A.S., Silvestrski molitveni večer uspel; brat Kožuh o veselju, ki ga prinaša Gospod (Vir: Radio Ognjišče)
Mnogi so novo leto pričakali pri polnočnih svetih mašah in v molitvi. Duhovno obogateno silvestrovanje smo že drugo leto zapored pripravili tudi na valovih Radia Ognjišče. Cerkev zavoda svetega Stanislava v Ljubljani je bila ob tej priložnosti polna. Molitveni del srečanja sta vodila msgr. Franci Trstenjak in Tadej Sadar, opolnoči je sveto mašo daroval vikar kapucinskega reda, brat Štefan Kožuh.
"Z molitvenim silvestrovanjem se je potrdilo, da je to prava silvestrska ponudba z naše strani. In v času molitve sem večkrat pomislil na Jezusovo besedo: Vi ste sol … Večina Slovenk in Slovencev je praznovala na prostem, v najrazličnejših družbah ali zasebno pred televizijskimi ekrani. Majhen delež pa nas je bil zbran v molitvi: ali v določenih cerkvah in kapelah ali pa ob sprejemnikih in z našim prenosom. Z molitvijo smo bili kot sol med nami vsemi in Bog daj, da bo sol učinkovita, da bomo tako deležni vsi, kot narod in država, Božjega blagoslova, s katerim bomo uspešno korakali naprej," je po silvestrskem molitvenem večeru zapisal msgr. Trstenjak.
Brat Kožuh pa je v pridigi misel navezal na papeževo apostolsko spodbudo Evangeljsko veselje. "Nihče ni izključen od veselja, ki ga prinaša Gospod. Jezus nam dovoli, da dvignemo glavo in začnemo znova. Prav za ta trenutek, za začetek novega leta se mi zdi, da je ta beseda še kako potrebna. Papež nas preprosto, ampak kot on zna, jasno in brez rokavic, vabi k bistvu, k središču, k osebi Jezusa Kristusa. Danes ti, ki si vcepljen Vanj po krstu, obnovi svoje osebno srečanje z Njim. Odloči se Zanj. Dovoli Mu, da bo lahko On deloval v tebi. To je pot kristjana. Jezus Kristus je naša pot," je poudaril.
Izbrati Jezusa Kristusa za svojo pot v tem letu pomeni imeti čas, da se srečamo z Njim, mu prisluhnemo in zaživimo kot On. "Zato vam sestre in bratje predlagam, da bi sleherni dan tega leta izbirali zavestno v ranem jutru Jezusa Kristusa za svojega Gospoda. Da bi ga povabili na svojo življenjsko pot, kamor koli bo že vodila, in prosimo Ga najprej za dar notranjega miru. To je za tisto globoko občutje, Ti si z menoj, nisem sam, zato se nimam ničesar bati, ker si Ti moja opora, ker si Ti moj varuh, ker si Ti moj branitelj," je še dejal vikar kapucinskega reda brat Kožuh.
Več na: http://radio.ognjisce.si/sl/150/utrip/12537/
A. S., Papež: Modri z Vzhoda nas učijo varovati vero s 'sveto zvijačnostjo' (Vir: Radio Ognjišče)
"V tej poti modrih z Vzhoda je simbolizirana usoda vsakega človeka: naše življenje pomeni hoditi, razsvetljeni od luči, ki osvetljujejo cesto, da bi našli polnost resnice in ljubezni, ki jo mi, kristjani, prepoznavamo v Jezusu, Luči sveta." Tako je zatrdil papež Frančišek, ko je daroval sveto mašo v vatikanski baziliki. Danes obhajamo praznik Gospodovega razglašenja ali praznik Svetih treh kraljev. Papež je homilijo tako začel z izrazom iz praznične bogoslužne himne: "Lumen requirunt lumine." Te besede se nanašajo na izkušnjo modrih: sledeč luči so iskali Luč.
Znamenja za orientacijo na poti najdemo v dveh knjigah
Zvezda, ki se je prikazala na nebu, je v razumu in srcu modrih prižgala luč, ki jih je spodbudila k iskanju velike Kristusove Luči. Zvesto so sledili luči, ki jih je prežemala notranje in tako so srečali Gospoda. To je torej pot, ki simbolizira pot nas vseh, je dejal papež. Na tej poti imamo na razpolago "dve veliki knjigi": knjigo stvarstva in knjigo Sveto pismo. V obeh lahko najdemo znamenja, po katerih se na romanju orientiramo. Pri tem je pomembno biti pozorni, bdeti, poslušati Boga, ki nam govori vedno. Še posebej je potrebno poslušati evangelij, brati ga, meditirati in iz njega narediti "duhovno hrano", ki nam dopusti srečati živega Jezusa, izkusiti Njega in njegovo ljubezen.
Odsevati Božjo luč v svetu
Papež Frančišek je zatem spomnil na Božji poziv mestu Jeruzalem iz današnjega prvega berila iz Izaijeve knjige: "Vstani, zasij!" (Iz 60,1) Jeruzalem je poklican, da je mesto luči, da v svetu odseva Božjo luč in pomaga ljudem hoditi po njegovih poteh: "To je poklicanost in poslanstvo Božjega ljudstva v svetu." Toda Jeruzalem se Božjemu klicu lahko tudi izneveri, je nato opozoril papež. Evangelij nam pove, da so modri, ko so prispeli v Jeruzalem, za nekaj časa zvezdo izgubili izpred oči. Luč je bila odsotna predvsem v palači kralja Heroda. Tisto prebivališče, kot je dejal papež Frančišek, je "temačno, v njem vladajo tema, nezaupljivost, strah, zavist". Herod postane nezaupljiv in zaskrbljen zaradi rojstva krhkega Otroka, ki ga sam vidi kot tekmeca. Zboji se za svojo oblast, da se bodo zasukala pravila igre, da bo razkrinkana zunanjost. Herod je cel svoj svet zgradil na oblasti, uspehu, imetju, korupciji, v težave pa ga je spravil Otrok. Bilo ga je strah in zaradi tega strahu je zblaznel do te mere, da je dal ubiti otroke.
"Sveta zvijačnost"
Modri so znali preseči ta nevaren trenutek teme pri Herodu, ker so verjeli besedam prerokov, ki so pokazale na Betlehem kot na kraj rojstva Mesije. Tako so pobegnili pred "otrplostjo noči sveta", se spet podali na pot proti Betlehemu in ponovno ugledali zvezdo. Pri tem so se "silno razveselili", kot lahko beremo v evangeliju (Mt 2,10). Te zvezde se v temi posvetnosti Herodove palače namreč ni videlo. En vidik luči, ki nas vodi na poti vere, je zvijačnost ali "sveta zvijačnost", ki je lahko tudi vrlina, kot je dejal papež Frančišek: "Gre za tisto duhovno prevejanost, ki nam omogoči prepoznati nevarnosti in se jim izogniti." Modri so to "luč zvijačnosti" znali uporabiti na poti nazaj, ko so se odločili izogniti se mračni Herodovi palači.
Naša dolžnost je varovati vero
Tako nas učijo, kako ne pasti v zasede teme in kako se braniti pred temo, ki želi oviti naša življenja. Modri so s to "sveto zvijačnostjo" obvarovali vero. Tudi mi moramo varovati vero pred temo, je poudaril papež Frančišek. Pogosto tudi pred temo, ki je preoblečena v luč. "Tu pa je potrebna 'sveta zvijačnost', da bi varovali vero, da bi jo obvarovali pred petjem Siren, ki ti pravijo: 'Glej, danes moramo narediti to, tisto …' Toda vera je milost, je dar. Naša dolžnost je, da jo varujemo s to 'sveto zvijačnostjo', z molitvijo, z ljubeznijo, z dobroto." Treba je istočasno sprejeti v srce Božjo luč in gojiti duhovno zvijačnost, ki zna združevati preprostost in prekanjenost, tako je še dejal papež Frančišek.
Modri z Vzhoda so naši tovariši na poti
Na današnji praznik Gospodovega razglašenja modre z Vzhoda vidimo kot naše tovariše na poti. Njihov zgled nam pomaga dvigniti pogled proti zvezdi in slediti velikim željam našega srca. Učijo nas, da se ne zadovoljimo s povprečnim življenjem, ampak da se vedno pustimo očarati tistemu, kar je dobro, resnično, lepo – da se pustimo očarati Bogu. Modri z Vzhoda nas učijo tudi, da se ne pustimo prevarati zunanjosti, tistemu, kar je veliko, modro, mogočno za svet. Ne smemo se zaustaviti tam, je opomnil papež Frančišek in nato za konec ponovno poudaril, da je zelo pomembno varovati vero: "Potrebno je iti preko, preko teme, preko očarljivosti Siren, preko posvetnosti, preko mnogih današnjih modernosti; iti proti Betlehemu, tja, kjer se v preprostosti nekega doma na periferiji, med mamo in očetom, ki sta polna ljubezni in vere, sveti Sonce, ki je vzšlo iz višav, Kralj vesoljstva. Po zgledu modrih z našimi majhnimi lučmi iščimo Luč in varujmo vero."
Vir: Radio Vatikan; http://radio.ognjisce.si/sl/150/aktualno/12565/
Apostolska spodbuda papeža Frančiška Evangeljsko veselje (Vir: Katoliska-cerkev.si)
Na tiskovnem uradu Svetega sedeža so predstavili apostolsko spodbudo papeža Frančiška z naslovom Evangeljsko veselje (Evangelii Gaudium). Poleg msgr. Rina Fisichelle, predsednika Papeškega sveta za pospeševanje nove evangelizacije, sta dokument o oznanjevanju evangelija v današnjem svetu predstavila še msgr. Claudio Maria Celli, predsednik Papeškega sveta za sredstva družbenega obveščanja, in generalni tajnik škofovske sinode msgr. Lorenzo Baldisseri.
Msgr. Rino Fisichella: Apostolska spodbuda napisana v luči veselja
Msgr. Rino Fisichella je zatrdil, da je papeževa apostolska spodbuda »napisana v luči veselja zaradi ponovnega odkritja vrelca evangelizacije v sodobnem svetu«. Frančišek v njej začrta poti pastoralnega delovanja v prihodnjih letih. Povabi k preroškemu in pozitivnemu pogledu na stvarnost, ne da bi pri tem spregledali težave.»Papež Frančišek vliva pogum in spodbuja, da zremo naprej kljub trenutku krize in iz Kristusovega križa in vstajenja ponovno naredimo prapor zmage,« je dejal Fisichella. Dokument odraža papeževe pastoralne izkušnje, predvsem pa poziv, naj sprejmemo trenutek milosti, ki ga živi Cerkev, ter se z vero, prepričanjem in navdušenjem podamo na novo stopnjo poti evangelizacije.
Spodbuda Evangeljsko veselje je razdeljena na pet poglavij, ki so kot temeljni stebri Frančiškovega pogleda na novo evangelizacijo. Prvo poglavje je namenjeno reformi Cerkve, ki mora izstopiti iz sebe, da bi lahko srečala druge. Drugo poglavje govori o izzivih sodobnega sveta in preseganju skušnjav, ki ogrožajo novo evangelizacijo. Na prvem mestu je treba okrepiti lastno identiteto, brez kompleksov manjvrednosti, ki nato vodijo v skrivanje svoje identitete in prepričanj. V tretjem poglavju je poudarjeno, da je evangelizacija naloga, ki pripada celotnemu Božjemu ljudstvu, iz nje ni nihče izključen, ni pridržana in ne poverjeno neki posebni skupini. Nakazani so tudi načini in stopnje njenega napredka. Družbeni razsežnosti evangelizacije je namenjeno četrto poglavje. Zadnje, peto poglavje pa govori o »duhu nove evangelizacije«; ta se namreč razvija pod primatom delovanja Svetega Duha.
Msgr. Claudio Maria Celli: Veder, prisrčen, neposreden jezik
Msgr. Claudio Maria Celli je spregovoril o komunikativni razsežnosti papeškega dokumenta. Po njegovih besedah papež uporablja »veder, prisrčen, neposreden jezik«, skladen s stilom, ki se je izrazil v teh mesecih pontifikata. Dokument je napisan na skoraj pogovoren način in zaznamovan z močnim pastoralnim tonom. Nahajamo se pred »pastirjem, ki je v premišljujočem pogovoru z verniki«. Kot zapiše sam papež: »V tej spodbudi se želim obrniti na krščanske vernike, da bi jih povabil k novi stopnji evangeljskega oznanjevanja, zaznamovanega s takšnim veseljem. Hkrati želim nakazati pot Cerkve v prihodnih letih.«
V apostolski spodbudi vidimo, da se papež Frančišek dobro zaveda razmer v današnjem svetu, predvsem na področju zdravja, vzgoje in komunikacije, je pojasnjeval msgr. Celli. Zaveda se, da je današnja informacijska družba nasičena s podatki in da obenem lahko vodi v veliko površinskost glede moralnih vprašanj. Papež zato poudarja, da je potrebna takšna vzgoja, ki uči kritičnega mišljenja in zagotavlja ustrezen način zorenja vrednot. Hitrost današnje komunikacije in način delovanja medijev pogosto tvegata, da je sporočilo na koncu okrnjeno in zvedeno na sekundarne vidike. Tudi nekatera vprašanja glede moralnega nauka Cerkve so v nevarnosti, da ostajajo zunaj konteksta, ki jim daje smisel, ali pa se jih identificira z nekimi sekundarnimi vidiki, ki ne izražajo bistva sporočila Jezusa Kristusa. Papež zatrjuje, da moramo ostati realisti in ne jemati za samoumevno, da sogovorniki v celoti poznajo ozadje tega, o čemer govorimo, ali da naše govore lahko povežejo z bistvenim jedrom evangelija.
Papež Frančišek v dokumentu poudari tudi pomen jezika in zapiše, da je treba iskati načine, kako večno resnico izraziti v takšnem jeziku, ki dopušča razpoznati njeno trajno novost. Priznava, da pogosto ponujamo napačno podobo boga ali človeški ideal, ki v resnici ni krščanski. Evangelizacijsko prizadevanje se giblje med mejami jezika in okoliščin, a vendar je treba resnico evangelija oznanjevati na najboljši način, brez da bi se odpovedali resnici, dobremu in luči. Frančišek del apostolske spodbude posveti pridiganju. Problem namreč ni samo v znanju, ampak v konkretnem načinu razvijanja same pridige. Po papeževih besedah se je treba naučiti uporabljati podobe, »govoriti s podobami«. Jezik mora biti takšen, da ga poslušalci razumejo, da ne bi govorili v prazno. Pomembni so torej, preprostost, jasnost in pozitivna razsežnost, je še povedal msgr. Celli.
Besedilo je s spletne strani Radia Vatikan.
Več na: http://katoliska-cerkev.si/apostolska-spodbuda-papeza-franciska-evangeljsko-veselje
Mojca M. Štefanič, »Redovi, prebudite svet!« (Vir: Druzina.si)
Katoliške redovne skupnosti po besedah papeža Frančiška ne bi smele predstavljati zatočišča pred zunanjim svetom. Proti podobi verskega življenja kot umiku pred nadlogami zunanjega sveta bi se morali boriti, naj bi po navedbah italijanske jezuitske revije »Civilta Cattolica« dejal sveti oče. Ob tem je po papeževem mnenju najpomembnejša temeljita priprava in izobrazba novicev in novink.
»Ne smemo vzgajati upraviteljev in poslovodij, ampak patre, brate in spremljevalce«, je pojasnil Frančišek, ki je tudi sam član jezuitskega reda. Redovi bi morali biti preroki Božjega kraljestva in naj bi prebudili svet, je nadaljeval papež, kar pa včasih pomeni tudi »povzročati precejšen hrup«.
Papež je pozval k večji kulturni odprtosti do redov. Pri tem ne gre zgolj za nekakšno »folklorno prilagajanje« narodnim običajem, pač pa za vprašanje načina razmišljanja. Karizma nekega reda ni nikakršna »steklenica z destilirano vodo«, ampak jo je potrebno prilagoditi posameznim kulturnim danostim. To seveda zahteva nenehen dialog.
Frančišek je obenem opozoril, naj ob trenutnem upadanju števila duhovnih poklicev ne gledamo zgolj na številke. V ospredju ne sme biti cilj, da bi za nek red pridobili kar največ novih članov, pač pa naloga, da bi redovi postali preroki Božjega kraljestva.
Daljši prispevek p. Antonia Spadara z naslovom »Prebudite svet!« v omenjeni jezuitski reviji je pravzaprav kronološka reportaža p. Spadara pogovora papeža Frančiška z vrhovnimi redovnimi predstojniki, ki so ga v Vatikanu priredili že konec lanskega novembra.
Vir: Kathpress / RV
Več na: http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/»redovi-prebudite-svet«
V letu 2013 ubitih med 70 in 80 tisoč kristjanov (Vir: Radio Vatikan)
V letu 2013 je bilo iz sovraštva do vere ubitih med 70 in 80 tisoč kristjanov. Tako je zatrdil Massimo Introvigne, ki je koordinator observatorija za versko svobodo v Italiji. Natančnejši podatki sicer še niso znani, a sodeč po prvih ocenah je število žrtev, ki se je leto poprej vrtelo okoli 100 tisoč, nekoliko upadlo. Dokončna statistika je po Introvignevih besedah v veliki meri odvisna predvsem od situacij v Kongu in Južnem Sudanu ter tega, za koliko oseb v teh situacijah se lahko presodi, da so bile ubite iz sovraštva do vere.
Sodeč po letnem poročilu ameriške komisije za versko svobodo so med osmimi državami, ki vzbujajo največjo zaskrbljenost, tudi sledeče: Burma, Kitajska, Eritreja, Iran, Severna Koreja, Savdska Arabija, Sudan in Uzbekistan. Introvigne je med njimi izpostavil Severno Korejo. In sicer ne le, ker so kristjani tam še vedno preganjani in pogosto ubiti, temveč zato, ker kristjani tam so, ker njihova prisotnost doslej še ni bila izničena. Gre za izjemno težko situacijo. Država stike z zunanjim svetom omejuje na minimum. Kljub temu tam živijo osebe, mladi, ki niti niso poznali drugačne vzgoje kot režimske, a se vseeno spreobračajo v krščanstvo. Ko nato izrazijo svojo vero, jih zaprejo, deportirajo v koncentracijska taborišča in ubijejo.
Poleg že omenjenih držav, ki vzbujajo zaskrbljenost, je Introvigne zatem omenil še Pakistan. Tam prihaja tako do pojava razširjenega nasilja kot do oblike nekakšnega legalnega nasilja. Obstajajo namreč zakoni, ki kaznujejo blasfemijo in so večkrat izkoriščeni prav v odnosu do kristjanov. Dobro poznan je primer katoličanke Asie Bibi.
Še ena država, ki izstopa, je Nigerija. Tamkajšnje konfliktne situacije nasprotno ni povzročila vlada, temveč nekatera ekstremistična islamska gibanja. Introvigne je ob tem primeru poudaril, da se je potrebno zavedati, da ne ubijejo vseh kristjanov pristaši drugih verstev. Poleg fundamentalističnih verskih gibanj obstajata še elementa neizprosnega komunističnega režima, katerega primer je Severna Koreja, in pa plemenskih sporov, kjer se ne more jasno reči, če je nekdo ubit, ker je kristjan, ali pa, ker je iz »napačnega« plemena.
Nazadnje je Introvigne omenil še situacijo v Evropi, kjer sicer ni nasilja na isti ravni, prihaja pa do omejevanj ne le kristjanov, temveč nasploh vernih oseb. Papež Frančišek v apostolski spodbudi Evangeljsko veselje opozarja na mentaliteto, ki želi vero omejiti na izključno zasebno dejstvo. Kar pomeni, da želi vernike zapreti v cerkve, sinagoge ali mošeje in si misli, da dokler so zaprti in molijo, ni problema; ko pa verniki poskusijo svojo vero izraziti javno v družbenem ali političnem boju, se začnejo diskriminacije in tudi resnično preganjanje. Kot je še spomnil Introvigne, so bile papeževe besede tudi: »Mislite, da te stvari obstajajo samo v romanih ali da so se dogajale le pred mnogo leti? Ne, dogajajo se še danes.«
Več na: http://sl.radiovaticana.va/news/2014/01/02/v_letu_2013_ubitih_med_70_in_80_tiso%C4%8D_kristjanov/slv-760588
|
|
|
|
|
|
|
