Usposabljanje Vodim, torej sem - Pastoralno načrtovanje
· Kdo je vodja, kaj je vodenje?
· Vlogi duhovnikov in laikov pri vodenju župnije
· Kako voditi sestanke ŽPS in druga srečanja v župniji?
· Kako pripraviti župnijski pastoralni načrt?
· Kaj novega prinaša dokument Pridite in poglejte?
· Kako k sodelovanju na župniji pritegniti širši krog sodelavcev?
Socialna akademija vas v sodelovanju s Pastoralno službo Nadškofije Ljubljana vabi na brezplačno 50-urno usposabljanje Vodim, torej sem – pastoralno načrtovanje.
Komu je usposabljanje namenjeno?
Usposabljanje je v prvi vrsti namenjeno moderatorjem pastoralnega načrtovanja v župnijah, ki bo v letu 2013/2014 potekalo na osnovi dokumenta Pridite in poglejte. Vabljeni pa so tudi duhovniki, tajniki ŽPS in ostali pastoralni sodelavci.
Vsebine usposabljanja
· VODENJE. Kdo je vodja? Kakšne so naloge vodje? Katere lastnosti so še posebej potrebne? Kako postati boljši vodja? Voditelji na župniji (voditelj župnije, voditelji posameznih občestev, sodelovanje med njimi). Odnos med laiki in duhovniki. Kako pritegniti k sodelovanju?
· SESTANKI IN SREČANJA. Tehnike učinkovitega vodenja sestankov in srečanj. Dobri nasveti za vodenje sestankov in srečanj iz prakse. Možne pasti, v katere se lahko ujamemo. Simulacijska vaja vodenja sestanka.
· MODERIRANJE - VODENJE NAČRTOVALNEGA PROCESA. Metode dela s skupino, da doseže skupni cilj. Kdo je moderator in kakšne so njegove naloge? Kako ravnati v posebnih primerih? Kako »razširiti« običajni sestanek, da bomo dosegli ustvarjalno dodano vrednost?
· PASTORALNO NAČRTOVANJE. Kaj je načrtovanje in zakaj načrtovati? Vrste načrtovanja. Posebnosti pastoralnega načrtovanja. Proces načrtovanja. Tehnike načrtovanja. Pasti načrtovanja. Pomen dokumenta Pridite in poglejte.
Kje bo usposabljanje potekalo?
Usposabljanje bo potekalo v prostorih Socialne akademije, Ulica Janeza Pavla II. 13 v Ljubljani.
Razpored srečanj
· Sobota, 2.2., 9:00 - 16:00, Uvod v usposabljanje, Vloge, lik in lastnosti vodje, Aleš Čerin, Matej Cepin
· Četrtek, 7.2., 18:00 - 21:00, Dokument »Pridite in poglejte«kot navdih za pastoralno načrtovanje, Matej Cepin
· Četrtek, 14.2., 18:00 - 21:00 Vodenje župnije in odnos: duhovniki – laiki pri vodenju, Aleš Čerin z gostom
· Četrtek, 28.2., 18:00 - 21:00, Vodenje sestankov, Aleš Čerin
· Četrtek, 7.3., 18:00 - 21:00, Moderiranje procesov, Alenka Oblak
· Četrtek, 14.3., 18:00 - 21:00, Pastoralno načrtovanje 1, Matej Cepin
· Četrtek, 21.3., 18:00 - 21:00, Pastoralno načrtovanje 2, Matej Cepin
· Četrtek, 4.4., 18:00 - 21:00, Metode moderiranja in priprava na zaključno simulacijsko vajo, Alenka Oblak
· Petek in sobota, 26.-27.4. (petek popoldne - sobota popoldne). Petek: Kako pritegniti čim širši krog k sodelovanju?, Sobota: Zaključna simulacijska vaja in zaključek usposabljanja, Alenka Oblak, Vsi trije izvajalci
Informacije in prijave
Informacije o usposabljanju dobite pri Mateju Cepinu na Socialni akademiji.
Kontakt: 01-439-97-95, 051-442-003, [email protected]
Prijave praviloma sprejemamo po elektronski pošti na naslov: [email protected]. Pri prijavi navedite naslednje podatke: Ime in priimek, domači naslov, kontakt: e-pošta, telefonska številka, župnija, kaj (vsebinsko) pričakujete od usposabljanja.
Prijave sprejemamo do zapolnitve prostih mest (18) ali najkasneje do 31. januarja. V primeru prevelikega števila prijavljenih udeležencev bomo naredili izbor. Prijavi se lahko tudi več udeležencev iz iste župnije, organizacije ali gibanja.
Izvajalci
Matej Cepin
Matej Cepin, univ.dipl.ing., se z vodenjem ukvarja od svojih študentskih let. Začel je z vodenjem različnih skupin mladih kot animator in skavtski voditelj. Največ voditeljskih sposobnosti je pridobil z vodenjem usposabljanj za mladinske voditelje, animatorje in prostovoljce ter profesionalce v nevladnih organizacijah. Doma in po Evropi je izvedel krepko čez 100 različnih eno- ali večdnevnih usposabljanj.
Prostovoljno in profesionalno pot je nadaljeval kot vodja različnih projektov, ki so od njega zahtevali predvsem veščine projektnega in timskega dela, oblikovanja vizije, pridobivanja sredstev, trženja in odločanja v kritičnih situacijah. Kot glavni ali programski vodja je vodil tudi nekaj več let trajajočih mednarodnih projektov in projektov z več kot 10 konzorcijskimi partnerji. Trenutno opravlja vlogo direktorja Socialne akademije – zavoda za izobraževanje, raziskovanje in kulturo iz Ljubljane.
Bil je član več nacionalnih in mednarodnih strokovnih skupin, med drugim v Evropskem mladinskem forumu, Evropskem centru za delavska vprašanja, zavodu Pelikan Karitas, skavtski organizaciji, International Consortium for Experientieal Learning, Škofijski pastoralni svet Ljubljanske škofije, nacionalne skupine za implementacijo Europassa, Mladinskega sveta Slovenije in drugih. O temah, neposredno ali posredno povezanih z vodenjem, je napisal več samostojnih in skupinskih publikacij ter strokovnih člankov, pri večini med njimi je sodeloval tudi kot urednik. Omeniti velja Priročnik za trenerje mladinskih voditeljev, Priročnik za menedžerje v mladinskih organizacijah, Priročnik za inštruktorje v mladinskih pobudah programa Mladi v akciji, knjigo S strateškim načrtovanjem do uspešnega vodenja NVO, knjigo Misija: Voditelj, knjigo Kako pametno porabiti EU sredstva in druge. S sodelavcem je razvil tudi model učeče se nevladne organizacije.
Aleš Čerin
Aleš Čerin, magister farmacije, se je z vodenjem srečal v farmacevtski družbi LEK, kjer je bil vodja oddelka in kasneje vodja strokovnih sodelavcev, odgovoren za vpeljevanje analitskih metod in sistemov vodenja kakovosti. Od leta 2003 je lastnik in direktor podjetja za izobraževanje in svetovanje Edusatis d.o.o., kjer v farmacevtskih podjetjih Vzhodne Evrope (Ukrajina, Poljska) pomaga pri optimizaciji laboratorijske analitike in sistemov vodenja kakovosti, ter pri razvoju voditeljev na nižjih ravneh.
Je strokovni izvedenec za farmacevtsko in laboratorijsko stroko pri Slovenskem inštitutu za kakovost (ISO 9001: 2008) ter praktik in moderator metode odprtega prostora. Principe odprtega prostora uporablja pri svojih izobraževanjih in svetovanjih, kar omogoča vključenost udeležencev in zagotavlja uspešen prenos idej v prakso.
Izkušnje pridobljene pri postavljanju in vodenju slovenske odraslo-skavtske organizacije, kombinira z izkušnjami pri vodenju v poslovnem svetu, ter jih preko predavanj prenaša tudi v družinsko okolje. Pripravil je predavanje “Voditi družino kot podjetje?”, ki pomaga staršem ozavestiti njihovo vlogo voditelja, prenesti dobre prakse iz podjetja v družino in tudi obratno. Je član svetovnega komiteja International Scout and Guide Fellowship (mednarodne bratovščine odraslih skavtinj in skavtov) in eden od ustanoviteljev Skavtske akademije, sistema izobraževanja za skavtske voditelje.
Od leta 2007 piše blog Preprostost, kjer se ukvarja z iskanjem ‘bolj preprostih izbir’ v družini, družbi in poslu.
Alenka Oblak
Alenka Oblak, univ. dipl. socialna pedagoginja, podiplomska študentka antropologije, je z vodenjem skupin začela kot prostovoljka v srednji šoli in pri skavtih. Kot prostovoljka je v Braziliji dobro leto vodila skupine mladih ter staršev in za timu dnevnega centra izvedla izobraževanje.
Zaposlena pri skavtih in na Slovenski filantropiji je v različnih nacionalnih in mednarodnih projektih sodelovala kot izobraževalka, podpora prostovoljcem, skrbela za prijave na razpise, koordinacijo konference ter mreženje prostovoljskih organizacij. Na Zavodu Movit je bila odgovorna za ocenjevanje in izpeljavo projektov Evropske prostovoljne službe.
Z vodenjem izobraževanj v Sloveniji in tujini se ukvarja 13 let, od l. 2010 ima lastno podjetje – Permitir se, Alenka Oblak s.p. Izvaja izobraževanja tako v Sloveniji kot tujini na področju krepitve zaposlenih v nevladnem sektorju in javnih institucijah, prostovoljstva v Sloveniji in tujini, globalnega učenja, okoljske vzgoje, mladinskega dela ter dela z osebami z manj priložnostmi. Ocenjuje pripravljenost organizacij na Evropsko prostovoljno službo v Sloveniji ter Vzhodni Evropi in na Kavkazu. Je del tima izobraževalcev v evropski regiji Svetovne dekliške skavtske organizacije (WAGGGS) in v Mladinskem svetu Slovenije. V programu mednarodnega skupinskega prostovoljstva Pota je del vodstvenega tima.
Na teh področjih je tudi avtorica člankov ter urednica in soavtorica publikacij, med drugim ABC prostovoljstva – Priročnik za mentorje, Priročnika za menedžerje v mladinskih organizacijah, Govoriš medkulturno? - priročnika za medkulturni dialog.
Tone Gorjup, Pred 100 leti se je rodil laični misijonar Janez Janež (Vir: radio-ognjisce.si)
Mineva stoletje od rojstva zdravnika in misijonarja dr. Janeza Janeža. Janez Janež je zemeljsko pot začel 14. januarja 1913 v Dolskem. Študiral je v Gradcu in med vojno delal kot specialist v Ljubljani. Maja 1945 se je rešil s transporta, v katerem so bili vrnjeni domobranci. V zahvalo za rešitev pred smrtjo se je odločil, da gre v misijone; res pa je, da je o tem razmišljal že v otroških letih. Začel je na Kitajskem, od koder je bil leta 1952 izgnan na Tajvan. Tam je nadaljeval s svojim delom in v izredno težkih razmerah v nekaj desetletjih razvil sodobno bolnišnico in ustanovil zdravstveno šolo.
Raziskovalka njegovega življenja Anica Dobrovc je o njegovem odnosu do bolnikov dejala, da je bil do njih izredno topel. Ko pa je imel opravka s svojimi sodelavci, zdravniki, s kirurško ekipo, je bil izjemno zahteven in oster. Njegovo pravilo je bilo: „Tukaj vlada zakon življenja!“ To je edino pravilo, ki velja v operacijski sobi in zakaj bi bil bolnik minuto ali dve dlje na operacijski mizi kot je to potrebno. Sodelavci so ga cenili in spoštovali, čeprav so se ga bali. Janež pa je o svojem delu povedal: „Vesel sem in srečen, ker delam za uboge, revne in potrebne. Kitajce imam zelo rad in srečnega se počutim med njimi. Prepričan sem, da nisem mogel boljšega napraviti, kot iti v misijone delat. Ni na svetu denarja in časti, da bi zapustil svoje bolnike, ki so moj raj, saj sem v njem popolnoma srečen.“ Umrl je 11. oktobra 1990; mnogi so ga imeli za svetniškega človeka.
Slovesno praznovanje ob 100. obletnici rojstva priznanega zdravnika med Kitajci, ki bo 19. januarja v njegovem domačem kraju, pripravljajo Društvo misijonarja dr. Janeza Janeža, Župnija Sv. Helena Dolsko in Občina Dol pri Ljubljani. Ob 10. uri bo v cerkvi Sv. Helene maša, ob 15. uri pa bo v Kulturnem domu Dolsko akademija, na kateri bodo misijonarjevo življenje in delo predstavili: salezijanec Tone Ciglar, zdravnik dr. Pavel Poredoš, zdravnik s Tajvana dr. Zen-Yong Chen, vodja Tajskega gospodarskega in kulturnega urada na Dunaju Lien-Gene Chen ter pranečak Janeza Janeža zdravnik dr. Andrej Janež.
Več o dr. Janezu Janežu ...
Več na: http://radio.ognjisce.si/sl/138/aktualno/9716/
Minutke za Sveto pismo zaživele na spletu! (Vir: druzina.si)
»Knjiga knjig« je tista, ki je igralca Gregorja Čušina in režiserja Davida Sipoša združila pod eno streho v filmsko dvojico, ki ustvarja kratke filme s tisto tematiko, ki se je doslej ni lotil še noben slovenski filmar – Svetim pismom.
Čušin in Sipoš želita s kratkimi filmi z naslovom Minutke za Sveto pismo s humorjem in sproščenostjo nagovoriti čim širši krog gledalcev. Objavili smo prvi film z naslovom Adam v bolnici, ki si ga je do danes ogledalo že več kot 650 gledalcev.
Zakaj ravno Sveto pismo?
Za Sveto pismo sta se odločila, ker nudi neverjetno veliko paleto zgodb in likov, hkrati pa je to Čušinova knjiga, ki jo rad prebira, v njej uživa ne le kot vernik, ampak tudi kot igralec. To sicer že počne v svojih monodramah, Minutke mu zato na nek način pomenijo njihovo pomanjšano različico, za katero upa, da bodo skozi smeh tudi nagovorile, poučile, spreobrnile, sprožile razmišljanje, pogovor«.
David zase pravi, da ga Sveto pismo spremlja že od malih nog, saj se spominja zgodb, ki so ga fascinirale, ga prestrašile ali se mu zdele ljubke, ob mnogih pa se je dolgočasil. S Čušinom sta tako hitro prišla do zaključka, da je prav Sveto pismo tisto, iz katerega bosta lahko črpala mnogo zgodb. »Sveto pismo pa poleg vedno aktualnih zgodb kristjanu ne predstavlja le vir dramaturških zapletov, vendar mu je to tudi Božja beseda,« še dodaja Sipoš.
»Prelivanje« Svetega pisma iz pisane besede na platno
Da je »prelivanje« Božje besede na platno zanimiva izkušnja, ki pa v svetu še zdaleč ni neznanka – veliko režiserjev, praktično že od samega izuma filma kot medija, se je tega lotilo, v Sloveniji še ne, zato si, kot pravi Sipoš, to lahko šteje v čast.
Poleg režiserskega pogleda na Sveto pismo pa mu je snemanje prineslo tudi poglobljeno razmišljanje o Božji besedi – kaj besedilo prinaša njemu osebno, v čemer je tudi namen samih Minutk: »Kaj besedilo pomeni zame in kje v življenju me nagovarja kot posameznika? Vsekakor so Minutke oznanjevanje – seveda pa tudi zame osebno.«
Več na: http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/all/D1599B6FB8E55110C1257AEF006424FD?OpenDocument
A. S., Poročilo "Odprta vrata 2013": najbolj preganjani v svetu so kristjani (Vir: radio-ognjisce.si)
Pred kratkim je bilo objavljeno svetovno poročilo "Odprta vrata 2013". Ta prikazuje, da preganjanja zaradi verskih prepričanj še nabolj okušajo kristjani.
V poročilu lahko beremo, da v Severni Koreji pod prisilnim delom trpi okrog 70 tisoč kristjanov. Kritično je tudi na Kitajskem, saj dokument razkriva povečanje nestrpnosti na njihovih tleh. O preganjanju kristjanov se veliko piše tudi iz držav Bližnjega vzhoda in Severne Afrike. Kaj več o tamkajšnjih dogajanjih in o procesu islamizacije je za Radio Vatikan spregovorila Marta Petrosillo, tiskovna predstavnica Organizacije Pomoč Cerkvi v potrebi.
"Da, mogoče je govoriti o islamizaciji. Po upanju, ki je zraslo med 'arabsko pomladjo', je prišlo obdobje razočaranja. Mladeniči, ki so se med vstajo zbirali po mestnih trgih, se kasneje niso uspeli politično organizirati, in praznino, ki so jo zadali padci prejšnjih režimov, so zapolnili z muslimanskimi gibanji. Strah izhaja iz tega, da se iz politične diktature lahko preide v religijsko diktaturo." Petrosillo omenja primer iz Egipta, kjer so pred kratkim aretirali dve deklici, stari med 8 in 10 let, ki bi naj oskrunili Koran. Ter dodaja, da se o pridrževanju v zaporu zaradi bogokletja v prejšnjem egiptovskem režimu ni govorilo.
Preganjanja kristjanov pa se dogajajo tudi v državi Mjanmar, ki leži na jugovzhodu Azije. "Čeprav bi naj nedavne vladne reforme doprinesle k večji odprtosti", pojasnjuje tiskovna predstavnica Pomoči Cerkve v potrebi, "tamkajšnji škofje še vedno poročajo o nadaljni kontroli in preganjanjih. Te še posebej čuti etnična skupina Kachin, v kateri živi večina kristjanov."
Vir: Radio Vatikan
Več na: http://radio.ognjisce.si/sl/138/aktualno/9704/
Nataša Ličen, Romanje križa mladih po slovenskih škofijah (Vir: radio-ognjisce.si)
V pripravi na svetovni dan mladih, ki bo letos julija v Riu de Janeiru, po naših škofijah roma križ slovenskega dneva mladih. Romanje križa se je začelo na praznik Gospodovega razglašenja v ljubljanski nadškofiji in se bo končalo na praznik Jezusovega vstajenja, na veliko noč v mariborski nadškofiji.
Križ v župniji Trnovo od 6. do 20. januarja
Slovenski križ mladih se je najprej ustavil v ljubljanski nadškofiji, v župnijski cerkvi v Trnovem. Janez Rus: „Križ je dan in noč v naši cerkvi v Trnovem. Poleg je tudi zvezek, v katerega verniki lahko vpišejo svoje vtise. Priznati moram, da sem imel sprva mešana občutja ob povabilu k sprejetju križa v župniji na praznik Gospodovega razglašenja. Ob vrhuncu božičnega časa sprejeti znamenje trpljenja? Nato pa sem spoznal, da je še kako vmesno v tem času sprejeti križ. Božični čas ima za nas kristjane smisel v kolikor otroka, rojenega na Božič, sprejemamo kot odrešenika za našo osvoboditev. Kot piše evangelist Matej, so modri z vzhoda padli in počastili otroka v jaslih. Predstavljam si, da so padli na kolena in tako sem tudi sam opozoril mlade v pridigi na praznik Gospodovega razglašenja, da slej ko prej v življenju pride trenutek, ko pademo pred Jezusa in ga počastimo.“
Romanje križa v povabilo in pripravo na srečanje v Braziliji
Ob sklepu svetovnega dneva mladih v Madridu, 21. avgusta 2011, je papež Benedikt XVI. mlade z vsega sveta povabil na svetovni dan mladih v Rio de Janeiro v Braziliji, ki bo od 23. do 28. julija 2013. Za geslo srečanja je izbral "Pojdite in naredite vse narode za moje učence" (Mt 28,19). V poslanici papež mlade vabi k pripravi na svetovni dan mladih, saj je Jezusovo misijonsko naročilo učencem aktualno tudi danes, še posebej sedaj, ko je leto vere. "Leto pripravljanja na srečanje v Riu se pokriva z letom vere. Ob njegovem začetku je škofovska sinoda svoje delo posebej posvetila novi evangelizaciji za posredovanje krščanske vere. Zato sem zadovoljen, da se tudi vi, dragi mladi, pridružujete temu misijonskemu zagonu celotne Cerkve: predstaviti drugim Kristusa je najdragocenejši dar, ki jim ga lahko poklonite." (Benedikt XVI., Poslanica za 28. svetovni dan mladih). ...
Lepo povabljeni, da se ob križu zbiramo, molimo ter prosimo z mladimi in za mlade pa tudi za sadove svetovnega dneva mladih – milostnega daru, ki smo ga prejeli od blaženega papeža Janeza Pavla II.
Več na: http://radio.ognjisce.si/sl/138/utrip/9680/
TEOLOŠKI KOTIČEK
PRIDITE IN POGLEJTE
Slovenski pastoralni načrt, krovni dokument
Kakšne strukture potrebujemo?
112. Na ravni cerkvenih struktur smo pred več izzivi. Eden izmed njih je pastoralno, po potrebi pa tudi pravno združevanje župnij. V zadnjem stoletju se je demografska slika v Sloveniji zelo spremenila. Slovenci smo iz kmečkega postali urban narod. Nekateri predeli Slovenije so se izpraznili, večja mesta so postala primerljiva z evropskimi, vključno z multikulturnostjo in multietničnostjo. Čas je, da se meje župnij in dekanij prilagodijo novim razmeram in da so na tovrstne spremembe poleg duhovnikov pripravljeni tudi verniki (prim. PZ 425).
113. Slovenija ima od leta 2006 namesto treh škofij in enotne metropolije šest škofij in dve metropoliji. Z več škofi ordinariji se je povečala SŠK, kar je dobro za njeno notranjo dinamiko in ustvarjalnost.
114. Vprašljiva je učinkovitost nekaterih medškofijskih organizmov. Največkrat se zalomi pri vprašanju, ali je določen organizem svetovalne ali tudi izvršilne narave. Kakšne so njegove pristojnosti? Ali morda opravlja tudi dela in naloge kakega drugega organizma? Pogosto je nerazčiščeno vprašanje financiranja.
115. Za bolj učinkovito delovanje Cerkve bo v prihodnje potrebno:
– jasno določiti in opredeliti poslanstvo posameznih organizmov;
– pokazati večjo odločnost pri ukinjanju nepotrebnih organizmov;
– bolj dosledno upoštevati načelo subsidiarnosti;
– v okviru SPS omogočiti delovanje nekakšnega foruma, ki bo hitro in učinkovito odločal;
– gojiti kulturo načrtovanja s poudarkom na dialogu in sprotni refleksiji.
|
|
|
|
|
|
|
