Papeževa kateheza: Upanje, ki gre onstran
»Vera ni samo tišina, ki vse sprejema brez ugovarjanja, upanje ni gotovost, ki te varuje pred dvomom in zmedenostjo.« Upanje je pogosto tema; toda upanje je tam in te vodi naprej. Vera pomeni tudi bojevati se z Bogom, pokazati mu svojo grenkobo, brez »pobožnega« pretvarjanja. Na Boga se lahko razjeziš in mu rečeš vse. On je oče, On te je razumel: »Pojdi v miru! Treba je imeti ta pogum! To je upanje.« Upanje pa je tudi ne bati se videti resničnost tako, kot je, in sprejeti njena protislovja... Četudi nam kot edina možnost preostane le, da gledamo zvezde, tedaj je čas, da zaupamo Bogu: »Nič ni lepšega od tega. Upanje ne razočara.«
|
|
Pravljica o posvojeni zmagovalki
Pravljice imajo žalosten začetek, in prav takšna je zgodba Michelle Madrid-Branch. Avtorica, svetovna zagovornica žensk in otrok ter nekdanja radijska novinarka, je na svet prišla v Angliji kot sirota in bila deležna številnih opredelitev: »nezakonska, temna, težko umestljiva«. Njena mati, ki je bila belka in poročena z oficirjem kraljeve mornarice, je imela afero s Špancem. Čeprav je razmišljala o splavu, se je odločila, da jo bo rodila, in jo takoj po rojstvu na vztrajanje moža dala v posvojitev. Biološki oče se ji je odrekel in jo pred rojstvom zapustil. Michelle se je vedno počutila drugačna in manjvredna.
|
|
Spadaro: Pokazati, kako je Bog vedno blizu
Direktor jezuitske revije La Civiltà Cattolica, p. Antonio Spadaro, je tik pred koncem preteklega leta dejal: »Menim, da sta dve veliki posebnosti Frančiškovega pontifikata razločevanje in usmiljenje.« Pri tem usmiljenje dejansko nakazuje globoko, notranjo reformo Cerkve, oziroma misijonarsko reformo, misijonarski preobrat, ki ga papež Frančišek poskuša vpeljati znotraj Cerkve vse od začetka svojega pontifikata. Usmiljenje pomeni torej pokazati Božje obličje današnji generaciji, ki ga morda doživlja kot nekoliko oddaljenega, oziroma pokritega z odejo prahu. Usmiljenje pomeni, da so vrata Božjega srca in Cerkve vedno odprta.
|
|
|
Andrea Tornielli o papežu Frančišku
Pomislimo na zgodbo o prešuštnici. Pripeljali so mu žensko, ki so jo zalotili v prešuštvovanju in mu rekli: Kaj boš storil? Zakon pravi, da jo je treba obsoditi. To je bilo vprašanje, ki naj bi Jezusa spravilo v težave. In Jezus ne odgovori. Na misel mi prihaja tole: možno je, da kdo ne razume določenih stvari, ki jih je rekel papež. Lahko je čustveno in intelektualno bolj vezan na prejšnjega papeža, na predprejšnjega, na sto papežev nazaj... Vendar pa se ne more postaviti na piedistal in obsojati papeža na področju nauka. Kdo ti je dal pooblastilo, da postaneš sodnik papeževega nauka, ko pa je papež varuh nauka?
|
|
14 hudomušnih zakonskih mejnikov
Nekateri pari zakonske obletnice praznujejo z obletnicami. Vse so pomenljivi, ustvarjalni in lepi načini, kako obelodaniti čas, ki ste ga preživeli skupaj. Toda tisti, ki smo že dolgo poročeni vemo, da obstajajo še drugi zakonski mejniki, ki jih manj praznujemo, ki ne spadajo čisto sem, so pa veliko pomembnejši... Imela sta resnično dobre in resnično slabe dneve in še vedno rada drug drugemu pripovedujeta, kako sta preživela dan. Ko sta torej skupaj povzdignita kozarec in nazdravita vajini resnični ljubezni in prijateljstvu. Biti najboljša prijatelja je lep zaključek, kajti, mar se ni vse skupaj začelo prav s tem?
|
|
Molitvena namena za mesec januar
V letošnjem januarju sta predvidena dva molitvena namena:
Splošni: za obnovitev cerkvene skupnosti. Da bi se vsi kristjani po zvestobi Gospodovemu nauku prizadevali z molitvijo in v bratski ljubezni obnoviti cerkveno skupnost in da bi s skupnimi močmi odgovarjali na izzive, s katerimi se sooča človeštvo.
Slovenski: za globlje razumevanje Boga. Da bi globlje razumeli, kako Bog skrivnostno spremlja vsa naša prizadevanja.
|
|
|
|
Radost ljubezni
slovenski prevod posinodalne apostolske spodbude
papeža Frančiška Amoris laetitia
Zakrament zakona
76. »Evangelij družine goji tudi tista semena, ki še niso dozorela, in mora negovati tista drevesa, ki so se posušila, in jih ne smemo zanemarjati«, tako da, izhajajoč iz Kristusovega daru v zakramentu, »pridejo do bogatejšega spoznanja in do polnejše vključitve te skrivnosti v svoje življenje«.
77. Sinodalni očetje so, opirajoč se na svetopisemski nauk, po katerem je bilo vse ustvarjeno po Kristusu in zanj (prim. Kol 1,16), spomnili, da »odrešenjski red osvetljuje in dovršuje stvariteljski red. Zato naravni zakon v polnosti razumemo v luči njegove zakramentalne dovršitve: samo s pogledom, uprtim v Kristusa, lahko resnično spoznamo človeške odnose v njihovi globini. »V resnici samo v skrivnosti učlovečene Besede res v jasni luči zasije skrivnost človeka. (...) Kristus, novi Adam, ravno z razodetjem skrivnosti Očeta in njegove ljubezni človeku v polnosti razodeva človeka in mu odkriva njegovo najvišjo poklicanost« (Pastoralna konstitucija Cerkev v sedanjem svetu, 22). Izkaže se kot zelo primerno, da dobrino zakona (bonum coniugum) razumemo kristocentrično«. Ta dobrina zakona vključuje edinost, odprtost za življenje, zvestobo in nerazvezljivost ter v krščanskem zakonu tudi medsebojno pomoč na poti do popolnega prijateljstva z Gospodom. »Razločevanje navzočnosti semen Besede (Semina Verbi) v drugih kulturah (prim. Odlok o misijonski dejavnosti Cerkve, 1965, 11) je mogoče prenesti tudi na zakon in družino. Poleg pravega naravnega zakona obstajajo dragocene prvine tudi v zakonskih oblikah drugih verskih izročil«, čeprav ne manjka tudi senčnih strani. Lahko rečemo, da »bo vsak človek, ki bi si rad ustvaril družino, ki bo naučila otroke veseliti se dejanj, katerih namen je premagati zlo (taka družina kaže, da v njej živi in deluje Sveti Duh) deležen hvaležnosti in spoštovanja, ne glede na to, kateremu ljudstvu, kateri veri ali deželi pripada«.
78. »Kristusov pogled, čigar luč razsvetljuje vsakega človeka (prim. Jn 1,9; Pastoralna konstitucija Cerkev v sedanjem svetu, 22), navdihuje pastoralni odnos Cerkve do tistih vernikov, ki živijo skupaj brez poroke ali so se poročili samo civilno ali so se ločili in ponovno poročili. Cerkev se z vidika Božje pedagogike ljubeče obrača na tiste, ki so na nepopoln način deležni njenega življenja: skupaj z njimi prosi za milost spreobrnjenja; spodbuja jih, naj delajo dobro, ljubeče skrbijo drug za drugega in se dajo na razpolago za skupnost, v kateri živijo in delajo. (...) Kadar kak par v taki zvezi doseže opazno trdnost in jo zaznamujejo globoka medsebojna naklonjenost, odgovornost do otrok, sposobnost za premagovanje preizkušenj, to lahko vidimo kot priložnost, da par (kjer je to mogoče) spremljamo k zakramentu zakona«.
Radost ljubezni, čl. 76-78
|
|
|
Božja beseda
Jezusov krst
»Jaz vas krščujem v vodi, pride pa močnejši od mene; on vas bo krstil v Svetem Duhu in ognju« (Lk 3,16).
Iz 42,1-4. 6-7
Ps 29
Apd 10,34-38
Mt 3,13-17
|
|
|
|
|
