Papež:
Postni čas je pot
upanja
Jezusova velika noč
je njegov izhod, s katerim nam je odprl pot, da bi
dospeli v polno, večno in blaženo življenje. Da bi
nam odprl to pot, ta prehod, se je Jezus moral
odreči svoji slavi, se ponižati, postati pokoren
vse do smrti in to smrti na križu. Da je odprl pot
v večno življenje, ga je stalo vse njegove krvi,
in zahvaljujoč Njemu smo rešeni suženjstva greha.
»A to ne pomeni, da je On storil vse, nam pa ni
treba storiti ničesar; ne pomeni, da je on šel
preko križa, mi pa ‘bomo šli v nebesa v kočiji’.
Naše odrešenje je zagotovo njegov dar, a ker je
zgodba ljubezni, potrebuje naš ‘da’ in našo
soudeleženost... | |
Kako
vzljubiti post, ko te ta
straši?
Nedavno me je
presenetil naslednji zapis, ob katerem sem prišla
do pomembnega spoznanja: Ne govori: »Oprosti, spet
sem pozna.« Namesto tega reci: »Hvala za vašo
potrpežljivost.« Ne govori: »Oprosti, spet sem te
razočarala.« Reci: »Hvala, da imaš še upanje
vame.« Nič ni narobe s spoznavanjem tvojih padcev
in pokora je zagotovo nujna. Toda ta pristop
spremeni osredotočenost z lastnih slabosti na
dobroto druge osebe, in obenem ne opravičuje
slabega. To je moj ključ, da bi vzljubila post.
Vidim svoje grehe in moram se jih pokesati. Gre za
to, da se mi ni treba osredotočati na te
grehe. | |
Pogled
grešnika v
ogledalu
»Kaj naj
Cerkev naredi z mano?« Bi lahko prejel obhajilo?
Pod katerimi pogoji? Zdelo sem mi je, da sem
nedvoumno živel v objektivno grešni situaciji. To
sem vedel. Nenehno sem se spovedoval, a nikoli ni
bilo dovolj. O tem sem razpravljal s svojim
duhovnikom, in začela sva z brezciljno
zakramentalno predpisano dieto. Nazadnje me je
posedel in mi skušal razložiti. Dejal je, da mu je
povsem jasno in zagotovo je jasno tudi Bogu, da si
želim spremeniti svojo situacijo in postati
trezen. In ker imam tak namen, lahko prejmem
obhajilo z mirno vestjo, celo če se tisti dan
nisem bil sposoben spovedati. Naredi kar moreš,
spovej se ko se lahko, prejemaj obhajilo s
ponižnostjo in zaupanjem. Nisem mu verjel.
| |
|
Poklicani
pričevati o milosti
zakona
Papež je župnikom
dejal, naj krščanske zakonce vedno spominjajo, da
po zakramentu zakona v njih odseva Bog, s tem ko
je vanje odtisnjena njegova podoba in neizbrisen
značaj njegove ljubezni. »Zakon je namreč podoba
Boga, ustvarjena za nas od Njega, ki je popolno
občestvo treh Oseb Očeta, Sina in Svetega Duha.
Ljubezen troedinega Boga in ljubezen med Kristusom
in njegovo nevesto Cerkvijo, naj bosta v središču
zakonske kateheze in evangelizacije: preko osebnih
ali skupnostnih srečanj se nikoli ne utrudite te
velike skrivnosti kazati vsem, predvsem pa
zakoncem«
| |
Štirideset
nasvetov za postni
čas
Tukaj predstavljamo
štirideset postnih nasvetov, kako čim koristneje
in čim učinkoviteje preživeti postni čas. Vsako
leto, ko se približuje postni čas, začnemo
razmišljati o tem, kaj bomo počeli, čemu se bomo
odpovedali. Namesto odpovedi pa v letošnjem postu
poskusimo dodati kaj novega … nekaj, kar se bo
»prijelo« in bo ostalo z nami do konca življenja,
saj gre pri postu navsezadnje za spremembo oz.
spreobrnjenje. Ne pozabimo, da je resnična pokora
živeti dobro življenje: da smo v odnosu do
bližnjih podobe Božjega usmiljenja in miru. Morda
pa vam kakšna izmed naštetih zamisli pride
prav! | |
Molitveni namen za mesec
marec
Tudi v mesecu marcu,
ko vstopamo v postni čas, nas Cerkev prav posebej
kliče, da se pridružimo apostolatu molitve, ki
združuje milijone vernikov po vsem svetu v molitvi
s skupnimi nameni.
V letošnjem marcu je
predviden molitveni namen za evangelizacijo, v
podporo preganjanim kristjanom:
Da bi preganjane
kristjane podpirala celotna Cerkev z molitvijo in
materialno pomočjo.
| |
| |
Radost
ljubezni
slovenski prevod posinodalne
apostolske spodbude
papeža Frančiška Amoris
laetitia
Ljubeznivost
101. Večkrat smo
rekli, da moramo za to, da bi ljubili druge, najprej
ljubiti sebe. Kljub temu ta hvalnica ljubezni zatrjuje,
da ljubezen »ne išče svoje koristi« oziroma »ne išče
svojega«. Ta izraz je uporabljen tudi v drugem besedilu:
»Naj nobeden ne gleda samo nase, temveč tudi na druge«
(Fil 2,4). Zaradi tako jasne trditve Svetega pisma se
moramo izogniti temu, da bi dali prednost samoljubju,
kakor da bi bilo to plemenitejše kot predanost sebe
drugim. Določeno prednost samoljubja smemo razumeti samo
kot psihološko predpostavko, kolikor ima tisti, ki ni
sposoben ljubiti sebe, težave s tem, da bi ljubil druge:
»Kdor je sam sebi sovražen, komu bo potem dober? (...)
Ni ga hujšega, kakor je ta, ki sam sebi nič ne privošči«
(Sir 14,5-6).
102. Vendar je sv.
Tomaž Akvinski pojasnil, da »je ljubezni bolj lastno, da
hoče ljubiti, kakor da bi bila ljubljena«; in da »si
matere, ki dejansko najbolj ljubijo, bolj prizadevajo za
to, da bi ljubile, kakor da bi bile ljubljene«. Zato
lahko ljubezen sega onkraj pravičnosti in se zastonjsko
razdaja, »ne da bi za to kaj pričakovala« (Lk 6,35),
dokler ne pride do največje ljubezni, da lastno
»življenje da za druge« (prim. Jn 15,13). Toda, ali je
ta velikodušna odpoved, ki dopušča, da dajemo zastonj in
do konca, mogoča? Gotovo je mogoča, saj je to tisto, kar
zahteva evangelij: »Zastonj ste prejeli, zastonj
dajajte« (Mt 10,8).
Radost ljubezni, čl.
101-102 | |
|
Božja
beseda
2. postna
nedelja
Glas iz oblaka je
rekel: »Ta je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam
veselje; njega poslušajte!« (Mt
17,5)
1 Mz
12,1-4a
Ps 33
2 Tim 1,8b-10
Mt
17,1-9
| |
|
|
|
