Čutim, da mi vas je zaupal Jezus
Papež je v nagovoru pred molitvijo rožnega venca v Fatimi dejal: »Velika krivica se dela Bogu in njegovi milosti, kadar se na prvem mestu zatrjuje, da so grehi kaznovani z njegovo sodbo, ne da bi najprej rekli, da so odpuščeni z njegovim usmiljenjem. On ni zanikal greha, ampak ga je za nas plačal na križu. »Vsakokrat, ko se ozremo na Marijo, spet verujemo v revolucionarno moč nežnosti in ljubezni. Pri njej vidimo, da ponižnost in nežnost nista kreposti slabotnih, ampak močnih, ki jim ni treba slabo ravnati z drugimi, da bi se počutili pomembne …
|
|
Nečakinja fatimskih vidcev o svoji družini
»Moja družina, moji stari starši, moji starši, vsi smo to dejstvo vedno sprejemali kot Božji dar«, je v intervjuju za CNN povedala nečakinja fatimskih vidcev Jacinta Pereiro Marto. »Bog je izbral moja strica in teto, ker je tako hotel, in moj ded je vedno govoril, kako si je Devica Marija želela priti v Fatimo in je v ta namen izbrala njegove otroke, da pa si sami kot družina nismo ničesar zaslužili.« Zaradi takšnega odnosa, ki ga je družini vcepil njen ded – oče blaženih Frančiška in Hijacinte – , »smo vedno živeli zelo preprosto, kajti Bog je izbral in Bog izbere tistega, ki ga sam hoče. Sami si ničesar ne zaslužimo.«
|
|
Junaške kreposti kardinala Van Thuana
Brazilska starša dečka, čigar čudežno ozdravljenje je vodilo k sobotni kanonizaciji dveh fatimskih otrok, sta nedavno spregovorila o tem, kaj se je zgodilo. »3.marca 2013 pred osmo uro zvečer, je najin sin Lucas, ki se je igral s svojo malo sestrico Eduardo, padel skozi okno z višine dobrih šestih metrov. Star je bil pet let«, pripoveduje dečkov oče Joao Batista... Joao in njegova žena Lucila Yurie sta o tem v Fatimi spregovorila v solzah med tiskovno konferenco, ki je potekala pred papeževim prihodom. Dva fatimska vidca, Jacinta in Frančišek, je papež Frančišek kanoniziral v soboto, na 100. obletnico fatimskih prikazovanj...
|
|
|
Papež na letalu odgovarjal novinarjem
Papež Frančišek je na povratnem letu z apostolskega potovanja odgovarjal na vprašanja novinarjev. Spregovoril je o romanju v Fatimo, o Medžugorju, srečanju s predsednikom ZDA, ki je predvideno 24. maja, Bratovščini Pija X., ekumenizmu ter nekaterih drugih aktualnih tematikah. Portugalska novinarka se je svetemu očetu zahvalila, da je poromal v Fatimo ter za svetnika razglasil Frančiška in Hijacinto v letu, ko mineva 100 let od Marijinih prikazovanj. Vprašala ga je, kaj moreta Cerkev in svet upati po tem zgodovinskem trenutku...
|
|
Pet fatimskih molitev za vsakega katoličana
V soboto smo obhajali stoletnico Marijinih prikazovanj v Fatimi. Papež Frančišek je ob tej priložnosti za sveta razglasil fatimska pastirčka, brata in sestro Frančiška in Jacinto Marto. Prikazovanje angela in Božje Matere Marije trem revnim otrokom v portugalski Fatimi v začetku 20. stoletja velja za enega najbolj znanih čudežev v katoliški Cerkvi. Otroci so prejeli veliko sporočil, večinoma so bili to pozivi k osebnemu spreobrnjenju in molitvi, naučili pa so se tudi petih novih molitev.Prva je gotovo znana večini katoličanov, ostale štiri pa so med verniki morda malce manj znane.
|
|
Prva beatifikacija na Irskem
V soboto so verniki v Dublinu doživeli prvo beatifikacijo na tamkajšnjih tleh. Slovesnost je bila »ekumenska gesta brez primerjave«. Uradno prošnjo za beatifikacijo irskega jezuita Johna Sullivana (1861-1933) sta namreč skupaj izrekla anglikanski in katoliški nadškof. Iz Vatikana se je slovesnosti v irski prestolnici udeležil prefekt Kongregacije za svetnike, kardinal Angelo Amato. John Sullivan je na Irskem zaslovel s svojo požrtvovalnostjo, delom za uboge in krepostnim življenjem, verniki pa zaupajo tudi v moč njegove priprošnje. Sullivan je odraščal v anglikanski družini, v starosti 35 let pa se je spreobrnil v katoliško vero.
|
|
|
|
Radost ljubezni
slovenski prevod posinodalne apostolske spodbude
papeža Frančiška Amoris laetitia
Ljubezen vse upa
116. Pánta elpízei – »ne obupa pred prihodnostjo«. V povezavi s prejšnjo besedo označuje pričakovanje tistega, ki ve, da se drugi lahko spremeni. Nenehno upa, da je mogoče zorenje, presenetljiv razcvet lepote, da bodo nekega dne vzklili najbolj skriti potenciali njegovega bistva. To ne pomeni, da se bo vse v tem življenju spremenilo. Gre za to, da sprejmemo, da se nekatere stvari ne zgodijo, kot bi želeli, temveč da Bog po krivih črtah drugega človeka piše naravnost in more potegniti nekaj dobrega iz pomanjkljivosti, ki mu jih ne uspe premagati na tej zemlji.
117. Upanje se pokaže v svojem polnem pomenu, ker vključuje gotovost o življenju onstran smrti. Ta človek jez vsemi svojimi šibkostmi poklican k polnosti nebes. Tam – ko se bo po Kristusovem vstajenju popolnoma preobrazil – njegovih šibkosti, temnih plati in bolezni ne bo več. Tam bo sijalo resnično bistvo tega človeka z vso njegovo sposobnostjo za dobro in lépo. To nam tudi omogoča, da sredi zemeljskih nadlog gledamo tega človek z nadnaravnim pogledom – v luči upanja – in pričakujemo to polnost, ki jo bo nekega dne deležen v nebeškem kraljestvu, čeprav je zdaj nevidna.
Radost ljubezni, 116-117
|
|
|
Božja beseda
6. velikonočna nedelja
»Kdor ima moje zapovedi in se jih drži, ta me ljubi; kdor pa me ljubi.« (Jn 14,21).
Apd 8,5-8.14-17
Ps 66
1 Pt 3,15-18
Jn 14,15-21
|
|
|
|
|
