Proti nasilnemu končanju življenja
Tako kot je na začetku življenja človek nemočen in izročen v veselje ali breme svoji materi, tako je tudi ob koncu življenja izročen na milost in nemilost – in tudi v breme – sorodnikom ali tujim ljudem. V celoti je odvisen od kulture spoštovanja človeškega življenja. Ta kultura pa se danes ne krepi, kar se kaže tudi v neobčutljivosti slovenske družbe, da bi dosledno skrbela za paliativno oskrbo in preprečevanje bolečine ter osamljenosti.
|
|
Papež odobril romanja v Medugorje
Papež Frančišek je odredil, da je v prihodnje dovoljeno organizirati uradna romanja v Medžugorje, so sporočili z vatikanskega tiskovnega urada. Ob tem je treba poudariti, da odobritev romanj ne pomeni tudi uradne potrditve Marijinih prikazovanj, o katerih poročajo iz priljubljenega Marijinega romarskega središča. Medžugorje vsako leto pritegne več milijonov romarjev z vsega sveta. Glede pristnosti Marijinih prikazovanj Vatikan doslej še ni sprejel dokončne odločitve.
|
|
Kdaj bo prvo sveto obhajilo?
Čas prvih obhajil v maju in juniju je milostni čas za prvoobhajance, njihove starše in župnijsko občestvo. Ko smem biti priča iskreni pripravi otrok na prvo sveto spoved in obhajilo, je njihova iskrenost in zaupanje usmiljenemu Očetu tudi zame spodbuda, da poglobim odnos z Gospodom.
|
|
|
50 let kongregacije za zadeve svetnikov
Kongregacija za zadeve svetnikov letos praznuje 50 let delovanja. Angelo Becciu, prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov poudarja, da je svetost najlepše obličje Cerkve. »Po krščansko krepostnem življenju svetnikov, po njihovi junaški smrti in delovanju, nam je dana priložnost, da motrimo neizčrpno rodovitnost evangelija, ki je zmožen utelesiti se v različnih kulturah in v različnih zgodovinskih dobah.«
|
|
Šport naj pospešuje kulturo dialoga
Papež Frančišek se je srečal s predstavniki Italijanskega športnega centra. Spomnil je, da je osnova njihove športne dejavnosti krščanski pogled na človeka. Šport je namreč velika šola, pod pogojem, da se ga živi s pozornostjo na samoobvladovanje in spoštovanje do drugega, v prizadevanju za to, da bi postajali vedno boljši. Uči nas predanosti in vztrajnosti ter borbenosti, zaradi katere pa naj ne izgine nasmeh in ki naj uri tudi v sprejemanju porazov.
|
|
Devetdnevnica pred prvim sv. obhajilom
V majski reviji Mavrica je bila pred leti objavljena devetdnevnica, ki jo lahko prvoobhajanec moli skupaj s starši devet dni pred prejetjem zakramenta. To je lepa priložnost, da se družina v skupni molitvi pripravi na prvi prejem svetega obhajila enega izmed družinskih članov.
|
|
|
|
Radost ljubezni
slovenski prevod posinodalne apostolske spodbude
papeža Frančiška Amoris laetitia
Norme razločevanja
310. Ne smemo pozabiti, »da usmiljenje ni samo v Očetovem delovanju, ampak postaja merilo za to, kdo so resnično njegovi otroci. Skratka, poklicani smo, da živimo od usmiljenja, ker je bilo nam najprej izkazano usmiljenje.« To ni kak romantičen predlog ali šibek odgovor spričo Božje ljubezni, ki hoče vedno spodbujati človeka. Kajti usmiljenje je »nosilni steber, ki drži pokonci življenje Cerkve. Vse njeno pastoralno delovanje bi moralo biti ovito v nežnost, s katero naj se obrača na vernike; nič od njenega oznanila in njenega pričevanja svetu ne sme biti brez usmiljenja.« Res, včasih se »obnašamo kakor nadzorniki milosti in ne kot njeni podeljevalci. Vendar Cerkev ni carinska postaja. Cerkev je Očetova hiša, v kateri je prostor za vsakega, še posebej za tistega s težkim življenjem.«
311. Učenje moralne teologije ne bi smelo prenehati iti v tej smeri, kajti čeprav drži, da je treba paziti na neokrnjeno celovitost moralnega nauka Cerkve, je treba posebno pozornost posvetiti poudarjanju in spodbujanju k najvišjim in najbolj središčnim vrednotam evangelija, posebno k prvenstvu ljubezni kot odgovoru na zastonjsko pobudo Božje ljubezni. Včasih nam je v dušnem pastirstvu težko dati prostor brezpogojni Božji ljubezni. Usmiljenju postavljamo toliko pogojev, da ga s tem izvotlimo in mu odvzamemo njegov konkreten smisel in njegov realen pomen. In to je najslabši način, tako zvodenimo evangelij. Res je na primer, da usmiljenje ne izključuje pravičnosti in resnice, predvsem pa moramo povedati, da je usmiljenje polnost pravičnosti in najsijajnejši izraz Božje resnice. Zato je treba vedno pomisliti, »da so neustrezni vsi teološki pojmi, ki postavljajo pod vprašaj sámo Božjo vsemogočnost in še posebej njegovo usmiljenje«.
|
|
|
Božja beseda
5. velikonočna nedelja
»Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, če boste med seboj imeli ljubezen.«
(Jn 13,35)
Apd 14,21b-27;
Ps 145;
Raz 21,1-5a;
Jn Jn 13,31-33a.34-35;
|
| |
|
|
|
|
