Trg sv. Petra: spovednica za mlade
Papež Frančišek je presenetil na tisoče mladih, ki so se minulo soboto zbrali na Trgu sv. Petra v Vatikanu, ko je dlje kot eno uro prisluhnil njihovim spovedim. Sveti oče je podelil zakrament sprave šestnajstim fantom in dekletom v starosti od 13 do 16 let, ki so v Vatikan priromali ob jubileju usmiljenja. Papež se je med spovedovanjem pridružil 150 duhovnikov, ki so bili najstnikom ves dan na voljo za podeljevanje zakramenta sprave.
|
|
Šmarnična pobožnost in šmarnično branje
Bliža se Marijin mesec in z njim šmarnice. Pripravili smo vzorec za obhajanje te lepe pobožnosti, kadar ta poteka ločeno od svete maše. V ta namen sta izšli tudi izdaji šmarničnega branja. Obe se nanašata na usmiljenje. Aco Jerant je za otroke opisal življenje in delo svetega patra Pija iz Pietrelcine, Jože Urbanija pa je navdih za šmarnice za odrasle dobil pri sv. Tereziji Deteta Jezusa. Vabljeni, da si vzamete čas za to lepo pobožnost.
|
|
Ne imejte birme za maturo
Biti boter se ne konča, ko se zaključi zabava. Vse preveč katoliških birmancev, vidi zakrament svete birme kot neko »maturo«. Potem, ko so obiskovali birmanske skupine, so končno in uradno »opravili«.To je žalostno. Vzgoja v veri traja vse življenje in mladinske skupine v vsaki župniji so zelo potrebne toda, kar je problematično je to, da birmanski botri menijo, da je njihova služba končana takoj, ko se po zabavi počisti.To pa je daleč od resnice.
|
|
|
Frančišek nepričakovano obiskal Mariapoli
Papež Frančišek je v nedeljo popoldne nepričakovano obiskal prireditev z naslovom Vas za zemljo, ki sta jo ob sklepu štiridnevnega Mariapolija pripravila Italijanska ustanova Dan zemlje in Gibanje fokolarov iz Rima. Več tisoč navzočim se je sveti oče zahvalil, da z majhnimi dejanji puščavo spreminjajo v zelen gozd. Ob sklepu je nek fant papežu Frančišku podaril kocko zemlje, ki preko igre uči, kako varovati stvarstvo.
|
|
Najti slona v vrsti za obhajilo
Sliši se krilatica, toda kolikim katoličanom ni uspelo vzpostaviti osebnega odnosa z Jezusom Kristusom? Koliko katoličanov je bilo zakramentaliziranih ne da bi bili evangelizirani, puščenih v stanju »kulturnega katolicizma«, ki jim daje tolažbo v obredih in cerkvenih praznikih ne da bi vodil v življenjsko spremembo, moč živega Boga, ki spreminja dušo? Moja zgodba je bila zagotovo taka, in v Cerkev sem bila povabljena kot bivša katoličanka.
|
|
Stava, ki vključuje tudi bližnjega, ki si ga poročil
Medtem, ko čustvo lahko sčasoma preide, je “želeti dobro drugega” brezčasno in utrjuje zakonsko pripadnost. Če vaju bo ljubezen držala skupaj... bo to ta ljubezen in težko kakšna druga. Ko je Jezus odgovoril na vprašanje o ljubezni v Markovem evangeliju, je odgovoril v delu: “Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe”. To je dobra stava, vključuje tudi bližnjega, ki si ga poročil.Vse to posnema “kakor je Kristus ljubil Cerkev”, z brco “in dal sam sebega zanjo”.
|
|
|
|
Sveto leto usmiljenja
Pobeljeni grobovi
Obstaja nevarnost, da bi kristjani s svojo psihologijo pismoukov ugašali luč, ki jo Sveti Duh prižiga v srcu grešnikov, ljudi, ki stojijo pred vrati Cerkve in začenjajo čutiti hrepenenje po Bogu. Opozoriti želim še na eno lastnost pismoukov: hinavščino in zunanje spolnjevanje postave, pod katerim se skrivajo zelo globoke rane. Jezus uporablja zelo ostre besede: označi jih za »pobeljene grobove«, ki spolnjujejo postavo samo na zunaj, znotraj, v srcu, pa so hinavci. Pismouki so se oklepali črke postave, ljubezen pa so zanemarjali. Niso znali drugega kot zapirati vrata ljudem in jih omejevati. Da bi razumeli, kaj Cerkev je – in kaj nikoli ne bi smela biti –, si poglejmo 23. poglavje Matejevega evangelija, ki je glede tega zelo jasno. Govori o pismoukih in farizejih, ki vežejo neznosna bremena in jih nalagajo ljudem na rame, sami pa jih niti s prstom nočejo premakniti; radi imajo častna mesta in želijo, da jih ljudje kličejo »rabi«. Taka drža je v bistvu posledica izgube čudenja nad darom odrešenja. Ko se nekdo počuti malo bolj gotovega, si začne pripisovati sposobnosti, ki niso njegove, ampak Božje. Zunanje spolnjevanje predpisov in oklepanje svoje miselnosti prevladata nad čudenjem. Izguba čudenja nad zastonjskostjo odrešenja je temelj klerikalizma in občutka svoje lastne neoporečnosti. V človeku se čedalje bolj krepi prepričanje, da lahko o vsem odloča in vse naredi sam. In če je tak človek Božji služabnik (duhovnik), se ima za ločenega od vernikov, za lastnika verskega nauka in nosilca oblasti. Ni več odprt za Božja presenečenja. Zato mi izraz »izguba čudenja« veliko pove. Včasih se zalotim ob misli, da bi takim togim ljudem zelo koristil kak padec, da bi se zavedeli svoje grešnosti in se srečali z Jezusom.
papež Frančišek, Božje ime je Usmiljenje
|
|
|
Božja beseda
6. velikonočna nedelja
»Mir vam zapuščam, svoj mir vam dajem. Vaše srce naj se ne vznemirja in ne plaši.« (Jn 14,27)
Apd 15,1-2.22-29
Ps 67
Raz 21,10-14.22-23
Jn 14,23-29
|
|
|
|
|
