Škofje na obisku ad limina
Pogovor s svetim očetom, naslednikom apostola Petra, je bil eden od osrednjih trenutkov obiska Ad limina, saj so škofje dolžni papežu predstaviti stanje v svojih škofijah, ključne izzive, s katerimi se srečujejo, in okrepiti vezi med krajevno in vesoljno cerkvijo. Obisk Ad limina namreč ni zgolj uradni administrativni dogodek, ampak je pravo teološko, pravno, duhovno in pastoralno dejanje, namenjeno krepitvi vezi med škofi in papežem.
|
|
Pogovor s kardinalom Marxom
Navdušujoči izziv je prav v tem, da moramo izpričati svojo vero v povsem različnih časih in kulturah. Ustanova Cerkev nosi stalno nalogo, da ostaja komunikacijski sistem neprestano živ. Pri tem imajo izjave cerkvenega učiteljstva vlogo zagotovila in opore, ki ga nihče ne more spodkopavati. Vendar s temi opredelitvami nauka tema nikakor ni dokončno opravljena. S temeljitim raziskovanjem moremo v nadaljevanju naše poti vedno znova globlje spoznavati, kaj je pravzaprav smisel sporočila. To se mi zdi zelo, zelo pomembno.
|
|
Moj postni cilj: zjutraj poljubi moža
Spletni portal Družina in življenje je objavil zanimiv prispevek ge. Marjete Bec o tem, kaj vse je lahko postni cilj. Takole pravi: Skozi leta sem spoznavala, da smisel posta ni samo v odpovedi; predvsem pa odpoved ni smiselna, če me ne vodi k Bogu. Če sem zaradi odpovedi hrani sitna in nezadovoljna in zaradi tega trpijo moji najbližji, moj post v ničemer ne odseva tega, kar si za nas želi Gospod (prim. Matej 6, 16). Zato sem se v zadnjih letih v postu začela spraševati, kaj želi od mene Gospod.
|
|
|
Darovi naših škofov papežu
Slovenski škofje na obisku Ad limina Apostolorum so svetemu očetu Frančišku podarili darove, ki ponazarjajo Slovenijo in slovensko vernost: kopijo milostnega reliefa Marije Zavetnice s plaščem s Ptujske Gore, svečo na podstavku iz hruškovega lesa ter med. Darovi kažejo na skrb, ki jo imamo Slovenke in Slovenci za ohranjanje stvarstva, ter dolgo tradicijo slovenskih duhovnikov pri spodbujanju in širjenju čebelarstva na Slovenskem.
|
|
Tudi mi bi bili radi lučke...
V današnjem evangeliju Nikodem pride ponoči, da bi slišal Jezusovo učenje o življenju v resnici in o življenju v luči. Tisti, ki delajo slabe stvari, luč sovražijo in ljubijo temo. Jezus je svoje učence povabil, naj mu sledijo po poti resnice. Ko včasih naredimo nekaj narobe, bi se kar skrili. Jezus pa nam pravi: »Pridite k luči!« Lahko prosimo za odpuščanje. Kaj še lahko naredimo, da bi prišli k luči potem, ko smo nekaj naredili narobe? Jezus, ti si nas poklical iz teme v svojo čudovito luč. Pomagaj nam živeti v luči in hoditi v resnici.
|
|
Molitveni namen za mesec marec
Papežev molitveni namen za mesec marec nas vabi k rasti v duhovnem razločevanju in se glasi: Da bi vsa Cerkev prepoznala nujnost rasti v duhovnem razločevanju na osebni in skupnostni ravni. »Trenutek je tisto, kar imamo v rokah zdaj; vendar to ni čas, to mine! Morda se lahko čutimo gospodarje trenutka, a le slepilo je verjeti, da smo gospodarji časa. Čas ni naš, čas je Božji!« Molitev skupaj z razločevanjem pomaga razbrati posamezne trenutke v življenju in jih usmeriti k Bogu ...
|
|
|
|
Radost ljubezni
slovenski prevod posinodalne apostolske spodbude
papeža Frančiška Amoris laetitia
Kako danes oznanjati evangelij o družini?
202. »Najpomembnejšo vlogo v družinski pastorali ima župnija, ki je družina družin, v kateri se prispevki malih občestev, gibanj in cerkvenih združenj medsebojno usklajujejo.« Poleg posebne pastorale, ki je usmerjena na družine, se nam kaže nujna potreba po »primernem izobraževanju duhovnikov, diakonov, katehistov, katehistinj in drugih sodelavcev v dušnem pastirstvu«. V odgovorih na vprašanja, ki so bila poslana po vsem svetu, je bilo poudarjeno, da posvečenim nosilcem služb navadno manjka ustrezna priprava, da bi znali ustrezno odgovoriti nanajrazličnejše težave današnjih družin. V tem smislu je lahko koristna tudi izkušnja dolgega vzhodnega izročila poročenih duhovnikov.
203. Bogoslovci naj imajo dostop do vsestranskega interdisciplinarnega šolanja o času zaroke in zakonskega življenja, in to ne samo v zvezi s cerkvenim naukom. Njihova formacija jim vedno ne omogoča, da bi razvili svoj osebni psiho-čustveni svet. Nekateri so obteženi z izkušnjo lastne ranjene družine, v kateri ni bilo staršev in ne čustvene uravnovešenosti. V času njihove vzgoje je treba zagotavljati zorenje, da bi bili kot bodoči duhovniki duševno uravnovešeni, kakor zahteva njihova naloga. Družinske vezi so temeljnega pomena za to, da se v bogoslovcih okrepi zdravo samozaupanje. Zato je pomembno, da družine spremljajo celotno pot kandidata skozi semenišče in duhovništvo in mu tako pomagajo oblikovati stvaren pogled na življenje. V tem smislu je za bogoslovca koristno kombinirati življenje v semenišču z življenjem v župniji. To mu omogoča, da ima več stika z dejanskim življenjem v družinah. Dejansko se duhovnik v teku svojega pastoralnega življenja srečuje predvsem z družinami. »Prisotnost laikov in družin ter predvsem žensk v pripravi na duhovništvo omogoča, da se kandidat nauči ceniti raznolikost in medsebojno dopolnjevanje različnih poklicev v Cerkvi.«
|
|
|
Božja beseda
4. postna nedelja
»Bog namreč svojega Sina ni poslal na svet, da bi svet sodil, ampak da bi se svet po njem rešil« (Jn 3,17)
2 Krn 36,14-16.19-23;
Ps 137;
Ef 2,4-10;
Jn 3,14-21
|
| |
|
|
|
|
