Sent: Monday, March 24, 2014 10:35 AM
To: field
Subject: E-novice (11-2014)
 
 
 




E-novice ŽPS


Št. 11 (24.3.2014), leto 2014

MD, Novosti dveh svetih papežev (Vir: Radio Ognjišče)

Pred kanonizacijo papeža Janeza XXIII. in Janeza Pavla II., ki bo potekala 27. aprila, se bomo večkrat spomnili različnih vidikov njunega bogatega življenja. Gre namreč za dva papeža, ki sta s svojim življenjem in naukom zaznamovala zgodovino Cerkve v preteklem stoletju. Med obravnavanimi novostmi, ki sta jih uvedla med svojim pontifikatom so na primer vprašanje ekumenskega in medverskega dialoga; odnos do Latinske Amerike, celine, s katere prihaja sedanji Petrov naslednik, papež Frančišek; odnos do svetnikov; njuna povezanost z drugim vatikanskim koncilom; vprašanje miru; družina; njuna pozornost do zapornikov; in nazadnje še njuna apostolska potovanja.

Angelo Roncalli, ki si je izbral ime Janez XXIII., je bil izvoljen 28. oktobra 1958. Takrat je imel 77 let. Mnogi so zato menili, da bo to zgolj »prehodni papež«. A v resnici je njegov pontifikat zaznamovalo več pomembnih novosti, četudi je sicer res bil kratek, saj je Janez XXIII. umrl prej kot pet let po izvolitvi, 3. junija 1963.

Poglavitna novost je bila nedvomno napoved drugega vatikanskega koncila. Janez XXIII. je dogodek napovedal 25. januarja 1959 v baziliki sv. Pavla, začel pa se je 11. oktobra 1962, manj kot devetdeset let po prvem vatikanskem koncilu, ki je potekal med leti 1868 in 1870. S to odločitvijo je papež Janez XXIII. dokazal, da je razumel nove izzive, pred katerimi se je takrat znašla Cerkev. Ni šlo zato, da bi opredelili nove resnice, pač pa, da bi predstavili nauk na način, primernejši za takratnega človeka. Janez XXIII. je dal prednost zlasti poudarkom, kot so usmiljenje, dialog, pot zbliževanja krščanskih veroizpovedi.
Pontifikat papeža Janeza Pavla II. nasprotno velja za enega najdaljših v zgodovini Cerkve. Trajal je dobrih 26 let, od 16. oktobra 1978 do 2. aprila 2005. Karol Wojtyła je bil po rodu Poljak, prvi papež v moderni dobi, ki ni bil italijanske narodnosti.

Med novostmi, ki jih je prinesel, naj na prvem mestu omenimo spremembe v strukturi rimske kurije. 28. junija 1988 je objavil apostolsko konstitucijo Pastor Bonus, ki je prinesla reformo, veljavno še danes. Z njo so bili dikasteriji reorganizirani v pet skupin: državno tajništvo Svetega sedeža, kongregacije, cerkvena sodišča, papeški sveti in uradi rimske kurije. V času svojega pontifikata je papež Janez Pavel II. ustanovil tudi več novih vatikanskih organizmov. 13. maja 1981, na dan atentata, je nastal Papeški svet za družino, ki je nadomestil predhodni odbor iz leta 1973. Istega dne je bil ustanovljen tudi Papeški inštitut Janeza Pavla II. za študije o zakonu in družini. 20. maja 1982 je nastal Papeški svet za kulturo, ki je bil leto kasneje združen s Papeškim svetom za dialog z neverujočimi. Namen enotnega organizma je bil med drugim, da bi se predstavniki znanosti, literature in umetnosti počutili priznani s strani Cerkve kot pristni iskalci resničnega, dobrega in lepega. 11. februarja 1985 je papež Janez Pavel II. ustanovil Papeško komisijo za pastoralo zdravstvenih delavcev, ki je tri leta kasneje postala papeški svet. 11. februarja 1994 je ustanovil Papeško akademijo za življenje, 2. julija 1988 pa še Papeško komisijo 'Ecclesia Dei'.

Vir: Radio Vatikan

Več na: http://radio.ognjisce.si/sl/152/svet/13251/ 


Evropski škofje o volitvah v evropski parlament (Vir: Družina)

Škofje držav članic Evropske zveze so pozvali, naj državljani na volitvah v evropski parlament 25. maja letos poskrbijo, »da evropski projekt ne bi propadel ali bil opuščen zaradi trenutnih groženj.« Po njihovem mnenju je »bistveno, da vsi – politiki, kandidati za službo, nosilci interesov – konstruktivno prispevamo k oblikovanju prihodnosti Evrope«, kajti, so zapisali škofje, »vsi bomo preveč izgubili, če bi evropski projekt iztiril«.

Komisijo škofovskih konferenc pri Evropski zvezi, katere predsednik je trenutno münchenski kardinal Reinhard Marx, sestavljajo predstavniki škofovskih konferenc vseh držav članic Evropske zveze. Komisija od minule srede v Bruslju zaseda na redni pomladni skupščini.

Evropska zveza se je znašla na križišču, pišejo evropski škofje. »Ekonomska kriza, ki jo je povzročil bančni kolaps leta 2008, je povzročila napetosti med državami članicami. Na preizkušnjo je postavila osnovno načelo solidarnosti v Zvezi, s seboj pa prinesla vse večjo revščino, ki je prizadela veliko državljanov, kot tudi zameglitev možnosti oz. dobrih obetov za številne mlade. Položaj je dramatičen, za mnoge celo tragičen.«

Oddati svoj glas je pravica in dolžnost vsakega državljana Evropske zveze, poudarjajo škofje: »Več milijonov mladih bo prvič volilo, nekateri so v procesu izobraževanja, drugi na trgu dela, mnogi pa so žal nezaposleni. Pozivamo mlade, naj izrazijo svoja stališča s tem, da se udeležijo politične debate in predvsem, da volijo.«

Pomembno je, da se tisti, ki kandidirajo ali se poskušajo znova vrniti v Evropski parlament, zavedajo škode trenutne krize. Papež Frančišek je javnost že opozoril »na nesrečo številnih revnih in ranljivih, mladih in invalidov«, pa tudi tistih, ki jih je ravno ta kriza pahnila v revščino. Število slednjih nevarno narašča.

Škofje poudarjajo, da je »evropski projekt navdihnjen z žlahtnim pogledom na človeštvo. Papeževa apostolska spodbuda Ecclesia in Europa, ki jo je napisal Janez Pavel II. leta 2003, je bila spodbuda upanja. Danes je pomembno, da se naučimo »živeti skromneje in obenem videti tiste, ki živijo v revščini, in jim omogočiti pravičnejši delež«. Socialno-tržno gospodarstvo in okoljevarstveno politiko mora oblikovati kultura zmernosti.

Med področji politike Evropske zveze, ki so posebno pomembna, škofje navajajo načela subsidiarnosti, solidarnost, ki je tudi v srčiki katoliškega socialnega nauka, podobo človeka, ki temelji na globokem spoštovanju človekovega dostojanstva, humano ravnanje z migranti, ekološki pristop in način življenja, versko svobodo, zaščito nedelje in skrb za kakovostno oskrbo starejših državljanov.

To pomeni, da mora biti človeško življenje zaščiteno od trenutka spočetja do naravne smrti. Družina mora biti deležna priznanja kot temeljna celica družbe in mora uživati zaščito, ki jo potrebuje. Teža sprejemanja in asimilacije migrantov in tistih, ki iščejo azil, mora biti sorazmerno porazdeljena na države članice. Temeljnega pomena je tudi dosledno spoštovanje človekovih pravic migrantov.

Migrantom je tudi s strani Cerkva potrebno zagotoviti uspešno integracijo v gostujočih družbah znotraj Evropske zveze. Potrebna je večja odločnost, da bomo spoštovali in dosegli želeno kvoto izpustov ogljikovega dioksida, da bomo spodbujali mednarodni sporazum o podnebnih spremebah, da se bomo zavezali ekološkemu pristopu in vztrajali, da je »trajnost« temeljni element vsake rasti in razvoja.
Verska svoboda je po besedah evropskih škofov temeljni element strpne, odprte družbe, ta pa vsebuje tudi pravico do izražanja svoje vere v javnosti. Škofje tudi zagovarjajo politiko, ki bo ustvarjala nove možnosti za mlade.

Vir: Kathpress / www.comece.eu / M. M. Š.
 
Več na: http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/evropski-skofje-o-volitvah-v-evropski-parlament
 

MD, Kdo lahko prepove molitev? (Vir: Radio Ognjišče)

Vodstvo UKC Ljubljana je včeraj prepovedalo sodelovanje Zavoda ŽIV!M pri že ustaljeni maši za nerojene v kapeli kliničnega centra. Pred meseci so župniku kapele prepovedali, da bi imel mašo za nerojene v avli, včeraj pa so šli še korak dlje in prepovedali namen maše – torej, da maša na materinski dan ne sme biti posvečena nerojenim otrokom in njihovim staršem.

“Vera je stvar srca, zato ni vezana na prostor! Na to, za kaj bomo molili in prosili pri tej redni maši, pač ne more vplivati nihče,” je zapisal bolniški župnik, p. Toni Brinjovc. “Že vrsto let je v UKC, ob materinskem dnevu (25. 3.) bogoslužje za nerojene, mrtvorojene in zgodaj umrle otroke ter njihove starše. To bogoslužje se je porodilo ob številnih starših, ki so izgubili svojega otroka, našli tolažbo in oporo v bolniškem duhovniku in zavetje v bolniški kapeli. Tudi zato so se radi vračali na ta kraj, ki jim je v času smrti in žalovanja veliko pomenil. Ta bogoslužja, ker je bilo večje število ljudi, so bila v avli oziroma v razstaviščnem prostoru. Torej gre za stvar, ki je bila v UKC že ustaljena,” je še dodal.

Izjava direktorice Zavoda Živim Katarine Nzobandora
Morda me je najbolj zmotilo namigovanje novinarke Nine Krajčinović iz Dela, ki je zapisala: »...župnik kapele pa da jim je navedel, da je bila to samostojna odločitev zavoda Živim.” Župnik kapele je vodstvu UKC-ja jasno povedal, da je Zavod ŽIV!M on sam povabil k sodelovanju in skupaj smo načrtovali podrobnosti bogoslužja.

Vodstvo UKC-ja pravi, »da je ta prostor namenjen »verski oskrbi zgolj in le bolnikov v UKC Ljubljana in njihovim svojcem« (http://www.delo.si/novice/ljubljana/ukc-splav-je-ustavna-pravica-mase-ne-bo.html). Ob tem pa se sprašujemo, ali lahko UKC z gotovostjo trdi, da v torek, 25. 3. 2014, v bolnišnici ne bo niti ene mame, niti enega para, ki bi trpel zaradi izgube otroka zaradi spontanega splava, smrti otroka ali zaradi posledic umetne prekinitve nosečnosti.

Človek ni le fizično bitje, ampak tudi duševno in duhovno. In zdravljenje notranjih ran je vsaj toliko pomembno (če ne bolj) kot zdravljenje fizičnih.

Sama vem, koliko mi je pred leti, po smrti sina Žana, pomenila prav ta maša, kako zdravilno in osvobajajoče je bilo slišati pričevanje para, ki je doživljal enako stisko, a sta uspela izgubo skupaj prebroditi – koliko upanja sta mi dala!

Dnevno se srečujem z mamami, s pari, ki doživljajo stisko, občutke sramu, krivde, strahu, samomorilnosti, depresije, nočne more itd., zaradi odločitve za t.i. pravico do splava. V Zavodu ŽIV!M te osebe sprejmemo s spoštovanjem in sočutjem in jim poskušamo pomagati, da bi se teh občutkov osvobodili, da bi lahko ponovno zaživeli svoje življenje v polnosti. In eden izmed korakov, vsaj za tiste, ki so verni, je tudi priznanje njihove bolečine pri bogoslužju in razumevanje – sploh v tistih prostorih, kjer se je njihova trnjeva pot začela.

Prav tako v Zavodu ŽIV!M stojimo ob strani staršem, ki se srečujejo z nenačrtovano nosečnostjo, morda celo neželeno. Svetujemo jim, jih informiramo in jih sprejemamo ne glede na njihovo odločitev, pa naj bo ta ZA življenje ali za prekinitev nosečnosti. Tistim, ki se odločijo za otročka, potem pomagamo s pogovori, oporo, pa tudi z materialnimi sredstvi in to toliko časa, dokler se sami ne uspejo finančno postaviti na noge (lahko je to še leto ali dve po rojstvu otroka). Nudimo jim tudi varstvo za otroka, druženje z drugimi mamicami itd., saj jim želimo zagotoviti celostno spremljanje in pomoč.

Tradicionalne maše za nerojene otroke in njihove starše v UKC torej ne bo. Sprašujem pa se, ali bo ta odločitev prinesla kaj pozitivnega za starše, ki so že izgubili otroka in za druge, ki bi se te maše udeležili v podporo staršem, da bi jim izkazali sočutje in dobroto s prisostvovanjem pri omenjeni maši.

Več na: http://radio.ognjisce.si/sl/152/aktualno/13261/ 
 

Tomaž Kavčič , »Srečni vi!« (Vir: Družina)

»Srečni vi, kadar vas zaradi mene sramotijo in preganjajo ...«, je poznan Jezusov stavek, ob katerem vedno pomislim na to, kako je včasih težko biti kristjan v svetu, kjer naše vrednote veljajo za »neumne« ali pa vsaj sanjaške. Težko se poistovetim s preganjanjem kristjanov, saj ob tej besedi vedno pomislim na prva tri stoletja krščanstva. Na katakombe, na pobijanje prvih kristjanov, na svetega Štefana ... Nekje daleč je še spomin na zatiranja v raznih vojnah, revolucijah, na Alojzija Grozdeta, Danijela Halasa ... In verjamem, da nisem edini, ki mu je danes na tem prostoru prelepo, da bi razmišljal o zatiranju in preganjanju kristjanov, pa vendar me je ta Kristusov stavek peljal v raziskovanje, kako je s tem danes. In že po nekaj minutah iskanja na tviterju sem spoznal, da je držav, kjer kristjani živijo skorajda ali pa kar v »katakombah«, izjemno veliko.

Kar v 17 državah veljajo policijska pravila glede posameznih veroizpovedi. Kar 15 od teh držav je islamističnih, kjer veljajo islamska pravila in so ostale religije prepovedane ali zatirane. Najbolj hudo je trenutno za kristjane v večinsko islamskih državah v Afriki, kot so Burundi, Nigerija, Alžirija. Tudi v Egiptu so krščanski kopti velikokrat na udaru zaradi svoje vere. Na severu Nigerije je prav prejšnjo nedeljo več kot dva tisoč kristjanov tvegalo svoje življenje, da so lahko odšli k maši, saj jih skrajneži obstreljujejo s bombami. Sami pa pravijo, da če že morejo izgubiti svoje življenje, ga najraje izgubijo v cerkvi. V severni Siriji, kjer že dolgo divja državljanska vojna, je uvedeno šeriatsko pravo. Vsi krščanski simboli so prepovedani in morajo biti uničeni. Prav tako bodo vsi kristjani, ki želijo ostati na tistem ozemlju, morali od sedaj naprej plačevati poseben davek. Podobno je v več državah Azije, ki na čelu s Kitajsko in Severno Korejo kristjanom ne dovoljujeta javnega delovanja in svobode izražanja.

Ko človek prebira vse članke s teh držav in podobnih žarišč po svetu, ter bere prošnje škofov s tistih krajev, ki priporočajo svoje vernike v molitev, je nemogoče ostati brezbrižen. Mučenci in preganjani kristjani niso stvar preteklosti ampak so tudi današnja resničnost. Stavek, ki ga je Jezus izrekel o preganjanju, je torej še kako pomemben tudi za današnji čas. Kri novih mučencev pa je seme za to, da bo Cerkev tudi naprej rasla. Mi ki smo srečni, da ne živimo v preganjanju, pa smo dolžni za naše brate in sestre v stiski moliti.

Več na: http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/%C2%BBsrecni-vi%C2%AB


Mojca M. Štefanič, Asia Bibi še brez termina za sodni proces

Pakistanska kristjanka Aasiya Noreen, mati petih otrok je bolj znana kot Asia Bibi, do nadaljnega ostaja v celici smrti. Pakistansko vrhovno sodišče v Lahoreju je prizivni proces proti Asii Bibi znova prestavilo, tokrat z utemeljitvijo, da je eden izmed obeh sodnikov odsoten, je poročal Radio Vatikan. Novi termin za obravnavo zaenkrat še ni določen.

Asio Bibi je 8. novembra 2010 sodišče v Nankani kot prvo žensko v zgodovini dežele obsodilo na smrt zaradi bogoskrunstva. Sodišče je s pomočjo dokazov ugotovilo, da je kristjanka »užalila preroka Mohameda«, kar je kršenje členov 295 B in C v pakistanskem zakoniku.

Izpustitev in pomilostitev Bibijeve so zahtevali v številnih mednarodnih protestih, vendar do tega ni nikoli prišlo. Njena družina se je zaradi nenehnih groženj umaknila v neznano. Dva pakistanska politika, ki sta jo podpirala, sta bila leta 2011 umorjena.

Paul Bhatti, predsednik pakistanske Zveze za manjšine, čigar brat je eden izmed umorjenih politikov, je v pogovoru za Radio Vatikan povedal, kako vsi še naprej upajo, da bo na koncu zmagala pravica: »Tudi Asia Bibi sama upa, in vsa njena družina, vsi podporniki. Tale prestavitev termina obravnave je povzročila manjše razočaranje, kljub temu pa upamo, da bomo kmalu priče pravični razsodbi.«

Bhatti je prepričan, da je mogoča tudi oprostitev Bibijeve. To bi bilo pozitivno sporočilo, »sporočilo strpnega islama«, je poudaril pakistanski politik. Več močnih skupin si sicer prizadeva za uveljavitev stroge različice šeriatskega prava, toda Bhatti upa, da do tega ne bo prišlo: »Če si natančno ogledamo vse izide pakistanskih volitev, ugotovimo, da verske stranke, ki si prizadevajo za uveljavitev šeriatskega prava, nikoli niso imele sedežev v parlamentu. To vendar dokazuje, da si tukajšnji ljudje tovrstnega zakona ne želijo.«

Temeljnega pomena je pogum sodnikov, ki se ne pustijo ustrahovati s strani skrajnežev. Zbiranje podpisov na zahodu pa je lahko dvorezen meč, »kajti Pakistanci, predvsem skrajneži, to vidijo kot vmešavanje zahoda v njihove zadeve; zato to sprejemajo izjemno negativno«.

Vir: Kathpress
Več na: http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/asia-bibi-se-brez-termina-za-sodni-proces
MOLITEV

Ljubim te, tišina.
Ljubim topli molk srca.
Vse, kar moja slabotnost
je zagrešila,
postaja milost
v odpuščanju Božjega Srca.
Ljubim vedrino in radost
iskrenih ljudi.
Z dobroto mi dajejo luč,
ki sveti v temi.
Ljubim tebe,
vsemogočni Bog.
Življenje, Resnica in Pot.
Tvoj križ –
opora v trpljenju.
Tvoje darovanje odpira
srce veselju.
Zaupam ti, o Bog!
Verujem v tvojo zvestobo.
Je trdna, je srčna
– nikoli ne zataji.
O Bog,
ostani Luč,
ki sveti v temi!


molitvena revija Magnifikat

4. postna nedelja


30. marec
Jn 9,1.6-9.13-17.34-38


Jezus ozdravi sleporojenega
Mimo gredoč je videl človeka, ki je bil od rojstva slep. Ko je bil to izgovoril, je pljunil na tla, s slino naredil blata, mu pomazal z blatom oči in mu rekel: »Pojdi, umij se v Siloi!« (kar pomeni Poslani). Šel je torej in se umil in, ko se je vrnil, je videl. Sosedje in tisti, ki so ga prej videli, da je bil berač, so govorili: »Ali ni ta tisti, ki je posedal in beračil?« Eni so trdili: »On je,« drugi: »Nikakor, ampak podoben mu je.« Peljali so ga, poprej slepega, k farizejem. Bila pa je sobota, ko je Jezus naredil blato in mu odprl oči. A tudi farizeji so ga izpraševali, kako je spregledal. On pa jim je rekel: »Blata mi je del na oči in sem se umil in vidim.« Sedaj so nekateri izmed farizejev govorili: »Ta človek ni od Boga, ker ne praznuje sobote.« Drugi pa so govorili: »Kako bi grešen človek mogel delati taka znamenja?« In bil je razpor med njimi. Tedaj zopet rečejo slepemu: »Kaj praviš ti o njem, ker ti je odprl oči?« On pa je rekel: »Prerok je.« Odgovorili so mu: »Ves si v grehih rojen, pa nas boš ti učil?« In so ga pahnili ven. Jezus je slišal, da so ga pahnili ven; in ko je naletel nanj, mu je rekel: »Veruješ v Sina človekovega?« Odgovoril je: »Gospod, kdo je, da bi veroval vanj?« Jezus mu je rekel: »Videl si ga in s teboj govori: ta je.« In odgovoril je: »Verujem, Gospod.« In se je vrgel predenj.

Besede vere za vsakogar


Mojca Bertoncel, Veselje evangelija v soočenju z izzivi PiP-a

Nove možnosti oznanjevanja in pastoralno načrtovanje
Bralec apostolske spodbude Veselje evangelija težko spregleda vsebinsko sorodnost med slednjo in slovenskim krovnim dokumentom Pridite in poglejte in povezanost med izzivi, ki jih prepoznavata oba dokumenta. Nekaj slednjih povzemam v nadaljevanju.

Tako krovni dokument kot sveti oče spodbujata k premisleku o izvirih in novih možnostih oznanjevanja, ki jih prinaša čas. "Vsakokrat, ko se skušamo vrniti k izviru in ponovno pridobiti izvirno evangeljsko svežino, se pojavijo nove poti, ustvarjalni načini, druge izrazne oblike, zgovornejša znamenja, besede z bogatim prenovljenim pomenom za sedanji čas. V resnici je vsaka pristna oznanjevalna dejavnost ›nova‹,"( EG 11) pravi papež.
Gradiva

Apostolska spodbuda, Evangeljsko veselje

Na poti k izviru: PowerPoint diaprojekcije in druga gradiva za seje ŽPS v pastoralnih letih 2013-2014 in 2014-2015

6. poglavje: Moja osebna molitev

7. poglavje: Spodbujanje molitve v naši župniji


Postni čas
Duhovnost Druga gradiva Škofijskega urada za laike

Vsa gradiva uradov Pastoralne službe Nadškofije Ljubljana pa najdete na naslednji povezavi.

Vabimo vas, da ... z nami podelite svoje vtise ob pastoralnem načrtovanju v župniji ali nam pošljete svoja vprašanja glede slednjega...

Svojo elektronsko pošto pošljite na: [email protected]. V primeru prejetih vprašanj ali morebitnih zadreg, vam bomo z veseljem pomagali.

Izobraževanje župnijskih moderatorjev za pastoralno načrtovanje
V mesecu marcu pripravljamo še zadnje izobraževanje župnijskih moderatorjev za pastoralno načrtovanje. Prvi del konference bo vseboval spoznavanje papeževe apostolske spodbude Evangeljsko veselje in primerjave krovnega dokumenta Pridite in poglejte s slednjo (dr. Andrej Šegula). Praktični del srečanja bo izmenjava dobrih praks župnijskega načrtovanja.

Zadnje srečanje dekanij 4. arhidiakonata (Vrhnika, Cerknica, Ribnica, Grosuplje) bo v soboto, 29. marec, Stična, od 9.00 do 13.00. Vse, ki se dosedanjih izobraževanj niste mogli udeležiti, vabimo, da se nam pridružite!
Škofijski urad za laike
Ciril Metodov trg 4
1000 Ljubljana

[email protected]

http://nadskofija-ljubljana.si/laiki/







This email was sent to wlmailhtml:[email protected]
why did I get this?    unsubscribe from this list    update subscription preferences
Pastoralna služba · Ljubljana · Ljubljana, No Region 0 · USA

Email Marketing Powered by MailChimp