Praznik sv. Jožefa, moža Device Marije (Vir: Katoliška cerkev)
God in praznik sv. Jožefa, moža Device Marije in Jezusovega skrbnika obhajamo 19. marca.
Kolikor je zanesljivo znanega o sv. Jožefu, je zapisano v evangelijih po Mateju in Luku (prim. Mt 1,1–2,23; Lk 1,5–2,52). Genealogija obeh evangelijev ga uvršča med potomstvo kralja Davida (prim. Mt 1,16; Lk 1,27). Čeprav je bil kraljevskega rodu, Jožef ni bil bogat. Po vsej verjetnosti je bil reven, kar je razvidno iz daru samo »dveh grlic ali dveh golobov« (Lk 2,24) ob Jezusovem darovanju v templju (bogatejše družine so bile po judovski postavi dolžne darovati več, prim. 3 Mz 12,8). Jožefova družina je izvirala iz Betlehema v Judeji, vendar se je on preselil v Nazaret v Galileji, kjer je opravljal tesarsko obrt. Jožef se v evangelijih zadnjič omenja ob Jezusovem obisku templja v starosti približno 12 let (prim. Lk 2,41–52). Predvidevamo, da je Jožef umrl že pred začetkom Jezusovega javnega delovanja. Ostale zgodbe v zvezi z njegovo osebnostjo (npr. njegova domnevna visoka starost in ovdovelost v času poroke z Marijo), nimajo realne zgodovinske osnove in so bile ustvarjene z namenom zadovoljiti ljudsko radovednost o podrobnostih iz njegovega življenja.
Evangeliji nam kljub skopim podatkom rišejo sorazmerno jasno podobo o Jožefovi osebnosti. Bil je zvest in potrpežljiv mož, pokoren Božji volji glede njegovega življenjskega načrta, ob čemer je sprejel tudi vse spremljajoče težave. Evangelist Matej ga imenuje »pravičen« (Mt 1,19), saj je dojel načrt, ki ga je imel Bog z Marijo, in se zavestno vključil vanj tako, da je sprejel, zaščitil in poskrbel za svojo družino.
Jožef je zavetnik umirajočih, saj je ob predpostavki, da je umrl pred začetkom Jezusovega javnega delovanja, umrl v družbi Jezusa in Marije, kar za kristjane predstavlja idealen način, kako zapustiti zemeljsko življenje. Jožef je zavetnik očetov, obrtnikov, delavcev in krščanskih družin.
Leta 1870 je papež Pij IX. (1846–1878) sv. Jožefa uradno razglasil za zavetnika vesoljne Cerkve, s čimer je izpostavil njegovo vlogo podpornika, zaščitnika in vodnika svete družine, ki se je razširila na celotno Cerkev. Ob tej priložnosti je 19. marec določil za njegov godovni dan. Papež Pij XII. (1939–1958) je dodal še praznik Jožefa delavca, ki ga praznujemo 1. maja in sovpada s civilnim praznikom dela.
Papež Janez Pavel II. (1978–2005) je leta 1989 objavil apostolsko spodbudo z naslovom Odrešenikov varuh (1989), v kateri je razmišljal o življenju in pričevanju sv. Jožefa. God sv. Jožefa je v Cerkvi na Slovenskem slovesni praznik, saj je sv. Jožef zavetnik slovenskih dežel in zavetnik novomeške škofije. Na ta dan se v Sloveniji tradicionalno začenja teden družine.
Več na: http://katoliska-cerkev.si/praznik-sv-jozefa-moza-device-marije1
Papež Frančišek o usmiljenju: Priznati svoje grehe in razširiti srce (Vir: Radio Vatikan)
Odpustiti, da bi našli usmiljenje. To je pot, ki prinaša mir v naša srca in svet. S to mislijo lahko povzamemo papeževo današnjo homilijo med jutranjo mašo, ki jo je daroval v kapeli Doma sv. Marte. Papež Frančišek je začel z Jezusovimi besedami iz današnjega evangelija: »Bodite torej usmiljeni, kakor je tudi vaš Oče usmiljen.« To držo usmiljenja ni lahko razumeti, kajti navajeni smo soditi, je dodal. Nismo osebe, ki bi po naravi pustile nekoliko prostora razumevanju in tudi usmiljenju. Da bi bili usmiljeni, sta po papeževih besedah potrebni dve drži: zavedati se, da smo grešniki, in razširiti srce.
Prva drža je poznavanje samih sebe, vedeti, da smo storili mnogo slabih stvari, da smo grešniki. Z našim kesanjem se Božja pravičnost spremeni v usmiljenje in odpuščanje. A nujno je, da se sramujemo svojih grehov. »Res je, da nihče med nami ni nikogar ubil, a imamo mnogo malih stvari, vsakodnevnih grehov.« Po papeževih besedah je pomembno, da se sramujemo pred Bogom. Ta sram je milost. In zelo težko je pred Gospodom priznati ta sram, priznati grehe in prositi odpuščanja. Pogosto opravičujemo svoje grehe in jih prelagamo na krivdo drugih, kot sta sto storila Adam in Eva. Morda mi je drugi res pomagal in mi olajšal pot v greh, a storil sem ga jaz sam. »Z držo kesanja smo bolj zmožni biti usmiljeni, saj čutimo nad nami Božje usmiljenje.« Kot pravimo v Očenašu: »Odpusti nam, kakor mi odpuščamo.«
Druga pomembna drža, da bi bili usmiljeni, pa je: razširiti srce, kajti majhno in egoistično srce ni sposobno usmiljenja, je nadaljeval papež. Odpreti srce in se ob dejanjih drugih vprašati: Kdo sem jaz, da bi sodil? Kdo sem jaz, da bi širil govorice o tem? Kdo sem jaz, ki sem naredil te stvari ali še slabše? »Imeti široko srce. Gospod nam to pravi: Ne sodite in ne boste sojeni. Ne obsojajte in ne boste obsojeni. Dajte in vam bo dano,« je poudaril papež. In kaj vam bo dano? »Dobro, potlačeno, potreseno in zvrhano mero vam bodo dali v naročje … Če imaš široko, veliko srce, lahko več sprejmeš.« Veliko srce ne obsoja, ampak odpušča in pozablja, kajti Bog je pozabil moje grehe, Bog je odpustil moje grehe. Razširiti torej srce, je ponovil sveti oče. »Usmiljena moški in ženska imata vedno široko srce, vedno se opravičita drugim in mislita na svoje grehe … To je pot usmiljenja, za katero moramo prositi. Če bi vsi mi, če bi vsi narodi, osebe, družine, naselja imeli to držo, koliko miru bi bilo na svetu, koliko miru bi bilo v naših srcih! Kajti usmiljenje nas vodi k miru,« je dejal papež in sklenil s povabilom: »Vedno si zapomnite: Kdo sem jaz, da bi sodil? Sramovati se in razširiti srce. Naj nam Gospod podeli to milost.«
Več na: http://sl.radiovaticana.va/news/2014/03/17/pape%C5%BE_fran%C4%8Di%C5%A1ek_med_jutranjo_ma%C5%A1o_o_usmiljenju:_priznati_svoje_grehe/slv-782203
Papež obiskal rimsko župnijo Marije molitve: Prositi Gospoda za milost poslušanja in milost očiščenja oči (Vir: Radio Vatikan)
Papež Frančišek je obiskal župnijo v rimskem naselju Setteville, ki se nahaja približno dvajset kilometrov severovzhodno od prestolnice. Tja je prispel okoli 16. ure, sledila je vrsta srečanj z bolniki in invalidi, otroki in mladimi, družinami in neokatehumeni. Papež je spovedal tudi nekaj vernikov. 20 minut pred 18. uro se je v župnijski cerkvi, posvečeni Mariji molitve, začela sveta maša. Pri homiliji je izpostavil dve Gospodovi milosti, za kateri moramo prositi: milost poslušanja in milost očiščenja oči.
Milost, da poslušamo Jezusa
Milost, da poslušamo Jezusa, je pomembna, saj tako hranimo svojo vero z Božjo besedo. To je namreč kristjanova naloga, h kateri nas je spodbudil tudi včerajšnji evangelij: 'To je moj ljubljeni Sin. Njega poslušajte.' »Prva kristjanova naloga je poslušati Božjo besedo, poslušati Jezusa, kajti On nam govori in nas rešuje s svojo besedo. Krepi in utrjuje nam vero,« je zatrdil papež Frančišek. Skozi dan poslušamo mnogo stvari, pomembno pa je, da si vsak dan vzamemo nekaj časa za poslušanje Jezusa, za poslušanje njegove besede. Poslušati Jezusovo besedo pomeni nahraniti se, pomeni, da je Jezusova beseda najmočnejša hrana za dušo: hrani nam dušo in vero. Papež je zbranim vernikom predlagal, naj si vsak dan vzamejo nekaj minut in preberejo kakšen evangeljski odlomek. Tako bo Jezusova beseda vsak dan vstopila v njihovo srce in jih naredila močnejše v veri. Prav tako je predlagal, naj pri sebi vedno imajo majhen evangelij in ga prebirajo, ko se jim ponudi priložnost, na primer na avtobusu.
Očistiti oči
Druga milost, za katero prosimo Gospoda, pa je milost očiščevanja oči, oči našega duha, da bi jih pripravili za večno življenje. Povabljeni smo poslušati Jezusa, ki nas s svojim spremenjenjem vabi, da ga gledamo. »Gledanje Jezusa očiščuje naše oči in jih pripravlja za večno življenje, za pogled v nebesa,« je dejal papež Frančišek. Morda so naše oči nekoliko bolne, kajti vidimo mnogo stvari, ki ne prihajajo od Jezusa ali pa so mu celo nasprotne, svetne stvari, ki škodujejo luči duše. Tako ta luč počasi ugaša in, ne da bi sploh vedeli, končamo v notranji temi, duhovni temi, temi vere.
Očeta smo torej prosili, da nas nauči poslušati in gledati Jezusa, je ob koncu homilije povzel sveti oče: »Vedno si zapomnite: poslušati Jezusa, da bi postali močnejši v veri; gledati Jezusa, da bi pripravili oči za zrenje njegovega obličja.«
Srečanje z otroki in mladimi: Ne se sramovati in ne se bati
Pred sveto mašo se je papež Frančišek srečal z otroki in mladimi, ki se v župniji pripravljajo na sprejem zakramentov prvega obhajila in birme. Zastavili so mu nekaj vprašanj, papež pa je med odgovarjanjem naredil dva poudarka: prositi Svetega Duha, da se ne bi nikoli sramovali in da nas nikoli ne bi bilo strah.
Biti kristjan brez sramu
»Ne se sramovati vere, ne se sramovati obiskovanja Cerkve. In Sveti Duh je tisti, ki nam daje to milost, da se ne sramujemo biti kristjani,« je spodbudil papež. Hudič namreč pride k nam in nam pravi na uho: 'Ne iti v Cerkev. Rekli bodo, da si čudak, ker hodiš v Cerkev.' Hudič hoče, da nas je sram tega, da smo kristjani. Zato moramo prositi Svetega Duha, da se ne bi sramovali, je papež pojasnjeval mladim in nato skupaj z njimi molil: »Sveti Duh, prosim te za milost, da se ne bi sramoval biti kristjan, kristjanka. Daj mi pogum povedati, da sem kristjan, kristjanka. In da se ne bom nikoli sramoval te milosti, ki sem jo prejel po krstu. Amen.«
Ne bojte se!
S sramom je povezan tudi strah, je nadaljeval papež. Jezus nam je v evangeliju veliko krat povedal: Ne bojte se. Hudič hoče, da v srcu vedno čutimo strah, kot je strah, da bi šli k maši. »A kristjan je pogumen. Vedno gre naprej.« Sami pa težko ohranjamo pogum. Sveti Duh je tisti, ki nam pomaga, da se ne bojimo. Jezus je apostolom vedno govoril, naj se ne bojijo. »Če smo z Jezusom, nas On vedno brani. On nas vedno brani.« Papež je z otroki ponovno izrekel molitev za milost poguma: »Ljubi Jezus, prosim te, pošlji Svetega Duha, da me naredi pogumnega, pogumno. V tvojem imenu, da me ne bo strah. Amen.« Ob koncu je otrokom še svetoval, da se naj vedno, ko čutijo sram ali strah, zatečejo k mami, torej k Materi Mariji. Nato so vsi skupaj molili še Zdravamarijo.
Srečanje z neokatehumeni
Posebno srečanje je bilo namenjeno tudi članom Neokatehumenske poti. Papež Frančišek jim je spregovoril o pomembni lastnosti kristjana: da je na poti in da hodi po pravi poti. Da je neka oseba na poti, pomeni, da ni zaprta vase, da ni nepremična, ampak hodi proti določenemu cilju. Tako je bilo tudi z Abramom, ki mu je Gospod rekel, naj odide, naj gre. Začel je hoditi, ne da bi vedel kam, a zaupal je Gospodu. Oseba, ki ne hodi, gleda sebe, je avtoreferenčna, egoistična oseba, je pojasnjeval sveti oče. »Ko je Bog poklical Abrama, je začel pripravljati pot Jezusu. Bog nas je hotel rešiti na poti kot ljudstvo, ki hodi. V tem postnem času smo ljudstvo, ki hodi proti veliki noči,« je zatrdil papež in nato opozoril na dve nevarnosti in eno past, ki med hojo prežijo na nas.
Nevarnosti: ustaviti se in zgrešiti pot
Prva nevarnost je, da se ustavimo. Najdemo lepo bivališče in ostanemo v njem vse življenje. Zgodi se podobno kot vodi v majhnih jezerih; ker voda ni tekoča, se pokvari. Tako se pokvari tudi oseba, kajti ne uresničuje svoje poklicanosti k hoji. Druga nevarnost pa je to, da se napotimo po napačni poti, da zgrešimo cestno. To pa je greh, je dodal papež. »Ko grešimo, zgrešimo pot. Moramo spoznati, da smo grešili, da smo zgrešili pot, in nato prositi odpuščanja in Gospod bo prišel po nas kot po izgubljeno ovco, nas odnesel nazaj in nas postavil med ostale, da bomo lahko nadaljevali pot.« Nevarnosti sta torej dve: ustaviti se in zgrešiti pot. Past pa je naslednja: da se ne hodi, ampak se sprehaja. To so osebe, ki ne hodijo, ampak krožijo, grejo sem in tja, blodijo, nimajo smeri.
Več na: http://sl.radiovaticana.va/news/2014/03/17/pape%C5%BE_obiskal_rimsko_%C5%BEupnijo_marije_molitve:_prositi_gospoda_za_milost/slv-782101
M. Debevec, Kaj bo prinesla sinoda o družini? (Vir: Radio Ognjišče)
Cerkev se pripravlja na izredno sinodo o družini, ki bo potekala od 5. do 19. oktobra. Družini pa bo posvečena tudi redna sinoda prihodnje leto. Kardinali z vsega sveta so o družini razpravljali na konzistoriju konec februarja, tajništvo sinode pa v teh mesecih ureja in zbira odgovore na vprašalnik, ki ga je papež poslal kristjanom po vsem svetu. Maja bo tajništvo škofovskim konferencam poslalo delovno gradivo za vse delegacije, ki se bodo udeležile sinode.
Papež posveča sinodi o družini veliko pozornost, saj je družina ključnega pomena, je temelj družbe in Cerkve, je za tednik Družina povedal eden od treh predsednikov letošnje izredne sinode o družini brazilski kardinal Damascen. Že papež Janez Pavel II. je dejal, da je prihodnost človeštva odvisna od družine. »Zato, ker se prihodnost oblikuje v družinah, ker je družina šola, v kateri se na prihodnje rodove prenašajo človeške in evangeljske vrednote, je zibelka, kjer otroci ponotranjijo krščanske in človeške vrednote, ki jih bodo kot odrasle usmerjali skozi življenje, zlasti takrat, ko začnejo prevzemati odgovornosti. Opažamo pa, da doživlja družina veliko krizo, zlasti na Zahodu«, je dejal kardinal Damascen.
Na sinodi se bodo konkretno najbolj posvetili položaju razporočenih, to je ljudi, ki so v prvi zakonski zvezi doživeli polom in poskušajo svoje življenje zgraditi na novo, v novi zvezi. Znašli so se v položaju, ko ne morejo prejemati zakramentov, zlasti pogrešajo spoved in obhajilo. »Pogosto so to odlični ljudje, s plemenitimi nameni in pokončno krščansko držo, ki v drugi zakonski zvezi z vso resnostjo izpolnjujejo svoje dolžnosti očeta, matere, zakonca, vzgojitelja svojih otrok. Mnogi med njimi niso šli na cerkveno sodišče, da bi ugotovili ničnost prvega zakona. Ob tem se sprašujemo, kaj naj storimo?«, je povedal kardinal Damscen. Spomnil je tudi na številne nestabilne in krhke zakonske zveze. »Upam, da bo sinoda našla pot, ki bo utrdila in okrepila trdnost družine, pot k rešitvi tega stanja, ki povzroča veliko trpljenja številnim zakoncem v današnjem svetu, ker ne morejo prejemati zakramentov«, je še dejal kardinal Damascen in povedal, da bodo na sinodi sodelovali tudi številni laiki zakonci, kajti škofje želijo slišati poročene osebe, da bi po razsvetljenju Svetega Duha laže razločevali in doumeli, katero pot je treba ubrati, da bi pomagali družinam, ki so tako pomembne v današnjem svetu bodisi za Cerkev bodisi za celotno družbo.
Več na: http://radio.ognjisce.si/sl/152/aktualno/13222/
Mojca M. Štefanič, Katoličani zapuščajo Krim (Vir: Družina)
Po referendumu na Krimu, ki ga je celotna Evropska zveza obsodila kot nesprejemljivega, številni katoličani na polotoku pripravljajo kovčke in prodajajo svoje domove, da bi se preselili v druge dele Ukrajine. »Nihče ne ve, kaj se bo zgodilo. Mnogi poskušajo prodati svoja stanovanja in se odseliti«, v pogovoru za ameriško agencijo v Washingtonu, »Catholic News Service« (CNS), poroča katoliški župnik v Kerču, p. Mihajlo Milhakovski.
Strahovi se porajajo predvsem med verniki z Rimom združene grško-katoliške Cerkve, ki v Rusiji nima pravnega statusa. Minuli konec tedna je že prišlo do ugrabitve njihovih duhovnikov. Trije duhovniki, ki so jih prijavili kot pogrešane, so se nazadnje le pojavili med svojimi verniki.
Kot je sinoči sporočila grško-katoliška Cerkev v Kijevu, je eden izmed treh omenjenih duhovnikov, vojaški kurat Mikola Kvič iz Sevastopola, trenutno nekje v notranjosti Ukrajine. Člani njegovega občestva naj bi mu pomagali zapustiti Krimski polotok. Tudi druga dva sprva pogrešana duhovnika naj bi bila »na varnem«, so sporočili iz Kijeva.
Kviča so minulo soboto iz njegove cerkve za več ur domnevno ugrabili pripadniki proruskih enot. Včeraj popoldne je znova izginil. Cerkev je na svoji spletni strani izrazila bojazen, da so duhovnika morda že drugič ugrabili.
Papež Frančišek naj bi danes v Vatikanu sprejel vodjo grško-katoliške Cerkve v Ukrajini, kijevskega velikega nadškofa Svjatoslava Ševčuka. V nekem pogovoru za medije je nadškof Ševčuk ob koncu tedna izjavil, da ločitev Krima od Ukrajine za njegovo državo in za celotno skupnost držav ni sprejemljiva. »Menim, da Krima ne smemo žrtvovati, kajti to bi pomenilo, da smo žrtvovali mir na celem svetu«, je dejal veliki nadškof. Polotok bi morali demilitarizirati, da bi lahko naraščajočo napetost reševali na miren in diplomatski način.
Na Krimu je na referendumu 96,6 % volilcev podprlo priključitev polotoka Ruski federaciji. Ukrajinska vlada, Evropska zveza in Združene države Amerike so referendum označili kot nezakonit in Moskvo svarijo pred priključitvijo Krima.
Vir: Kathpress
Več na: http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/katolicani-zapuscajo-krim
Mojca M. Štefanič, Rim ob kanonizaciji pričakuje sedem milijonov obiskovalcev (Vir: Družina)
Ob kanonizaciji papežev Janeza XXIII. in Janeza Pavla II. 27. aprila letos in med velikonočnimi prazniki teden dni pred tem mesto Rim pričakuje okoli sedem milijonov obiskovalcev z vsega sveta, je minuli teden poročal italijanski časnik »La Repubblica«, ob čemer se je skliceval na odbor mestne uprave, ki se pripravlja na veliki dogodek. Sprva je bilo govora o največ petih milijonih obiskovalcev, vendar je doslej rezerviranih že 85 % hotelskih sob v italijanski prestolnici, veliko povpraševanja pa je tudi po manjših hotelih in gostiščih v okolici Rima.
Da bi ogromnemu številu romarjev in obiskovalcev omogočili udeležbo na kanonizaciji papežev, bodo na nekaterih večjih rimskih trgih namestili velike zaslone. Trg sv. Petra v Vatikanu naj bi sprejel okoli 100.000 obiskovalcev, romarji pa se bodo lahko zbrali tudi na bližnjem Trgu Pija XII. in na široki Ulici sprave, ki vodi proti Vatikanu. Dostop do Trga sv. Petra bo mogoč brez posebnih vstopnic.
Po navedbah rimske mestne uprave naj bi samo s Poljske, domovine Janeza Pavla II. (1978-2005), v Rim priromalo okoli 300.000 vernikov, številne goste pričakujejo tudi iz italijanske pokrajine Bergamo, od koder izhaja papež Janez XXIII. (1958-1963). Za obe skupini bo na Trgu sv. Petra rezerviranih po 5.000 mest.
Prireditelji pričakujejo, da bo del obiskovalcev v Rim priromal že med velikonočnimi prazniki teden dni pred kanonizacijo. Že tradicionalni križev pot s papežem Frančiškom v bližini rimskega Koloseja 18. aprila letos bi bil lahko obiskan še številčneje kot običajno. Kot so še sporočili z mestne uprave, bodo na predvečer kanonizacije številne cerkve v Rimu odprte pozno v noč, v njih pa se bodo romarji lahko zbirali v molitvi.
Vir: Kathpress
Več na: http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/rim-ob-kanonizaciji-pricakuje-sedem-milijonov-obiskovalcev
Mojca M. Štefanič, Templetonova nagrada 2014 češkemu duhovniku Haliku (Vir: Družina)
Češki filozof religije, 65-letni Tomaš Halik, je letošnji prejemnik Templetonove nagrade v višini 1,3 milijona evrov. Katoliškega intelektualca s tem nagrajujejo za njegova prizadevanja za versko svobodo v nekdanjem komunističnem režimu na Češkem ter za dialog med različnimi veroizpovedmi in neverujočimi, kot so včeraj sporočili predstavniki Templetonove ustanove v Londonu.
Templetonova nagrada velja za eno najvišjih odličij, podeljujejo pa jo za posebne dosežke na področju znanosti in vere. Doslej so nagrado med drugim prejeli Desmond Tutu (2013), Dalajlama (2012) in Mati Terezija (1973).
Sociolog in filozof religije Tomaš Halik sodi med najbolj znane katoliške intelektualce v Srednji in Vzhodni Evropi. Bil je tesen zaupnik nekdanjega češkega predsednika Vaclava Havla in dolgoletnega praškega nadškofa Františka Tomaška, visok ugled pa uživa tudi v sicer očitno ateistično usmerjeni češki družbi.
Halik predava na Karlovi univerzi in redno zavzema stališče do političnih in etičnih vprašanj. Predvsem spodbuja češki narod k večji družbeni in politični dejavnosti vpletenosti ter resni obdelavi komunistične preteklosti. Poleg tega si že dolgo let prizadeva za svetovni dialog med veroizpovedmi.
Tomaš Halik, rojen leta 1948, je odraščal v liberalno-intelektualni družini. Cerkvi se je pridružil šele leta 1972, ko so ga komunisti izključili iz neke znanstvene ustanove. Skrivaj je doštudiral teologijo in leta 1978 v Erfurtu prejel duhovniško posvečenje. Enajst let je delal v civilnem poklicu kot psihoterapevt za odvisnike od alkohola in drog.
Kot duhovnik v podzemlju je skrivaj prirejal seminarje. K njegovemu disidentskemu krožku sta pripadala tudi brata Havel. Halik je nekaj časa živel v enem izmed budističnih samostanov v Indiji in predaval v Združenih državah Amerike.
Po včerajšnji razglasitvi nagrade v Londonu je Halik izjavil, da je počaščen, ker njegovo imenovanje sovpada s prvo obletnico pontifikata papeža Frančiška, pri katerem izredno ceni dejstvo, da ljudem nenehno predstavlja »kulturo bližine«.
Vir: Kathpress / Radio Vaticana
Več na: http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/templetonova-nagrada-2014-ceskemu-duhovniku-haliku
Dan katoliškega šolstva (Vir: Katoliška Cerkev)
V sredo, 19. 3. 2014, bomo praznovali Dan katoliškega šolstva. Program, ki se bo odvijal preko celega dne, bo prenašal Radio Ognjišče. Oblikovali ga bodo učenci iz Gimnazije Želimlje, Škofijske gimnazije Vipava, Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška, Škofijske klasične gimnazije in Osnovne šole Alojzija Šuštarja.
Lepo vabljeni na uvodno mašo, ki bo ob 9.30 v cerkvi sv. Stanislava, in koncert ob 20.00 v dvorani Matije Tomca v Zavodu sv. Stanislava.
Ob tej priložnosti vas tudi vabimo, da darujete v Sklad za pomoč družinam pri šolanju otrok. Pokličite na 0590-21-400 in darujte za mlade na katoliških šolah!
Več na: http://katoliska-cerkev.si/dan-katoliskega-solstva
|
|
|
|
|
|
|
