Uslužbenka britanske letalske družbe sme tudi na delovnem mestu še naprej okoli vratu nositi verižico s križcem. Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je minuli teden odločilo, da je delodajalec Britanki neupravičeno prepovedal nošenje verskih simbolov med delovnim časom. Britansko pravosodje je pritožbo Nadie Eweida, ki izhaja iz egiptovske koptske družine, leta 2010 zavrnilo.
Sodišče v Strasbourgu je razsodilo, da argument letalske družbe 'British Airways', češ da nošenje križa škoduje ugledu podjetja, ne zadošča. Kot utemeljitev so sodniki navedli, da omenjena letalska družba ostalim zaposlenim, ki pripadajo drugim veroizpovedim, na delovnem mestu dovoli nošenje verskih oblačil in pokrival, denimo turbana. Tudi ti simboli očitno nimajo neugodnega vpliva na blagovno znamko 'British Airways'.
V še treh podobnih primerih so strasbourški sodniki ugotovili, da ni šlo za kršenje pravice do verske svobode posameznika. Kot so pojasnili, je potrebno zaščititi pravico do svobodnega izražanja vere, pri čemer pa je potrebno temeljito pretehtati, ali zaradi tega niso zapostavljene pravice ostalih prisotnih.
V primeru medicinske sestre, ki je prav tako vložila pritožbo proti delodajalcu, je bil močnejši argument slednjega, ki je nošenje nakita med negovanjem bolnikov prepovedal iz higienskih razlogov; argument delodajalca je po mnenju sodnikov močnejši od zaščite verske svobode.
Tudi v dveh drugih primerih sodišče ni ugodilo zahtevam tožnikov. Dva zaposlena katoličana nista bila pripravljena izvajati določenih nalog na delovnem mestu, saj so te po njunem mnenju izražale njuno strinjanje z istospolno usmerjenostjo: katoličanka, zaposlena na mestnem uradu, ni želela vpisovati registriranih zvez med istospolnimi partnerji, nek spolni terapevt pa ni želel sodelovati z istospolnimi pari. Delodajalca sta v obeh primerih zagrozila z delovnopravnimi posledicami, ki bi se zaključile z odpustitvijo z delovnega mesta.
Sodniki so upoštevali argumentacijo britanskih sodišč, po kateri naj delodajalci pri določanju svojih delovnih smernic ne bi nasprotovali zakonskim vodilom, denimo pravici do enakopravne obravnave ne glede na spolno usmerjenost. Pravice istospolno usmerjenih parov so tako kot pravica do verske svobode zaščitene s konvencijo o človekovih pravicah pri Evropskem svetu.
Tožniki lahko tudi proti razsodbi strasbourškega sodišča v roku treh mesecev vložijo pritožbo pri velikem senatu Evropskega sodišča za človekove pravice.
Prvi odziv na razsodbo je prišel s strani anglikanskega nadškofa v Yorku, Johna Sentamuja: »Vsem kristjanom in tudi vernikom ostalih veroizpovedi mora biti dana svoboda za nošenje verskih simbolov, ne da bi ob tem trpeli kakršno koli razlikovanje«, je izjavil yorški nadškof. »Če ljudje nosijo križ ali pa morda skupaj molijo, to ne bi smela biti stvar, o kateri odločajo različna sodišča«, je poudaril cerkveni dostojanstvenik.
Več na: http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/all/51BD6E971615905BC1257AFA002D99E6?OpenDocument
Usposabljanje Vodim, torej sem - Pastoralno načrtovanje
· Kdo je vodja, kaj je vodenje?
· Vlogi duhovnikov in laikov pri vodenju župnije
· Kako voditi sestanke ŽPS in druga srečanja v župniji?
· Kako pripraviti župnijski pastoralni načrt?
· Kaj novega prinaša dokument Pridite in poglejte?
· Kako k sodelovanju na župniji pritegniti širši krog sodelavcev?
Socialna akademija vas v sodelovanju s Pastoralno službo Nadškofije Ljubljana vabi na brezplačno 50-urno usposabljanje Vodim, torej sem – pastoralno načrtovanje.
Komu je usposabljanje namenjeno?
Usposabljanje je v prvi vrsti namenjeno moderatorjem pastoralnega načrtovanja v župnijah, ki bo v letu 2013/2014 potekalo na osnovi dokumenta Pridite in poglejte. Vabljeni pa so tudi duhovniki, tajniki ŽPS in ostali pastoralni sodelavci.
Vsebine usposabljanja
· VODENJE. Kdo je vodja? Kakšne so naloge vodje? Katere lastnosti so še posebej potrebne? Kako postati boljši vodja? Voditelji na župniji (voditelj župnije, voditelji posameznih občestev, sodelovanje med njimi). Odnos med laiki in duhovniki. Kako pritegniti k sodelovanju?
· SESTANKI IN SREČANJA. Tehnike učinkovitega vodenja sestankov in srečanj. Dobri nasveti za vodenje sestankov in srečanj iz prakse. Možne pasti, v katere se lahko ujamemo. Simulacijska vaja vodenja sestanka.
· MODERIRANJE - VODENJE NAČRTOVALNEGA PROCESA. Metode dela s skupino, da doseže skupni cilj. Kdo je moderator in kakšne so njegove naloge? Kako ravnati v posebnih primerih? Kako »razširiti« običajni sestanek, da bomo dosegli ustvarjalno dodano vrednost?
· PASTORALNO NAČRTOVANJE. Kaj je načrtovanje in zakaj načrtovati? Vrste načrtovanja. Posebnosti pastoralnega načrtovanja. Proces načrtovanja. Tehnike načrtovanja. Pasti načrtovanja. Pomen dokumenta Pridite in poglejte.
Kje bo usposabljanje potekalo?
Usposabljanje bo potekalo v prostorih Socialne akademije, Ulica Janeza Pavla II. 13 v Ljubljani.
Razpored srečanj
· Sobota, 2.2., 9:00 - 16:00, Uvod v usposabljanje, Vloge, lik in lastnosti vodje, Aleš Čerin, Matej Cepin
· Četrtek, 7.2., 18:00 - 21:00, Dokument »Pridite in poglejte«kot navdih za pastoralno načrtovanje, Matej Cepin
· Četrtek, 14.2., 18:00 - 21:00 Vodenje župnije in odnos: duhovniki – laiki pri vodenju, Aleš Čerin z gostom
· Četrtek, 28.2., 18:00 - 21:00, Vodenje sestankov, Aleš Čerin
· Četrtek, 7.3., 18:00 - 21:00, Moderiranje procesov, Alenka Oblak
· Četrtek, 14.3., 18:00 - 21:00, Pastoralno načrtovanje 1, Matej Cepin
· Četrtek, 21.3., 18:00 - 21:00, Pastoralno načrtovanje 2, Matej Cepin
· Četrtek, 4.4., 18:00 - 21:00, Metode moderiranja in priprava na zaključno simulacijsko vajo, Alenka Oblak
· Petek in sobota, 26.-27.4. (petek popoldne - sobota popoldne). Petek: Kako pritegniti čim širši krog k sodelovanju?, Sobota: Zaključna simulacijska vaja in zaključek usposabljanja, Alenka Oblak, Vsi trije izvajalci
Informacije in prijave
Informacije o usposabljanju dobite pri Mateju Cepinu na Socialni akademiji.
Kontakt: 01-439-97-95, 051-442-003, [email protected]
Prijave praviloma sprejemamo po elektronski pošti na naslov: [email protected]. Pri prijavi navedite naslednje podatke: Ime in priimek, domači naslov, kontakt: e-pošta, telefonska številka, župnija, kaj (vsebinsko) pričakujete od usposabljanja.
Prijave sprejemamo do zapolnitve prostih mest (18) ali najkasneje do 31. januarja. V primeru prevelikega števila prijavljenih udeležencev bomo naredili izbor. Prijavi se lahko tudi več udeležencev iz iste župnije, organizacije ali gibanja.
TEOLOŠKI KOTIČEK
PRIDITE IN POGLEJTE
Slovenski pastoralni načrt, krovni dokument
Veliki itinerariji pastoralne prenove
116. Načrt, s katerim stopamo na pot nove evangelizacije, bomo uresničevali najprej osebno ter v župnijah in skupinah. Nekateri pomembni premiki se lahko zgodijo, če se zanje dogovorimo na ravni šestih škofij. V sklepnem poglavju slovenskega pastoralnega načrta zato podajamo nekaj pomembnih in obveznih itinerarijev pastoralne prenove v luči nove evangelizacije. Ti povzemajo bistvene poudarke načrta, obenem pa pripravljajo konkretne spremembe. SŠK in SPS sta odgovorna za končno in zavezujočo izdelavo itinerarijev. Nekateri itinerariji bodo pripravljeni v enem letu, drugi bodo potrebovali daljše časovno obdobje.
Biblična prenova
117. Biblična prenova, za katero se bomo zavzemali, vključuje: pridiganje na osnovi predstavitve in razlage Božje besede, osebno branje, uporabo Svetega pisma pri katehezi ter léctio divína. Naš poseben cilj bo, da bi svetopisemske skupine v prihodnjem desetletju postale vsaj toliko razširjene, kot so danes zakonske ali molitvene. V ta namen bomo pripravili gradiva za biblične skupine, razdeljene v nekaj letnikov. Gradiva bodo poljudna, da jih bodo lahko uporabljali različni krogi vernikov in bodo omogočala vodenje skupine teološko povprečno izobraženemu voditelju. Za ustanavljanje bibličnih skupin bo pomembno dosedanje delo z bralci bogoslužnih beril, saj so le-ti med bolj primernimi za članstvo v bibličnih skupinah.
Prenova otroške in mladinske kateheze ter priprave na prejem zakramentov
118. V tradicionalni družbi sta bila otroška kateheza in prejemanje zakramentov v določenem starostnem obdobju samoumevna, v današnjem sekulariziranem okolju pa temu ni več tako. Smernice za novo evangelizacijo narekujejo prenovo kateheze in uvajanje v zakramente po katehumenskem modelu oziroma po mistagogičnih načelih. Povedano preprosto: otrok prejme zakrament, ko sta on in družina, iz katere prihaja, dovolj zrela zanj, ne pa, ko je dopolnil določeno starost ali opravil določeno število ur rednega verouka. Priprava na zakrament je daljša, bolj temeljita in izvajana v manjših skupinah. Temu načelu bo morala slediti prenova osnovnošolskega verouka, ki ga bo potrebno razdeliti v dva duhovno-pastoralna stebra. Prvi bo namenjen otrokom in njihovim družinam, ki so na začetku spoznavanja Jezusa Kristusa in si želijo splošne verske vzgoje. Drugi bo rasel iz prvega in bo pripravljen za tiste, ki zorijo za osebno srečanje s Kristusom v zakramentih. Pri tem se opiramo na zapis plenarnega zbora o novih poudarkih v katehezi (PZ 349), kakor tudi na lineamenta za škofovsko sinodo o novi evangelizaciji.
119. Po prejemu zakramentov uvajanja otrok oziroma mladostnik globlje vstopi v proces mistagoške kateheze. Ob tem mu bo prenovljena mladinska kateheza omogočila iskanje odgovorov na vprašanja o njegovem mestu v Cerkvi in družbi.
Prestop na katehezo odraslih
120. Prestop na katehezo odraslih je eden od osnovnih itinerarijev povsod, kjer krajevne Cerkve stopajo na pot nove evangelizacije. O tem je tekla beseda na plenarnem zboru (PZ 354–356) in še prej, v letih po drugem vatikanskem cerkvenem zboru. Na slovenski ravni bomo najprej povezali tiste, ki že udejanjajo programe duhovnega poglabljanja in pastoralnega izobraževanja za odrasle. Teh programov zlasti v mestih ni malo, potrebujejo pa več prepoznavnosti in približevanja širšim skupinam vernikov. Pretresli bomo možnost, kako bi v to delo vključili laiške teologinje in teologe. Zavedamo se, da večina duhovnikov posebnih izkušenj s katehezo odraslih nima.
121. Katehezo odraslih bomo uresničevali v štirih smereh:
– vzporedno s katehezo otrok; to so programi za starše otrok, ki so vpisani v osnovnošolski verouk, zlasti v obdobju priprave na zakramente;
– v obstoječih skupinah: zakonske, biblične in karitativne skupine, laiška gibanja, skupnosti in združenja, pa tudi srečanja ŽPS že vsebujejo katehetski moment, ki ga bomo v prihodnje še bolj poudarili;
– z ustanovitvijo novega modela šole verskega poglabljanja in molitve za odrasle: v prihodnjih letih bomo pretehtali ustanovitev tovrstne šole, ki bi jo izvajali po dekanijah in župnijah;
– v okviru daljnih in bližnjih priprav na prejem zakramenta zakona.
|
|
|
|
|
|
|
