BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Nadškofija Ljubljana - ECPv6.11.0.1//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-WR-CALNAME:Nadškofija Ljubljana
X-ORIGINAL-URL:https://nadskofija-ljubljana.si
X-WR-CALDESC:Dogodki za Nadškofija Ljubljana
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Ljubljana
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20210328T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20211031T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210517
DTEND;VALUE=DATE:20210518
DTSTAMP:20260624T225240
CREATED:20210505T173025Z
LAST-MODIFIED:20210505T173025Z
UID:10001539-1621209600-1621295999@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:25. obletnica obiska papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji
DESCRIPTION:V Sloveniji se 17. maja spominjamo obiska papeža Janeza Pavla II. naše države. \nOd petka\, 17. maja\, do nedelje\, 19. maja 1996\, je papež Janez Pavel II. prvič obiskal Slovenijo. Po prihodu in sprejemu na brniškem letališču je sveti oče priromal k Mariji Pomagaj na Brezje kmalu po 17. uri. Sveti oče je pred milostno podobo Marije Pomagaj molil ter ji nato podaril rožni venec. \nPapež Janez Pavel II. je Slovenijo prvič obiskal 17. maja 1996\, drugič pa 19. septembra 1999. V okviru prvega obiska\, ki je potekal pod geslom Oče\, potrdi nas v veri\, je obiskal tri tedanje (nad)škofije: Koper\, Ljubljano in Maribor. \nSrečal se je z vodilnimi predstavniki političnega in verskega življenja\, redovnimi predstojnicami in predstojniki\, verniki in številnimi mladimi iz domovine\, zamejstva in tujine. \nPapež je leta 1996 pri nas praznoval svoj 76. rojstni dan in se je ob tej priložnosti spomnil tudi pomembnih obletnic slovenskega naroda v povezavi s krščanstvom na Slovenskem: obeležitev 1250-letnice krščanstva na Slovenskem\, 1200 let od oglejsko-čedadske sinode\, ki je začrtala misijonsko in pastoralno delo med Slovenci južno od Drave ter 1111 let od smrti slovanskega apostola sv. Metoda. \nSlovenci smo tedaj obhajali tudi 1000-letnico Brižinskih spomenikov\, najstarejšega slovenskega verskega in kulturnega dokumenta\, ki je prvo katehetsko-liturgično besedilo v slovenskem jeziku (delno povzeto po spletni strani Radia Ognjišče). \nVeč o papežu Janezu Pavlu II. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/25-obletnica-obiska-papeza-janeza-pavla-ii-v-sloveniji/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/ddda005c01e20fb60b245b3483be8858a9f3e3842.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210513
DTEND;VALUE=DATE:20210514
DTSTAMP:20260624T225240
CREATED:20210505T173903Z
LAST-MODIFIED:20210505T173903Z
UID:10001540-1620864000-1620950399@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Gospodov vnebohod
DESCRIPTION:Gospodov vnebohod je poleg velike noči in binkošti eden izmed najpomembnejših krščanskih praznikov\, ki so ga zanesljivo obhajali že ob koncu 4. stoletja. \nPraznik obhajamo štirideset dni po veliki noči\, saj se je Jezus po svetopisemskem izročilu po vstajenju štirideset dni prikazoval učencem in izbranim pričam\, preden je odšel v nebo (prim. Mr 16\,19–20; Lk 24\,50–53 in Apd 1\,9–11).[1] \nPraznik želi poudariti pomen Kristusove bližine z Bogom Očetom in Svetim Duhom. Jezus\, ki je z dušo in telesom odšel v nebesa\, ostaja med nami prisoten na več načinov. Kot je zapisano v Konstituciji o svetem bogoslužju drugega vatikanskega cerkvenega zbora (1962–1965)\, je Kristus navzoč tedaj\, ko skupnost verujočih (Cerkev) moli ali poje\, v Božji besedi\, zapisani v Svetem pismu\, v duhovnikovi osebi\, ko deluje v Jezusovem imenu\, v zakramentih ter na posebej očiten in izrazit način v zakramentu evharistije\, ki predstavlja trajno Kristusovo navzočnost.[2] \nPomen Kristusovega vstajenja in trajne navzočnosti med ljudmi je temelj\, na katerem sloni nauk Cerkve in iz katerega izhaja tudi njeno verovanje. Cerkev po Kristusovem naročilu od zadnje večerje dalje (prim. Mt 26\,26–30) ponavlja besede posvetitve kruha in vina v Kristusovo telo in kri. \n\n\n\n[1] Vzdignil se je pred njihovimi očmi in oblak ga je zastrl njihovim pogledom. Ko so po njegovem odhodu strmeli v nebo\, glej\, sta stala pri njih dva moža v belih oblačilih\, ki sta rekla: »Možje Galilejci\, kaj stojite in gledate v nebo? Ta Jezus\, ki je bil vzet od vas v nebo\, bo prišel prav tako\, kakor ste ga videli iti v nebo« (Apd 1\,6–11). \n\n\n[2] Prim. Konstitucija o svetem bogoslužju (B 7). \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/gospodov-vnebohod-2/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210507
DTEND;VALUE=DATE:20210508
DTSTAMP:20260624T225240
CREATED:20210505T172730Z
LAST-MODIFIED:20210505T172730Z
UID:10001538-1620345600-1620431999@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Obletnica izhajanja katoliškega tednika Družina
DESCRIPTION:Slovenski katoliški tednik Družina od maja 1952 izhaja kot verski list tedanje apostolske administrature za Goriško. Njen ustanovitelj in izdajatelj je bil apostolski administrator msgr. dr. Mihael Toroš. \nDružina naj bo!\nIdejni vodja je bil apostolski administrator za Goriško dr. Mihael Toroš\, ki je od takratnih oblasti dobil dovoljenje za izdajanje novega verskega lista. Ime Družina si je zamislil njen prvi glavni urednik dr. Jože Premrov. »V mislih sem imel slovenski narod\, ki naj bo ena sama Družina. Ko sem razloge povedal Torošu\, me je od veselja objel in dejal ‘Družina naj bo!’« je o nastanku imena ob 50-letnici izhajanja povedal Premrov. \nIz primorskega verskega lista se je Družina razširila v vseslovenski verski časopis\nKljub dovoljenju oblasti se je Družina spopadala s številnimi podtikanji\, kar je pri njenih ustvarjalcih vzbujalo slutnjo\, da bi časopis lahko celo prepovedali. Zato je njeno preživetje vse do sedanjosti res pomemben dosežek. Uredniki in sodelavci niso obupali\, iskali so nove poti\, krog naročnikov se je širil in prerasel Primorsko\, za katero je bil časopis prvotno namenjen. Leta 1965 je tako dosegla že vse slovenske škofije in zamejstvo\, zdaj jo prejmejo tudi rojaki po svetu. \nLeta 1973 je Družina iz štirinajstdnevnika (v letih med 1956 in 1961 je zaradi političnega pritiska izhajala le enkrat mesečno) postala tednik\, kar je še zdaj. Od leta 1998 redno izhaja v barvah. Letno izide 52 številk\, ob posebnih priložnostih pa tudi izredna številka. Ob obisku sv. papeža Janeza Pavla II. leta 1996 je tri dni izhajala vsak dan. \nDružino bogatijo priloge\, spletna stran\, družbena omrežja\, knjige in revije\nDružini so se pridružile tudi priloge. Zdaj redno izhajata dve: mesečno izide Slovenski čas\, vsak teden pa Naša družina. V koraku s časom je Družina dobila tudi spletno stran\, na kateri lahko vsak dan spremljate novice iz Cerkve doma in po svetu\, obveščamo vas o dogodkih v galeriji Družina in novostih založbe Družina\, ki poleg časopisa izdaja tudi revije in knjige za različne okuse in starosti. Spremljate nas lahko tudi na facebooku\, twitterju in instagramu. \nUčimo se iz zgodovine\, zazrti smo v prihodnost\nPodrobneje o zgodovini Družine lahko preberete tule\, iz nje se sicer učimo\, še posebej pa smo osredotočeni na prihodnost. \nVoščilo članov programskega sveta Družine\n“Ob prazniku tednika Družina\, ki praznuje 68 let\, želimo vsem\, ki jo pripravljajo\, vse najboljše! Zahvaljujemo se jim za njihov trud pri posredovanju pozitivne podobe o Cerkvi\, veri in krepitvi krščanske identitete ter ponosa. V zgodovini so se najbolj krepile in (končno) preživele tiste kulture\, ki so posodobile svoje življenje z novimi in učinkovitejšimi sredstvi komuniciranja. Za današnjo digitalno dobo\, katero zapolnjuje družba tveganja\, bodo udarci\, kot so koronavirus nekaj zelo pogostega. V takšnih situacijah bodo preživele mrežne strukture komuniciranja. Katoliške družine\, župnije in druge skupnosti so kot majne celice\, ki jih je potrebno povezovati. \nV prihodnje bo tednik Družina učinkovit\, če bo uspel med seboj povezovati vse katoličane med seboj in s Kristusom\, obenem pa bo nagovarjal tudi druge kristjane\, iskalce Boga ter s svojimi stališči dobrohotno izzival neverne.” \nJože Plut\, Bogdan Vidmar in David Kraner \nHvala tudi vsem\, ki nas berete. Pri Družini se bomo še naprej trudili\, da bomo pripravljali verodostojne novice\, vsebine iz življenja Cerkve doma in po svetu\, obveščali vas bomo z dogajanji v naši družbi. Z vašo podporo še naprej ostajamo največja SLOVENSKA DRUŽINA. \n  \nZgodovina tednika Družina\nBesedilo je pripravil msgr. mag. Franci Petrič. \nV letu 1952 je bil pritisk komunistične oblasti na Cerkev najhujši in tudi uredništvo se je ukvarjalo s težkimi administrativnimi in gmotnimi ovirami (npr. t. i. »pomanjkanje« papirja). Prva naklada je bila v 15.000 izvodih\, z vsako naslednjo številko pa je naraščala. Družina je takrat izhajala kot štirinajstdnevnik. Administrativno omejevanje naklade je trajalo do leta 1962\, ko je Družina dosegla 56.000 izvodov. V letih med 1956 in 1961 je zaradi političnega pritiska izhajala le kot mesečnik. Od leta 1962 pa spet kot štirinajstdnevnik. \nDne 20. maja 1965 je apostolski administrator za slovensko Primorje (pozneje koprsko škofijo) škof msgr. dr. Janez Jenko Družino zaupal vsem trem slovenskim ordinarijem\, ki je takrat tudi formalno postala glasilo vseh slovenskih škofij. To je bil čas ureditev diplomatskih odnosov med SFRJ in Svetim sedežem\, zato je postal pritisk komunistične oblasti ohlapnejši\, naklada pa je zaradi vse bolj pestre in obširne vsebine strmo rasla (leta 1966 Družina prvič izide v 100.000 izvodih). Vsebina\, ki je bila dotlej pretežno omejena na nabožne članke\, pridige in kvečjemu domoljubne spise\, je svojim bralcem začela širiti obzorje s poročili o dogodkih v Cerkvi doma in po svetu. To je doba pomladne rasti in bujnega razcveta\, ki se kaže v rekordnih nakladah. V letu 1971 je štela 130.000\, za božič 1971 pa celo rekordnih 147.000 izvodov. Januarja 1973 je začela Družina izhajati kot tednik. \nKonec sedemdesetih in na začetku osemdesetih let je Družina s svojim pisanjem vztrajno odpirala pereča vprašanja in v javnosti širila kritično misel. Posebej se je angažirala v prizadevanjih za pravice katoličanov in verujočih v socialistični družbi: vprašanja uradne ateistične vzgoje v šolah\, praznovanje božiča kot dela prostega dne\, pravice vernih v javnih zavodih (duhovna oskrba v zaporih\, bolnišnicah\, domovih za ostarele)\, demokratizacija družbe idr. Ob uvedbi demokracije leta 1990 je Družina podpirala osamosvajanje slovenske države. \nDružina sedemdesetih in osemdesetih let je\, kot je dejal dr. Drago Klemenčič\, »kazalec svoboščin pri nas«. Tudi policijska zaslišanja\, preiskave prostorov uredništva in sodno preganjanje takratnim urednikom ni vzelo poguma\, da ne bi ostali kritični spremljevalci družbenih dogajanj. Zaradi zavzemanja za pravice vernih v družbi je bila Družina 26. januarja 1975 zaplenjena. S hvaležnostjo se spominjajo prvega urednika dr. Jožeta Premrova\, pa tudi na ostalih nekdanjih urednikov: dr. Ivan Merlaka\, dr. Draga Klemenčiča\, dr. Janeza Grila in pokojnega Frančka Križnika. \nDružina se je v preko 60. letih obstoja iz verskega tednika z omejenim številom strani razvila v kakovosten tednik\, ki redno izhaja. Tudi tehnično je dosegla napredek\, saj že od leta 1998 redno izhaja v barvah. Nekoč je pri Družini delalo majhno število ljudi (urednik\, lektor in računovodja)\, danes pa ima v uredništvu zaposlenih več novinarjev in tehnično osebje. Letno izide 52 številk\, ob posebnih priložnostih pa tudi izredna številka. Vsaka številka ima nad trideset rednih sodelavcev in več desetin občasnih piscev\, ki poročajo o življenju posameznih župnij in skupnosti. \nDružina je vsebinsko zasnovana kot katoliški tednik\, ki redno poroča o življenju Cerkve doma in v svetu ter se hkrati ukvarja z vsemi vprašanji\, ki zadevajo sodobnega človeka. Z demokracijo se je prostor svobode razširil\, zato kot katoliški časopis obravnavamo vsa vprašanja\, ki zanimajo današnjega Slovenca – od kulture in politike\, do umetnosti\, prostega časa ter tudi športa. Posebno pozornost namenjamo evangelizaciji mladih. \nSlovenskemu človeku hočemo oznanjati besedo odrešenja. Naše poslanstvo je povezovati krajevno občestvo Cerkve na Slovenskem z vesoljno Cerkvijo\, širiti obzorja\, odgovarjati na duhovne\, verske\, kulturne\, narodnostne pa tudi politične potrebe vernega človeka. Z vstopom v jubilejno leto smo 18. maja 2011 dali tedniku novo zunanjo podobo. Vsebinsko je danes Družina obogatena še z različnimi prilogami\, kot so: Naša družina (namenjena družini in vzgoji)\, Kažipot(medijska priloga)\, Slovenski čas (priloga za družbo in kulturo)\, Berem bereš(knjige in založniška dejavnost) ter Vodnik po duhovnih vajah. \nOb 60. jubileju je izšla tudi posebna priloga\, kjer je predstavljen časopis\, njegovi novinarji\, sodelavci\, dopisniki in bralci. Družina prinaša slovenskemu človeku oznanilo Sveta vera bodi vam luč\, materni jezik pa ključ ter želi ostati svetilnik vere in ljubezni do Cerkve in slovenskega naroda. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/obletnica-izhajanja-katoliskega-tednika-druzina-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/druzina-logo-380x380.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210429
DTEND;VALUE=DATE:20210430
DTSTAMP:20260624T225240
CREATED:20210402T205437Z
LAST-MODIFIED:20210402T205700Z
UID:10001535-1619654400-1619740799@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sv. Katarina Sienska - sozavetnica Evrope\, praznik
DESCRIPTION:sveta Katarina Sienska – devica in cerkvena učiteljica
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sv-katarina-sienska/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Katarina-Sienska-revija-Ognjisce.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210425
DTEND;VALUE=DATE:20210426
DTSTAMP:20260624T225242
CREATED:20210402T184335Z
LAST-MODIFIED:20210402T184335Z
UID:10001527-1619308800-1619395199@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Molitveni dan za nove duhovne poklice
DESCRIPTION:4. velikonočna nedelja\, nedelja Dobrega pastirja (letos 25. aprila)\, je tradicionalen dan molitve za nove duhovne poklice. Vatikan je skupaj z italijansko škofovsko konferenco za izhodišče letošnjega razmišljanja vzel prvi stavek in celotno 141. točko apostolske spodbude Veselite in radujte se\, ki jo je leta 2018 podpisal papež Frančišek. Uvodni stavek se glasi: »Svetost je skupna pot\, ki jo hodimo v paru.« Besedilo želi poudariti\, da smo za življenje po evangeliju drug drugemu v spodbudo\, prav tako\, ko ustvarjamo pravo ozračje za odgovor na Božji klic. Odgovornost in prispevek občestva. Prav vsak kristjan\, vsaka družina\, župnijska skupina in vsa druga občestva so poklicana in odgovorna\, da prizadevno sodelujejo pri pastorali poklicanosti in soustvarjajo ozračje\, kjer se bo vsak lahko svobodno odločil za življenje v skladu z Božjo voljo. Zato smo izbrali za letošnje geslo: »PRIPADAJ\, IŠČI IN SE ODLOČI«\, kar nakazuje\, da se duhovni poklici rojevajo v občestvu\, ki mu\nnudi oporo in bližino. \nKnjižica\, ki spremlja pripravljalni teden\, začenši s 3. velikonočno nedeljo\, je tako zastavljena\, da jo lahko uporabljate pri bogoslužju (uvod\, nagovor\, prošnje) in tudi za uvodno razmišljanje o skupni odgovornosti pri vseh skupinah v župniji. \nHvala vsem in vsakemu posebej za njegov prispevek pri delu za nove duhovne poklice. \nJure Ferlež\nčlan UP
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/molitveni-dan-za-nove-duhovne-poklice/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210418
DTEND;VALUE=DATE:20210426
DTSTAMP:20260624T225242
CREATED:20210402T185727Z
LAST-MODIFIED:20210402T185727Z
UID:10001528-1618704000-1619395199@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Teden molitve za duhovne poklice
DESCRIPTION:Med 18. in 25. aprilom bo v Cerkvi v Sloveniji potekal teden molitve za duhovne poklice. Molitev bo potekala po župnijskih skupnostih.
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/teden-molitve-za-duhovne-poklice-5/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210411
DTEND;VALUE=DATE:20210412
DTSTAMP:20260624T225242
CREATED:20210402T204607Z
LAST-MODIFIED:20210402T204607Z
UID:10001534-1618099200-1618185599@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Bela nedelja - nedelja Božjega usmiljenja
DESCRIPTION:Ime bela nedelja (lat. Dominica in albis) izvira iz starokrščanskih časov\, ko so novokrščenci\, ki so prejeli zakrament sv. krsta med velikonočno vigilijo\, ves teden po veliki noči prihajali k bogoslužju v belih oblačilih. Uporaba belih oblačil\, ki so znamenje čistosti\, je izpričana od 4. stoletja\, poseben pomen pa so dobila v 17. stoletju\, ko so jezuiti na nedeljo po veliki noči uvedli skupinsko prvo obhajilo. Bela barva ima v bogoslužju močen simboličen pomen; je seštevek vseh barv mavrice\, polnost nerazlmoljene svetlobe\, izraža začetek in konec\, polnost in praznino.[1] \nNedelja Božjega usmiljenja \nSveti papež Janez Pavel II. (1978–2005) je 30. aprila leta 2000 na nedeljo po veliki noči\, razglasil poljsko redovnico Favstino Kowalsko za svetnico ter ob tej priložnosti določil\, da se bo prva nedelja po veliki noči »odslej v vsej Cerkvi imenovala nedelja Božjega usmiljenja.«
 Papež se je pri tem oprl na javno razodetje\, posebej na Božjo besedo te nedelje\, ki nazorno govori o Božjem usmiljenju\, povod pa je bilo Jezusovo razodetje sestri Favstini: »Hči moja\, govori vsemu svetu o mojem neizmernem usmiljenju. Hočem\, da je praznik Božjega usmiljenja zatočišče vseh duš\, pribežališče vseh grešnikov. Ta dan bom razodel polnost svojega usmiljenja.
Kdor bo ta dan opravil sveto spoved in prejel sveto obhajilo\, bo dobil popolno odpuščanje grehov in kazni za grehe. Naj se nihče ne boji priti k meni\, čeprav so njegovi grehi še tako veliki. Hočem\, da praznik mojega usmiljenja slovesno obhajate prvo nedeljo po veliki noči. Povej ranjenim ljudem\, da se morajo zateči k mojemu usmiljenemu Srcu in dal jim bom svoj mir.
Preden pridem kot pravičen sodnik\, pridem kot kralj usmiljenja. Kdor zavrne moje usmiljenje\, se sam obsodi.« \nPovezanost praznika Božjega usmiljenja in 2. velikonočne nedelje kaže na simbol zveze med zakramentom svetega krsta\, velikonočno skrivnostjo odrešenja in Božjim usmiljenjem. S prejemom zakramenta krsta so pri novokrščenemu odpuščeni in očiščeni vsi grehi\, kar predstavlja razsežnost sprave med Bogom in človekom.
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/bela-nedelja-nedelja-bozjega-usmiljenja-3/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Logo-leta-usmiljenja3.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210405
DTEND;VALUE=DATE:20210406
DTSTAMP:20260624T225242
CREATED:20210402T203644Z
LAST-MODIFIED:20210403T104454Z
UID:10001533-1617580800-1617667199@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Velikonočni ponedeljek
DESCRIPTION:Na velikonočni ponedeljek želimo kristjani utrditi našo vero v vstalega Jezusa tako\, da veselo novico o vstajenju delimo s prijatelji in se skupaj z njimi veselimo. Kakor sta učenca na poti v mesto Emavs razpravljala o Kristusovem vstajenju in ga prepoznala po lomljenju kruha\, tako smo kristjani povabljeni\, da živimo veliko noč v vsakdanjem življenju s spominjanjem na zmago življenja. Zaradi letošnje epidemije tradicionalni obiski na ta dan odpadejo in jih lahko nadomestimo s klicem ali prazničnim sporočilom. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/velikonocni-ponedeljek-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Emavs-vitraj-Ljubljana-Fuzine-Rampre.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20210404T150000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20210404T160000
DTSTAMP:20260624T225242
CREATED:20210402T205956Z
LAST-MODIFIED:20210402T205956Z
UID:10001536-1617548400-1617552000@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Protipotresna pobožnost
DESCRIPTION:V popoldnevu velikonočne nedelje se vsako leto po zaobljubi zberejo verniki ljubljanskih župnij v cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani v skupni prošnji k Bogu\, da bi obvaroval Ljubljano pred potresom in drugimi naravnimi nesrečami. Spominjajo se močnega potresa v Ljubljani\, ki je bil na velikonočno nedeljo\, 14. aprila leta 1895\, in je povzročil precejšnjo materialno škodo. V molitvi prosijo\, da bi bili obvarovani podobne katastrofe\, spominjajo se tudi vseh ljudi\, ki gredo skozi tako velike preizkušnje.\n\nTudi letos zaradi pandemije koronavirusa protipotresne pobožnosti ne bomo imeli pri sv. Jožefu\, ampak v kapeli sv. Družine na nadškofiji na veliko noč\, 4. aprila 2021\, ob 15.00. Preko FB profila ljubljanskega nadškofa se bodo molitvi tistih\, ki smo na nadškofiji doma\, lahko pridružiti tudi drugi. Ob nesreči nedavnih potresov na Hrvaškem smo še močneje povabljeni\, da se povežemo v goreči molitvi in skupaj prosimo\, da bi bili obvarovani potresa in podobnih katastrof\, spominjali pa se bomo tudi vseh ljudi\, ki gredo skozi velike osebne preizkušnje in pretrese.\nŠibe potresa. – Reši nas\, o Gospod!
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/protipotresna-poboznost/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Proti-potresu-2.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210404
DTEND;VALUE=DATE:20210405
DTSTAMP:20260624T225242
CREATED:20210402T203129Z
LAST-MODIFIED:20210402T203129Z
UID:10001532-1617494400-1617580799@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Velika noč
DESCRIPTION:Velika noč je najpomembnejši krščanski praznik\, ker ta dan praznujemo največji čudež in temelj naše vere\, ki je vstajenje Jezusa Kristusa od mrtvih. Letos bomo veliko noč obhajali 4. aprila.[1] \nNa začetku je bilo velikonočno izkustvo izkustvo srečanja: razkropljenim in prestrašenim učencem velikega petka se prikaže Jezus kot živ (prim. Apd 1\,3). Grob\, kraj smrti\, z vstajenjem postane kraj upanja; ni več prostor\, okrog katerega bi se zbirali\, ampak kraj\, na katerem se vse šele začenja.[2] Jezus Kristus nas je s svojim trpljenjem in smrtjo odrešil\, kar pomeni\, da greh in smrt nimata zadnje in dokončne besede v našem življenju\, ampak nam je Jezus odprl pot v večno življenje. Odrešenje odpira možnost za uresničitev posameznikove osebne svobode\, s pomočjo katere lahko človek v polnosti živi prejete talente ter dokazuje\, da je življenje z Bogom močnejše od smrti. \n\nIzredno pismo slovenskih škofov za Veliko noč 2021 \nVprašanja in odgovori ob pismu slovenskih škofov za Veliko noč 2021 \n\nJezus je v svojem zemeljskem življenju večkrat napovedal svojo smrt in vstajenje od mrtvih\,[3] ki bo pomenila osvoboditev od brezupnega položaja človeka v končnem zemeljskem življenju. Jezusova obuditev od mrtvih opredeli zgodovino sveta kot poslednjo zgodovino\, ki skriva v sebi pričakovanje novega stvarstva. Kristus vstane in zavzame dejaven odnos do svoje zgodovine in zgodovine tistih\, za katere se je daroval v smrt. Velikonočni dogodek je zmagoslavje svobode\, milosti in ljubezni.[4] \nKristjani verujemo v Jezusovo vstajenje zaradi pričevanj oseb\, ki se jim je Jezus prikazal po vstajenju in jim z očitnimi znamenji dokazal svojo istovetnost.[5] Dva učenca na poti v Emavs sta ga prepoznala po lomljenju kruha (prim. Lk 24\,13–35). \nSkrivnost vstajenja lahko razumemo samo v moči vere\, ki je presežni Božji dar. Čeprav k razumevanju verske resnice pripomorejo številni materialni dokazi\, je vera v Kristusovo vstajenje sad vzgoje in osebne duhovne poti. Po starodavni slovenski navadi po župnijah potekajo vstajenjske procesije z Najsvetejšim v različnih oblikah v jutranjih urah. \nAleluja\nVelika noč je praznik veselja in upanja. Veselje kristjani izražamo z vzklikom aleluja\, ki izhaja iz hebrejskih besed hallelu in Yah\, kar pomeni: slavite Jahveja\, to je Boga. Alelujo pojemo pred evangelijem\, ki je veselo oznanilo. Aleluja je star bogoslužni vzklik v čast in hvalo Jahveju\, ki se pogosto nahaja na začetku in na koncu psalmov. \nVeselje ob veliki noči je težko izraziti z eno samo besedo\, zato se beseda aleluja večkrat ponavlja kot refren. Pred največjim Jezusovim čudežem\, vstajenjem od mrtvih\, človeške besede ne zadoščajo. Petje aleluje je podobno vriskanju planinca v gorah\, ki se na tak način veseli čudovitega sončnega vzhoda. Občutij srca ne izpove z besedami\, ampak jih izrazi z vriskanjem. Podobno se zgodi kristjanu: ob pogledu na Sonce – Jezusa Kristusa\, ki je vzšlo nad temo velikega petka\, ne najde pravih besed. Ostane mu samo jecljajoča\, začudena\, vesela aleluja. \nStaro ime za veliko noč je pasha\, ki pomeni prehod v Božje mesto\, na čigar ulicah se poje aleluja (prim. Tob 13\,18). Pride ura\, ko bo tudi v temine našega življenja posijalo neminljivo sonce in bomo peli večno alelujo. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/velika-noc-3/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210403
DTEND;VALUE=DATE:20210404
DTSTAMP:20260624T225242
CREATED:20210402T202949Z
LAST-MODIFIED:20210402T202949Z
UID:10001531-1617408000-1617494399@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Velika sobota
DESCRIPTION:Velika sobota je dan celodnevnega češčenja Jezusa v Božjem grobu\, kamor je bil prenesen na veliki petek. Blagoslov velikonočnih jedil ima posebno simboliko. \nVelikonočno praznovanje se začne z obredi velikonočne vigilije (bdenja)\, ki s slovesnim bogoslužjem uvede v skrivnost Kristusovega vstajenja. Pri tem imajo poseben pomen blagoslov ognja\, hvalnica velikonočni sveči\, ki predstavlja vstalega Kristusa\, in krstno bogoslužje oz. obnovitev krstnih obljub. Pri maši bo duhovnik prebral več svetopisemskih besedil\, ki predstavljajo odrešenjsko zgodovino. Velikonočni vigiliji zaradi bogate simbolike in bogoslužnega dogajanja pravimo tudi mati vseh vigilij. \n\nIzredno pismo slovenskih škofov za Veliko noč 2021 \nVprašanja in odgovori ob pismu slovenskih škofov za Veliko noč 2021 \n\nOgenj\nOgenj použiva\, ogreva\, žge\, prečiščuje …\, zato je že od nekdaj veljal za posebej dragocenega. V Svetem pismu nastopa na več mestih: npr. Bog se Mojzesu prikaže v gorečem grmu na gori Sinaj (prim. 2 Mz 3\,2); Izraelce je na poti skozi puščavo spremljal ognjeni steber\, ki je bil znamenje Božje navzočnosti (prim. 2 Mz 13\,21–22) ter drugod\, kjer ima vlogo prečiščevanja. \nV Stari zavezi se ogenj uporablja kot simbol razodevanja Boga. Simbolizira namreč Božjo nepristopnost in svetost. \nZa kristjane je z ognjem najbolj izrazito povezan binkoštni dogodek. Petdeset dni po veliki noči se spominjamo prihoda Svetega Duha med apostole. Sveti Duh se je v šumu\, ki je nastal ob bližajočem se viharju\, spustil nad apostole v obliki plamenu podobnega jezika (prim. Apd 2\,1–3). \nPri bogoslužju se ogenj uporablja pri slovesnih mašah v kadilnici z žarečim ogljem\, na katerega se nalaga kadilo. Ob veliki noči se ogenj tudi blagoslavlja\, saj simbolizira Kristusa\, ki je luč sveta. \nVoda\nSimbolika vode odkriva njen pomen v vsakdanjem življenju. Kakor si človek umaže telo\, si lahko umaže tudi dušo\, zato jo moramo po potrebi tudi očistiti. Voda je v različnih kulturah znamenje notranjega očiščevanja. Potopitev v vodo Gangesa za hindujce\, v Nil za Egipčane ali v Jordan za Jude je imela in ima še vedno velik pomen za odpuščanje grehov in notranje očiščenje. \nV številnih kulturah\, tudi pri Izraelcih\, je poznano obredno očiščevalno umivanje pred vstopom v tempelj ali na začetku molitve. Umivanje rok pred molitvijo in jedjo nima samo higienske vloge\, ampak nakazuje tudi na notranje očiščenje. Voda\, ki telesu omogoča preživetje\, izraža najgloblja hrepenenja človeškega bitja: srečo\, svobodo\, ljubezen\, resnico.[9] Vode\, ki poplavijo in povzročajo razdejanja\, lahko prinašajo tudi smrt. Ta dvojnost pomaga razumeti zakrament krsta\, pri katerem je voda bistvena prvina in v katerem najdemo dva vidika: smrt greha in prerojenje za prejemanje milosti v novem življenju. \nSpomin na krst je najbolj izrazit pri velikonočnem bdenju (vigiliji) na veliko soboto. Mašnik blagoslovi krstno vodo in če so pri bogoslužju navzoči katehumeni\, jih ob tej priložnosti krsti. \nIzhajajoč iz simboličnega pomena vode pri krstu razumemo tudi uporabo blagoslovljene vode\, ki nas spominja na prvi zakrament. Mašnik včasih na začetku maše (npr. v postnem času) občestvo pokropi z vodo\, ki jo je prej blagoslovil\, s čimer nas spomni\, da smo bili krščeni in pri krstu tudi očiščeni grehov. Ta obred je nadomestil starodavno navado Cerkve\, ko so si verniki v cerkvenem preddverju pred evharističnim slavjem umili roke. Ta navada se je v določeni meri ohranila do danes\, saj verniki ob vstopu v cerkev pomočijo roko v kropilnik z blagoslovljeno vodo ter se z njo pokrižajo. \nVodo uporabljamo tudi pri maši. Po tem ko ministrant duhovniku prinese kruh in vino\, si ta umije roke. Nekdaj je bil za to praktični razlog\, saj si je duhovnik z darovi\, ki so jih iz narave prinašali verniki\, umazal roke. Ta obred je opisan že v bogoslužnih besedilih sv. Hipolita Rimskega sredi 2. st. po Kristusu. Umivanje rok ima tudi simbolni pomen obrednega očiščevanja. Željo in prošnjo\, da bi se Bogu bližali skesani in očiščeni\, izraža tudi molitev\, ki jo duhovnik tiho moli med umivanjem rok: »Izmij\, Gospod\, mojo krivdo in očisti me mojih grehov.« Duhovnik zlije nekaj kapljic vode tudi v kelih z vinom. To dejanje predstavlja združenje med vernikom (simbol vode) in Kristusom (simbol vina)\, kar nakazuje tiha duhovnikova molitev: »Po skrivnosti te vode in vina naj bomo deležni Božje narave Kristusa\, ki je postal deležen naše človeške narave.« Voda in vino nas spominjata na Kristusovo smrt\, ko sta iz njegove strani pritekli »kri in voda«. \n\nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/velika-sobota-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/IMG_0176.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210402
DTEND;VALUE=DATE:20210403
DTSTAMP:20260624T225242
CREATED:20210402T202443Z
LAST-MODIFIED:20210402T202443Z
UID:10001530-1617321600-1617407999@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Veliki petek
DESCRIPTION:Veliki petek je dan Jezusovega trpljenja in smrti na križu. Simbolika velikega petka predstavlja namero in razpoloženje\, da se v odpovedi odpremo in postanemo bolj razpoložljivi za Božjo milost in spreobrnjenje srca. \n\nIzredno pismo slovenskih škofov za Veliko noč 2021 \nVprašanja in odgovori ob pismu slovenskih škofov za Veliko noč 2021 \n\nVeliki petek je edini dan v cerkvenem letu\, ko ni svete maše. Ob 15. uri\, ko obhajamo spomin na Jezusovo smrt na križu\, molimo križev pot.[7] Opravilo velikega petka ima tri dele. V prvem je opravilo Božje besede\, med katerim beremo pasijon ali poročilo o Jezusovem trpljenju iz Janezovega evangelija (prim. Jn 18\,1–19\,42) ter med drugim prosimo za sodobno družbo in njene voditelje\, za drugače verujoče in neverujoče\, za cerkvene potrebe kot tudi za odnose z judovsko skupnostjo. V drugem delu častimo križ v znamenje hvaležnosti in spoštovanja\, v tretjem pa je obhajilni obred. \nČeprav ima veliki petek noto žalovanja\, ne smemo spregledati\, da imata svoj smisel tudi veselje in upanje. Tudi na ta dan\, tako kot na cvetno nedeljo\, naj bi prevladovala misel na Kristusovo zmago. Na to nakazuje tudi rdeča mučeniška barva\, ki jo uporabljamo pri bogoslužju in spominja na zmago\, zaradi katere ima mučeništvo svoj pomen. V Katoliški cerkvi na veliki petek velja strogi post. \nKaj je strogi post in za koga ne velja?\nStrogi post (odpoved mesu ob petkih v postnem času in da se le enkrat v dnevu do sitega najemo na pepelnično sredo in veliki petek) ne velja za vse\, ki so mlajši od 18 let ali starejši od 60 let\, ter za nosečnice in bolnike. \nVir: Katoliška Cerkev\n\n[7] Ljudsko pobožnost križevega pota\, ki je razdeljena na štirinajst postaj\, molimo in premišljujemo posebej v postnem času. Po večini katoliških cerkva ali kapel so upodobitve postaj križevega pota sestavni del bogoslužnega prostora. Postaje križevega pota so prešle v notranji bogoslužni prostor iz prvotnih postavitev v naravnem okolju\, kjer so stale kot kapelice križevega pota. Molimo ga ob petkih na dan Jezusove smrti na križu\, pri nas pa je navada\, da ga verniki v velikem številu molijo tudi ob nedeljah. \n 
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/veliki-petek-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/bmp:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Nova-slika-47.bmp
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210401
DTEND;VALUE=DATE:20210402
DTSTAMP:20260624T225242
CREATED:20210402T201821Z
LAST-MODIFIED:20210402T201821Z
UID:10001529-1617235200-1617321599@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Veliki četrtek
DESCRIPTION:Veliki četrtek je dan evharistije in postavitve duhovniške službe. Na ta dan praznujemo obhajanje Jezusove zadnje večerje z apostoli\,[3] ki je ustanovitev zakramenta evharistije in tudi zapovedi ljubezni ter služenja drug drugemu. \n\n\n\n\n\n\n\n\nJezusova zadnja večerje z učenci\nNa veliki četrtek zvečer praznujemo postavitev dveh zakramentov: evharistije in mašniškega posvečenja. Jezus je pri zadnji večerji\, ko je s svojimi učenci obhajal velikonočno (pashalno) večerjo\, blagoslovil kruh in vino ter ju dal jesti in piti učencem. Katoličani in drugi kristjani\, verujemo\, da je Jezus kruh spremenil v svoje telo in vino v svojo kri. Omejeni prvini pomenita Jezusovo realno navzočnost med nami in ju častimo z vsem spoštovanjem.[4] Veliki četrtek zato velja za ustanovitveni dan evharistije\, ko je Jezus daroval prvo evharistično daritev ali mašo.[5] Evharistija je zakrament Božje ljubezni do ljudi in zakrament edinosti Cerkve\, z njo pa se uresničuje tudi edinost Božjega ljudstva. Pri evharistiji se spominjamo smrti in vstajenja Kristusa. Kristus je na veliki četrtek postavil zapoved medsebojne ljubezni\, kar je simbolično udejanjil z umivanjem nog učencem (prim. Jn 13\,1–20). \n\n\n\n\nNa veliki četrtek se v Cerkvi zahvaljujemo za zakrament mašniškega posvečenja. \n\nIzredno pismo slovenskih škofov za Veliko noč 2021 \nVprašanja in odgovori ob pismu slovenskih škofov za Veliko noč 2021 \n\nKruh in vino\nPri vsaki maši obhajamo Jezusovo zadnjo večerjo z učenci\, pri kateri je Jezus kruh posvetil v svoje telo in vino v svojo kri ter učencem naročil\, naj tudi sami obnavljajo dejanje posvetitve v njegov spomin. Dejanje posvetitve ali lomljenja kruha je postalo razpoznavno znamenje po Jezusovem vstajenju\, po čemer sta ga učenca na poti v Emavs tudi prepoznala (prim. Lk 24\,13–35). \nSimbola kruha in vina sta nerazdružljiva. Hrana in pijača sta človeški potrebi\, zato kruh predstavlja osnovno hrano\, ki je nujna za preživetje. Jezus je kruh in vino zaradi njune sporočilnosti pri zadnji večerji izbral za znamenji njegovega telesa in krvi. \nKruh in vino poleg posebnega pomena v okviru posvetitve pri maši simbolizirata tudi cerkveno skupnost in njeno edinost. Kruh je pripravljen iz moke\, ki se pridobiva iz številnih zmletih žitnih zrn\, vino pa iz mnogih grozdnih jagod. Prve krščanske skupnosti so v teh prvinah videle znamenje edinosti Cerkve\, saj je tudi Cerkev sestavljena iz številnih posameznikov\, ki sobivajo v istem duhu. \nKakšen kruh so uporabljali prvi kristjani pri evharistiji? Najprej običajen kruh\, ki so ga spekli doma v obliki nizke plošče\, ki je imela na sredini vrezan križ. Po 9. stoletju je bil predpisan opresen oz. nekvašen kruh. Tak kruh so Judje uporabljali pri obredni velikonočni večerji\, uporabljal pa ga je tudi Jezus pri zadnji večerji. Nekvašen kruh je bil prav tako okrogle oblike in so ga imenovali hostija\, kar v latinščini pomeni žrtev. Hostije pri maši uporabljamo še danes. \nPoimenovanje evharistije – maše\nZa poimenovanje in označevanje zakramenta evharistije\, ki ga je Jezus postavil pri zadnji večerji\, so prvi kristjani uporabljali izraz lomljenje kruha\, prav po značilnem dejanju\, ko so pri evharistiji lomili kruh. Pozneje se je uveljavil izraz evharistija\, ki v grškem jeziku pomeni (za)hvala\, glagol eucharistein pa pomeni zahvaljevati se. Nekateri tudi danes upravičeno govorijo o zahvalni daritvi. Šele v poznejši dobi se je uveljavil izraz maša. Izhaja iz latinske besede mittere (poslati\, odposlati)\, saj so verniki pri maši poslani\, da jo uresničujejo v svojem življenju. V starokrščanskih časih so v Rimu po evharistični molitvi razlomili posvečeni kruh in ga po diakonih poslali drugim cerkvam v mestu. Tam so jih dali v kelih\, da bi tako pokazali\, kako so ena sama Cerkev\, ker obhajajo eno evharistijo. Posvečeni kruh so poslali tudi bolnikom\, ki se niso mogli udeležiti evharistije\, in mučencem\, ki so bili zaprti v ječah. \nEvharistija je ponavzočitev daritvene Jezusove smrti na križu\, saj se v zakramentalnih znamenjih kruha in vina ta daritev ponovi. To je tudi daritev Cerkve\, ki ji je Kristus pri zadnji večerji zaupal »spomin svoje smrti in svojega vstajenja: zakrament dobrotljivosti\, znamenje edinosti\, vez ljubezni\, velikonočno gostijo\, v kateri se prejema Kristus\, duša napolnjuje z milostjo in nam daje poroštvo prihodnje slave« (Konstitucija o svetem bogoslužju 47). \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/veliki-cetrtek-3/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/DSCN5305.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210328
DTEND;VALUE=DATE:20210329
DTSTAMP:20260624T225242
CREATED:20210307T170822Z
LAST-MODIFIED:20210307T170822Z
UID:10001526-1616889600-1616975999@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Cvetna nedelja
DESCRIPTION:Cvetna nedelja\, je nedelja pred veliko nočjo. S cvetno nedeljo se začne neposredna priprava na Veliko noč\, ki je največji praznik v krščanstvu\, in uvaja dneve velikega tedna. \nPrvi dan velikega tedna je cvetna nedelja ali oljčna nedelja\, ko bogoslužje povdarja Jezusov slovesni vhod v mesto Jeruzalem. \nSveti Evangelij slikovito prikazuje prihod našega Gospoda Jezusa v Jeruzalem. Cvetna nedelja ali  oljčna nedelja je dan\, ko se tega spominjamo. \nKristus je najprej obudil Lazarja od mrtvih. Ljudske množice so prihajale\, da bi videle Jezusa Kristusa in Lazarja. Mnogi so zatem odpotovali v Jeruzalem na Judovski praznik Pashe. Pasha je spomin na osvoboditev iz egiptovskega suženjstva. \nHitro se je razvedelo\, da je Jezus Kristus na poti v Jeruzalem. Množica je bila navsušena nad Kristusom. \nPrihajali so oljčnimi vejami in cvetjem in pozdravljali Jezusa Kristusa: „Hozana na višavah\, blagoslovljen je kralj judovski\, ki prihaja v imenu Gospoda.“ \nApostoli so Jezusu pripeljali oslico\, da bi Kristus zmagoslavno prijahal na njej v mesto. V tem trenutku se slišijo vzkliki veselja in petje množice\, ki razglašuje Jezusa Kristusa za Kralja. \nMnogi prisotni so bili prepričani\, da bo Jezus Kristus osvobodil Jude rimskega suženjstva in sebe razglasil za zemeljskega kralja. \nJezus Kristus se je v nekem trenutku klicev dobrodošlice zaustavil in gledajoč Jeruzalem\, zajokal nad tem mestom. \nZ prihodom Jezusa Kristusa v Jeruzalem\, na cvetno nedeljo\,  se v resnici začenja uresničenje Jezusovega kraljestva. Vendar to ni\, zemeljsko kraljestvo z oboroženo vojsko\, policijo in državnim uradništvom\, temveč kraljestvo ljubezni in miru\, katero bo zavladalo v srcih ljudi\, mož\, žena in otrok. \nJezus Kristus je bil razglašen za kralja\, vendar ne tako\, kot svet običajno razumeva kraljestvo. \nDo današnjega dne in za zmeraj\, je Jezus Kristus kralj. Njegovo kraljestvo je tudi tukaj med nami. \nKer je On kralj in kralj je nebes in zemlje do dokončanja odrešenjske zgodovine\, potem smo mi njegovi podaniki. Ta odnos pa ima za nas posebne obveze. \nKot kristjani\, se spodobi\, da spoštujemo našega Kralja\, ker on od nas najprej zahteva poslušnost naših src\, se mu obračamo z ljubeznijo in spoštovanjem do Njegovega nauka. To je da imamo radi drugi druge. Kakor tudi sebe. \nKot kraljevi podaniki\, Ga poslušajmo\, saj nam je dal zakone in zapovedi\, ki so napisani v Svetem Evangeliju. \nKolikor bomo Jezusa Kristusa ljubili\, ga poslušali\, toliko bolj nam bo to ljubezen vračal in poslušal naše prošnje. \nOstali zvesti Jezusu Kristusu\, nam ne bo ničesar manjkalo. \nJezus Kristus\, ni prišel v jeruzalem\, da bi bil razglašen za kralja zemeljskega kraljestva\, temveč da za nas trpi\, umre in s svojim vstajenjem premaga smrt\, da nas odkupi pri svojem Očetu. \nCvetna nedelja je praznik\, ki ga moramo gledati v povezavi na Veliki petek in Kristusovo vstajenje. \nObredi cvetne nedelje\, zlasti procesija\, zelenje in branje evangeljskega poročila o Jezusovem trpljenju\, imajo svoj izvor v bogoslužnih navadah jeruzalemske Cerkve\, ki so poznane že iz 4. stoletja. \nPo vzorcu tamkajšnje liturgije so urejeni tudi sedanji obredi\, ki so bili prenovljeni po drugem vatikanskem koncilu. \nObred se začenja z blagoslovom zelenja pred cerkvijo\, ki ga nato v procesiji med petjem slavilnih pesmi nesemo v cerkev. Zelenje (oljčne vejice in različne vrste butar) verniki izbirajo in povezujejo po posebnih krajevnih navadah in ga blagoslovljenega nesejo domov. \nCvetna nedelja\, je tudi dan\, ko mnoge krščanske skupnosti na slovenskem tekmujejo\, kdo bo naredil večjo ali lepšo butaro \nV cerkvi je nato med mašo slovesno branje ali petje pasijona (odlomka iz evangelija\, ki poroča o Jezusovem trpljenju od zadnje večerje do snemanja s križa in pokopa v grob – prim. Mt 26\,14–75; 27\,1–66; Mr 14\,10–15\,47; Lk 22\,1–23\,56). \nVir: kapitelj.com
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/cvetna-nedelja-3/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210325
DTEND;VALUE=DATE:20210326
DTSTAMP:20260624T225242
CREATED:20210307T165822Z
LAST-MODIFIED:20210307T165822Z
UID:10001525-1616630400-1616716799@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Gospodovo oznanenje
DESCRIPTION:Na praznik Gospodovega oznanjenja\, ki ga v Katoliški cerkvi obhajamo 25. marca\, praznujemo obisk nadangela Gabrijela pri Devici Mariji v Nazaretu. \nMesto Nazaret je po vsem svetu že dva tisoč let znano po dogodku\, o katerem poroča evangelist Luka in ki se ga spominjamo trikrat na dan zjutraj\, opoldne in zvečer\, ko se oglasijo zvonovi in molimo: »Angel Gospodov je oznanil Mariji …« Skrivnost Gospodovega oznanjenja in učlovečenja se je dogodila v skromnem prostoru\, ki je danes pod novo nazareško baziliko Oznanjenja. Tu je preprosta nazareška deklica Mirjam-Marija pristala na povabilo božjega poslanca nadangela Gabrijela\, da postane mati učlovečenega božjega Sina. Tu je izrekla za zgodovino človeštva najpomembnejši ‘da’ in s tem se je začel uresničevati božji načrt odrešenja. \nMarija je s tem načrtom odrešenja tako tesno povezana\, da je vsak Gospodov praznik tudi Marijin. Posebej velja to za današnji praznik. Stari cerkveni koledarji ga imenujejo »oznanjenje učlovečenja preblaženi Devici Mariji«\, drugod najdemo ime ‘začetek odrešenja’ ali ‘spočetje Kristusa’. Prvotno je bil 25. marec Gospodov praznik\, že v 7. stoletju so v Španiji iz njega napravili praznik Marijinega deviškega božjega materinstva\, najbrž spričo tega\, ker je bila na koncilu v Efezu leta 431 slovesno razglašena verska resnica o Marijinem božjem materinstvu. Pokoncilska preureditev cerkvenega koledarja je spet poudarila\, da je to Gospodov praznik. \nZakaj je ta praznik nastavljen ravno na 25. marec? Razdalja devetih mesecev od Jezusovega spočetja do njegovega rojstva\, ki se ga z lepim praznikom spominjamo 25. decembra\, je gotovo hotena. Toda vprašanje je\, kateri datum je izhodišče za drugega. Sodobni raziskovalci menijo\, da je izhodišče bilo oznanjenje in ne božič. 25. marec\, ki je pomladansko enakonočje\, je v starih časih veljal za dan stvarjenja sveta in ravno zato tudi za dan Jezusovega spočetja\, s katerim je bil položen temelj za novo stvarjenje. Postni čas pa je bil malo primeren za slovesnosti in po nekaterih pokrajinah so jih prepovedali. V Španiji so sredi 7. stoletja obhajali praznik Marijinega oznanjenja 18. decembra\, osem dni pred Gospodovim rojstvom\, drugod pa je ostal 25. marca. \nV ljudski pobožnosti se je ta praznik hitro uveljavil\, predvsem z vsakdanjo trikratno molitvijo angelovega češčenja. Nekdaj je skoro vsak katoliški kristjan ob zvonjenju trikrat na dan dejansko za trenutek odložil svoje delo in zmolil tri zdravamarije s pristavkom\, ki kratko označuje vsebino skrivnosti\, ko se je druga božja oseba naselila v Marijinem deviškem telesu in s tem v naročju človeške zgodovine. Krščanska umetnost je rada upodabljala prizor angelovega oznanjenja Mariji. \nPo Marijinem materinstvu je posvečeno materinstvo vseh mater sveta\, zato na današnji praznik obhajamo krščanski materinski dan. O vzvišenem poklicu matere govori tudi poslanica\, ki so jo škofje naslovili na žene ob koncu drugega vatikanskega koncila: »Žene\, vaša poklicanost je\, da varujete domače ognjišče\, da ljubite vire življenja\, da imate srce za novi rod! Priče ste skrivnosti začetkov življenja. Roteče vas prosimo\, da predvsem skrbite\, da se ohrani človeški rod.« \nNa ta praznik obhajajo god številne žene in dekleta\, ki so jim pri krstu dali ime po Mariji. Oblike tega imena so neštete. \nVir – Ognjišče
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/gospodovo-oznanenje/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20210324T183000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20210324T183000
DTSTAMP:20260624T225242
CREATED:20210307T163616Z
LAST-MODIFIED:20210307T163616Z
UID:10001523-1616610600-1616610600@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Maša za žrtve epidemije
DESCRIPTION:Ljubljanski nadškof metropolit in predsednik Slovenske škofovske konference msgr. Stanislav Zore OFM bo v sredo\, 24. marca\, ob 18.30 daroval sveto mašo za vse žrtce epidemije. Vabljeni\, da se v primeru omejitvenih ukrepov\, pridružite pri molitvi za vse žrtve.
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/masa-za-zrtve-epidemije/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Ljubljana-stolnica-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210321
DTEND;VALUE=DATE:20210328
DTSTAMP:20260624T225242
CREATED:20210306T185636Z
LAST-MODIFIED:20210306T185636Z
UID:10001522-1616284800-1616889599@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:16. radijski misijon na Radiu Ognjišče »Bili so skupaj« (prim. Jn 21)
DESCRIPTION:Radijski misijon bo od 21. do 27. marca 2021. \nS svojimi razmišljanji v osrednjih dnevnih govorih (ob 17.00) bodo sodelovali: koprski škof msgr. dr. Jurij Bizjak\, Tone Gnidovec\, s. Marina Štremfelj\, Gabriel Kavčič\, s. Anja Kastelic\, Ervin Mozetič in p. dr. Igor Salmič. V kratkih govorih\, svetovalnici in pogovorih bodo sodelovali še drugi duhovniki\, redovniki\, redovnice in laiki. Vsak dan bosta misijonska govora ob 10.15 in 17.00. Ponovitev bo vsak večer med 22. in 24. uro. Posnetki bodo na voljo tudi v radijskem arhivu na spletni strani Radia Ognjišče. \nV času misijona bo od ponedeljka do sobote sveta maša ob 19.00. Vsak večer ob 20.00 bo pogovorni večer\, v katerem bodo lahko sodelovali poslušalci. \n  \nMsgr. Franci Trstenjak\nDirektor Radia Ognjišče
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/16-radijski-misijon-na-radiu-ognjisce-bili-so-skupaj-prim-jn-21/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Radio-Ognjišče-logo.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20210319T200000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20210319T200000
DTSTAMP:20260624T225242
CREATED:20210306T184814Z
LAST-MODIFIED:20210306T184814Z
UID:10001521-1616184000-1616184000@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Teden družine 2021
DESCRIPTION:Na praznik sv. Jožefa\, v petek\, 19. marca 2021\, začenjamo teden družine. Prav na ta dan se z razglasitvijo papeža Frančiška začne tudi Leto družine Amoris Laetitiae\, ki se bo zaključilo s svetovnim srečanjem družin v Rimu junija 2022. \nObenem smo tudi v letu sv. Jožefa\, ki se je začelo 8. decembra 2020. Na Uradu za družino SŠK smo zato sklenili\, da na praznik sv. jožefa\, 19. marca\, ob 20.00 v cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani slovesno odpremo teden družine in hkrati Leto družine. V Tednu družine želimo približati cilje in namen Leta družine. Zato bodo po uvodnem nagovoru ljubljanskega nadškofa msgr. Stanislava Zoreta v eni uri predstavniki različnih področij družinske pastorale podali kratke predstavitve dela z zakonci\, starši\, družinami\, pari v pripravi na zakon\, ločenimi\, ostarelimi in mladimi … Predstavitve bodo podane kot informacija\, kdo vse deluje v naši Cerkvi\, in kot vabilo\, kam se verni lahko vključijo. Upamo lahko\, da bo to tudi spodbudilo k nastanku še kakšnih skupin na župnijski ali škofijski ravni. \nOdprtje se bo zaključilo s skupno molitvijo in blagoslovom ob 21.00. Za prenos v živo bo poskrbljeno preko Facebooka in YouTube kanala. Posnetek bo mogoče videti tudi kasneje skozi celotno leto. \n  \nLuka Mavrič\nUrad za družino SŠK
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/teden-druzine-2021/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/SSK-logo-final_cmyk_color_01.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210319
DTEND;VALUE=DATE:20210320
DTSTAMP:20260624T225242
CREATED:20210307T165510Z
LAST-MODIFIED:20210307T165510Z
UID:10001524-1616112000-1616198399@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Praznik sv. Jožefa
DESCRIPTION:God in praznik sv. Jožefa\, moža Device Marije in Jezusovega skrbnika obhajamo 19. marca. \nKolikor je zanesljivo znanega o sv. Jožefu\, je zapisano v evangelijih po Mateju in Luku (prim. Mt 1\,1–2\,23; Lk 1\,5–2\,52). Genealogija obeh evangelijev ga uvršča med potomstvo kralja Davida (prim. Mt 1\,16; Lk 1\,27). Čeprav je bil kraljevskega rodu\, Jožef ni bil bogat. Po vsej verjetnosti je bil reven\, kar je razvidno iz daru samo »dveh grlic ali dveh golobov« (Lk 2\,24) ob Jezusovem darovanju v templju (bogatejše družine so bile po judovski postavi dolžne darovati več\, prim. 3 Mz 12\,8). Jožefova družina je izvirala iz Betlehema v Judeji\, vendar se je on preselil v Nazaret v Galileji\, kjer je opravljal tesarsko obrt. Jožef se v evangelijih zadnjič omenja ob Jezusovem obisku templja v starosti približno 12 let (prim. Lk 2\,41–52). Predvidevamo\, da je Jožef umrl že pred začetkom Jezusovega javnega delovanja. Ostale zgodbe v zvezi z njegovo osebnostjo (npr. njegova domnevna visoka starost in ovdovelost v času poroke z Marijo)\, nimajo realne zgodovinske osnove in so bile ustvarjene z namenom zadovoljiti ljudsko radovednost o podrobnostih iz njegovega življenja. \nEvangeliji nam kljub skopim podatkom rišejo sorazmerno jasno podobo o Jožefovi osebnosti. Bil je zvest in potrpežljiv mož\, pokoren Božji volji glede njegovega življenjskega načrta\, ob čemer je sprejel tudi vse spremljajoče težave. Evangelist Matej ga imenuje »pravičen« (Mt 1\,19)\, saj je dojel načrt\, ki ga je imel Bog z Marijo\, in se zavestno vključil vanj tako\, da je sprejel\, zaščitil in poskrbel za svojo družino. \nJožef je zavetnik umirajočih\, saj je ob predpostavki\, da je umrl pred začetkom Jezusovega javnega delovanja\, umrl v družbi Jezusa in Marije\, kar za kristjane predstavlja idealen način\, kako zapustiti zemeljsko življenje. Jožef je zavetnik očetov\, obrtnikov\, delavcev in krščanskih družin. \nLeta 1870 je papež Pij IX. (1846–1878) sv. Jožefa uradno razglasil za zavetnika vesoljne Cerkve\, s čimer je izpostavil njegovo vlogo podpornika\, zaščitnika in vodnika svete družine\, ki se je razširila na celotno Cerkev. Ob tej priložnosti je 19. marec določil za njegov godovni dan. Papež Pij XII. (1939–1958) je dodal še praznik Jožefa delavca\, ki ga praznujemo 1. maja in sovpada s civilnim praznikom dela. \nPapež Janez Pavel II. (1978–2005) je leta 1989 objavil apostolsko spodbudo z naslovom Odrešenikov varuh (1989)\, v kateri je razmišljal o življenju in pričevanju sv. Jožefa. God sv. Jožefa je v Cerkvi na Slovenskem slovesni praznik\, saj je sv. Jožef zavetnik slovenskih dežel in zavetnik novomeške škofije. \nKongregacija za bogoslužje in disciplino zakramentov je 19. junija 2013 razglasila odlok o omembi sv. Jožefa\, ženina Device Marije\, v II.\, III. in IV. evharistični molitvi. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/praznik-sv-jozefa/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/sv.-Jožef.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20210310T100000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20210310T120000
DTSTAMP:20260624T225242
CREATED:20210306T184519Z
LAST-MODIFIED:20210306T184519Z
UID:10001520-1615370400-1615377600@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Teološki simpozij 2021: Vloga očetov in moških v družinah ter njihova duhovnost v luči sv. Jožefa
DESCRIPTION:Letošnji teološki simpozij z naslovom Vloga očetov in moških v družinah ter njihova duhovnost v luči sv. Jožefa\, ki ga organizira Teološka fakulteta UL\, želi nuditi možnost teološke poglobitve v letu svetega Jožefa. To leto je papež Frančišek razglasil z apostolskim pismom »Patris corde (Z Očetovim srcem)« 8. decembra 2020\, na praznik Brezmadežne. \nTeološki simpozij bo po ZOOM-u v sredo\, 10. marca 2021\, ob 10.00. Povezava: https://uni-lj-si.zoom.us/j/99115176476 \nNa simpoziju bosta dve predavanji predavateljev Teološke fakultete\, oba sta poročena in očeta. Po njem bo možnost za vprašanja in poglobitev teme. \nProf. dr. Tomaž Erzar: Življenje z očetom\nŽivljenje otrok\, ki odraščajo brez očetov\, je prepredeno z neizpolnjenimi potrebami po občudovanju\, priznanju in potrditvi. Odraščajoči fantje posnemajo očetov značaj in se v svetu vedejo podobno\, kot se je vedel njihov oče. Oče zato živi v vsakem od nas\, kot dober ali slab zgled\, kot praznina\, kot obup ali nemir\, in vsak od nas se celo življenje uči\, kako biti oče: ne le biološki\, ampak tudi čustveni in duhovni oče. Kako v Jezusu živi sv. Jožef? Kako lahko odnos do sv. Jožefa pomaga moškemu\, v katerem živi slab zgled očeta? In kako naj kristjan živi svojo moškost in očetovsko držo z dneva v dan? \nDoc. dr. Tadej Stegu: Jožef pa je storil\nToda sveti Jožef ni delavec – aktivist\, ampak zna predvsem poslušati in udejanjati božji načrt. Kot rejnik – oče otroku\, ki ni njegov otrok\, lahko navdihuje našo držo in odnose v družini in družbi\, na prav poseben način pa tudi naše pastoralno delo. Jožef se zaveda\, da Jezus ni njegov otrok in ga vzgaja in skrbi zanj – v zavesti\, da ni njegova last in njegov »projekt«\, ampak ga vzgaja\, da bi tudi Jezus sledil Očetovemu načrtu. Ni vedno lahko priznati\, da moj otrok\, pa naj bo biološki ali ne\, ne pripada meni\, in mu pustiti svobodo\, da odkrije pravega Očeta in njegov načrt. A to je Jožefovo poslanstvo. Pa tudi poslanstvo vseh\, ki sodelujemo v pastorali in naj bi odkrivali in varovali rast božjega življenja v tistih\, ki so nam zaupani. \nDnevni red: \n\n10.00   Uvodna molitev\n10.05   Uvodni pozdrav nadškofa Stanislava Zoreta\n10.08   prof. dr. Tomaž Erzar: Življenje z očetom\n10.38   doc. dr. Tadej Stegu: Jožef pa je storil\n11.08   Možnost za vprašanja in pogovor\n12.00   Sklepna molitev\nSklepni pozdrav\n\nLepo dobrodošli vsi duhovniki\, redovniki\, redovnice in vsi drugi pastoralni delavci! \n  \nKoordinacija: prof. dr. Ivan Platovnjak \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/teoloski-simpozij-2021-vloga-ocetov-in-moskih-v-druzinah-ter-njihova-duhovnost-v-luci-sv-jozefa/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Logo-Teoloska-Fakulteta.jpeg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210226
DTEND;VALUE=DATE:20210301
DTSTAMP:20260624T225242
CREATED:20210202T184921Z
LAST-MODIFIED:20210202T184921Z
UID:10001515-1614297600-1614556799@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Duhovne vaje za mladinske voditelje
DESCRIPTION:Klic po prerojenju je klic po novem življenju. Jezus nas vedno kliče k nečemu novemu. Če želimo preroditi svoje okolje\, moramo najprej začeti pri sebi.  \nNa duhovnih vajah Ključ in ključavnica bomo premišljevali o poteh oživitve mladinskih programov. Vsaka tema bo odkrivala eno lastnost mladinskega voditelja in na kakšen način jo razvijati. Teh pet stvari je ključnih za duhovno življenje mladinskega voditelja in njegovo služenje mladim.  \nKDAJ: 26.-28. februar 2021\nKJE: splet\nZA KOGA: vsi od 16. do 30. leta\, ki sodelujejo pri izvajanju mladinskih programov \nCENA: brezplačno\n  \nVSEBINA:  \nTema 1: Ključ do življenja – redna molitev in zakramentalno življenje sta temelj mladinske pastorale.\nTema 2: Ključ do ljubezni – samozavedanje in pristnost nam omogočata ljubiti mlade\, ki jim služimo.\nTema 3: Ključ do širokosti – vera od nas zahteva\, da ves čas spoznavamo Sveto pismo\, nauk Cerkve in kulturo\, v kateri živimo.\nTema 4: Ključ do veličine – ponižnost je nujna komponenta pastorale\, saj nam omogoča\, da posnemamo Jezusove voditeljske lastnosti.\nTema 5: Ključ do vesele novice – sreča je prvi zunanji znak upanja v Jezusa in naša naloga je\, da to upanje delimo z drugimi. \nZa dodatna vprašanja me lahko kontaktirate na marta@katoliskamladina.si  \nVir: Katoliška mladina
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/duhovne-vaje-za-mladinske-voditelje/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/LOGO-KM-PNG.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210224
DTEND;VALUE=DATE:20210225
DTSTAMP:20260624T225242
CREATED:20210202T200733Z
LAST-MODIFIED:20210202T200733Z
UID:10001519-1614124800-1614211199@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sv. Matija\, praznik
DESCRIPTION:Apostolska dela poročajo\, da so apostoli na mesto Juda Iškarijota izvolili za apostola sv. Matija. Legenda pripoveduje\, da je pozneje deloval v Etiopiji in umrl mučeniške smrti. V koledarju vesoljne Cerkve je njegov spomin 14. maja\, pri nas pa že od nekdaj 24. februarja. \nVir: Hozana.si
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sv-matija-praznik/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/1111_sv_matija_apostol.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210222
DTEND;VALUE=DATE:20210223
DTSTAMP:20260624T225242
CREATED:20210202T195924Z
LAST-MODIFIED:20210202T195924Z
UID:10001518-1613952000-1614038399@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sedež apostola Petra\, praznik
DESCRIPTION:V Katoliški cerkvi 22. februarja obhajamo praznik Sedeža apostola Petra. \nApostoli so sestavljali poseben zbor\, ki ga Sveto pismo pogosto imenuje »dvanajsteri«. Kristus je temu zboru kot celoti izročil vodstvo svoje Cerkve\, oznanjevanje in širjenje božjega kraljestva\, nalogo posvečevati ljudi. Med apostoli je dal posebno nalogo enemu Petru. Te njegove službe se Cerkev spominja s praznikom\, ki nosi ime Sedež apostola Petra. \nŽe tedaj\, ko ga je poklical\, je Jezus Petru spremenil ime\, kar pomeni\, da ga je izbral za pomembno poslanstvo. Uprl je pogled vanj\, poroča evangelist Janez\, in mu rekel: »Ti si Simon\, Janezov sin. Imenoval se boš Kefa« (to pomeni Peter). V evangelijih je Peter 114-krat omenjen na prav poseben način. Utemeljitev za Petrovo prednost je njegova izpoved vere pri Cezareji Filipovi: »Ti si Kristus\, Sin živega Boga.« Jezus ga je najprej blagroval\, potem pa mu je dejal: »Jaz pa ti povem: Ti si Peter (Skala) in na to skalo bom sezidal svojo Cerkev in peklenska vrata je ne bodo premagala. Dal ti bom ključe nebeškega kraljestva …« Oblast ključev je mnogo več kot nekakšna služba vratarja. Ključi kraljestva pomenijo oblast kraljevega namestnika v odsotnosti vladarja Jezus je torej Petru obljubil\, da bo njegovem odhodu s tega sveta postal njegov namestnik. Dal mu je tudi oblast »zavezovanja« in ‘razvezovanja’\, ki pomeni: kar bo Peter v skladu s Kristusovo voljo ukazal ali prepovedal\, to bo ukazano ali prepovedano tudi v nebesih. \nPo vstajenju je Kristus to učiteljsko in vodstveno oblast zavezovanja in razvezovanja izročil vsem apostolom. Drugi vatikanski koncil pravi\, da je Kristus apostole postavil kot zbor ali trdno skupnost; na čelo tega zbora pa je dal iz njihove srede izbranega Petra. »Gospod je Cerkev postavil na apostole in sezidal na svetega Petra\, njihovega prvaka\, glavni vogelni kamen pa je sam Kristus Jezus.« Vsak Petrov naslednik ali papež je najprej škof krajevne Cerkve v Rimu\, potem je patriarh Zahoda\, to se pravi latinskega dela Cerkve\, končno pa mu pripada še tretja služba nasledstvo apostola Petra in s tem od Gospoda postavljena služba prvenstva nad vso Cerkvijo. \nŽe v 4. stoletju so marsikje slovesno obhajali spomin na ustanovitev škofijskega sedeža. Tako slavje se omenja že v 4. stoletju tudi v Rimu in sicer 22. februarja. Ob tej priložnosti so v Rimu naglašali posebno odliko Petrovega sedeža\, ki je v tem\, da je sam Kristus dal apostolu Petru najvišjo službo v Cerkvi. V frankovski državi so praznovali spomin na podelitev ključev nebeškega kraljestva apostolu Petru 18. januarja. Papež Pavel IV. je leta 1558 določil\, naj se 18. januarja praznuje spomin na sedež svetega Petra v Rimu\, 22. januarja pa spomin na Petrov sedež v Antiohiji. Po novem koledarju je ostal samo današnji praznik z imenom Sedež apostola Petra brez omembe kraja. Za verne ljudi je to dan molitve za papeža\, vrhovnega pastirja božjega ljudstva. \nVir: Revija Ognjišče. \n 
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sedez-apostola-petra-praznik/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/df04ec062c984b8cb5a6a0fbd71a25655793899f.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210217
DTEND;VALUE=DATE:20210218
DTSTAMP:20260624T225242
CREATED:20210202T194430Z
LAST-MODIFIED:20210202T194430Z
UID:10001517-1613520000-1613606399@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Pepelnična sreda
DESCRIPTION:Letošnji postni čas se bo začel s pepelnično sredo\, 17. februarja. Seveda v prilagojenih razmerah\, s posebnimi navodili. \n  \n\nKongregacija za bogoslužje in disciplino zakramentov je 12. januarja 2021 izdala noto o obredu pepelenja na pepelnično sredo v času pandemije. Z namenom preprečevanja širjenja epidemije COVID-19\, duhovnike vabimo\, da letos upoštevajo prilagojen obred. \nPepelenje v času pandemije\nKo duhovnik zmoli blagoslovno molitev nad pepelom in ga molče pokropi z blagoslovljeno vodo\, obrnjen k ljudem enkrat samkrat za vse izreče formulo\, kot je v Rimskem misalu: »Spreobrnite se in verujte evangeliju«\, ali pa: »Pomni\, človek\, da si prah in da se v prah povrneš«. \nNato si duhovnik umije roke\, nadene masko za zaščito nosu in ust\, potem pa posuje s pepelom tiste\, ki pristopijo\, ali če je bolj primerno\, sam pristopi k tistim\, ki stojijo na svojih mestih. Duhovnik vzame pepel in ga molče posuje na glavo vsakega. \nKongregacija za bogoslužje in disciplino zakramentov\, 12. januarja 2021. \nRobert kard. Sarah\nprefekt \nArthur Roche\nnadškof tajnik \nVir: Vatican News – slovenska redakcija
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/pepelnicna-sreda/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210211
DTEND;VALUE=DATE:20210212
DTSTAMP:20260624T225242
CREATED:20210202T185546Z
LAST-MODIFIED:20210202T185546Z
UID:10001516-1613001600-1613087999@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Svetovni dan bolnikov
DESCRIPTION:Svetovni dan bolnikov obeležujemo 11. februarja. Vabljeni k branju papeže poslanice. \n  \n\nPoslanica svetega očeta Frančiška za 29. svetovni dan bolnikov\nEden je vaš Učitelj\, vi vsi pa ste bratje (Mt 23\,8).\nOdnos zaupanja je temelj nege bolnikov.\nDragi bratje in sestre! \nPraznovanje 29. svetovnega dneva bolnikov\, ki ga obhajamo 11. februarja 2021\, na god Lurške Matere Božje\, je primeren trenutek\, da posebno pozornost posvetimo bolnikom in tistim\, ki jim pomagajo\, bodisi na krajih\, ki so namenjeni negi bodisi v naročju družine in skupnosti. Posebno mislimo na tiste\, ki po vsem svetu trpijo zaradi učinkov koronavirusa. Vsem\, zlasti pa najbolj ubogim in odrinjenim\, izražam svojo duhovno bližino in jim zagotavljam skrb in ljubezen Cerkve. \n1. Tema tega dneva se navdihuje pri evangeljskem odlomku\, v katerem Jezus graja hinavščino tistih\, ki govorijo\, pa ne delajo (prim. Mt 23\,1-12). Kadar se vera skrči na sterilne besedne vaje\, ne da bi se vključila v zgodovino in potrebe drugega\, se izgubi skladnost med izpovedano vero s stvarnimi izkušnjami. Tveganje je veliko; zaradi tega Jezus uporablja močne izraze\, da bi posvaril pred nevarnostjo zdrsa v malikovanje samega sebe\, in pravi: »Eden je vaš Učitelj\, vi vsi pa ste bratje« (v. 8.) \nGraja\, ki jo Jezus namenja tistim\, ki »govorijo pa ne delajo« (v. 3) je vedno zdravilna za vse\, ker ni nihče imun pred zlom hinavščine\, pred zelo hudim zlom\, katerega učinek je\, da nam prepreči\, da bi cveteli kot otroci edinega Očeta\, ki so poklicani v vesoljno bratstvo. \nPred potrebo brata in sestre Jezus ponuja zgled obnašanja\, ki je popolnoma nasproten hinavščini. Predlaga\, da se ustavimo\, poslušamo\, vzpostavimo neposreden in oseben odnos z drugim\, čutimo empatijo in ganjenost zanj ali zanjo\, ko pustimo\, da nas njegovo trpljenje vključi do te mere\, da v služenju prevzamemo skrb zanj (prim. Lk10\,30-35). \n2. Ko zbolimo\, čutimo svojo ranljivost\, istočasno pa prirojeno potrebo po drugem. Stanje ustvarjenosti postane še bolj jasno\, ko očitno doživljamo svojo odvisnost od Boga. Ko smo bolni\, misel in srce preplavijo negotovost\, strah\, včasih tesnoba; znajdemo se v nemočnem položaju\, ker naše zdravje ni odvisno od naših sposobnosti ali od našega »truda« (prim. Mt 6\,27). \nBolezen postavi vprašanje smisla\, ki je v veri naslovljeno na Boga: vprašanje\, ki išče nov pomen in novo smer za bivanje\, ki včasih morda ne najde takoj odgovora. Pri tem napornem iskanju nam včasih ne morejo pomagati niti prijatelji in sorodniki. \nS tem v zvezi je značilen svetopisemski lik Joba. Ženi in prijateljem ne uspe\, da bi ga spremljali v njegovi nesreči; nasprotno\, obtožujejo ga in s tem poglabljajo njegovo osamljenost in zmedo. Job strmoglavi v neko stanje zapuščenosti in nerazumljenosti. A prav po tej skrajni krhkosti\, ko odkloni vsako hinavščino in se odloči za pot iskrenosti do Boga in do drugih\, njegov vztrajni krik pride do Boga\, ki mu na koncu odgovori in mu odpre novo obzorje. Potrdi mu\, da njegovo trpljenje ni kazen\, prav tako pa ni stanje oddaljenosti od Boga ali znamenje njegove brezbrižnosti. Tako iz ranjenega in ozdravljenega Jobovega srca privre tista doneča in ganljiva izjava Gospodu: »Z ušesom sem slišal o tebi\, a zdaj te je videlo moje oko« (42\,5). \n3. Bolezen ima vedno obraz\, in ne samo enega: ima obraz vsakega bolnika in bolnice\, tudi tisti\, ki se čutijo nepriznani\, izključeni\, žrtve družbenih krivic\, ki zanikajo njihove osnovne pravice (prim. Okrožnica Vsi bratje\, 22). Sedanja pandemija je razkrila številne neprimernosti zdravstvenih sistemov in pomanjkljivosti v pomoči bolnim. Ostareli\, najbolj slabotni in ranljivi nimajo vedno zagotovljenega dostopa do oskrbe in ta ni vedno pravičen. To je odvisno od političnih odločitev\, od načina upravljanja z viri in od prizadevnosti tistih\, ki imajo odgovornost. Vlaganje v nego in pomočbolnim osebam je prednostna naloga\, ki je vezana na načelo\, da je zdravje prednostno skupno dobro. Istočasno je pandemija poudarila tudi predanost in velikodušnost zdravstvenih delavcev\, prostovoljcev\, delavcev in delavk\, duhovnikov\, redovnikov in redovnic\, ki so s strokovnostjo\, odpovedjo\, čutom odgovornosti in ljubezni do bližnjega pomagali\, negovali\, tolažili in služili tolikim bolnikom in njihovim domačim. Tiha skupina moških in žensk\, ki so se odločili\, da bodo gledali te obraze\, prevzeli skrb za rane bolnikov\, ki so jih čutili blizu v moči skupne pripadnosti človeških družini. \nBližina je namreč dragoceno mazilo\, ki podpre in potolaži tistega\, ki trpi v bolezni. Kot kristjani bližino živimo kot izraz ljubezni Jezusa Kristusa\, umiljenega Samarijana\, ki je sočutno postal bližnji vsakemu človek\, ki je ranjen od greha. Združeni z njim po delovanju Svetega Duha smo poklicani biti usmiljeni kakor Oče in ljubiti zlasti bolne\, slabotne in trpeče brate (prim. Jn 13\,34-35). Poleg osebne ravni to bližino živimo v skupnostni obliki: bratska ljubezen v Kristusu rodi skupnost\, ki je sposobna ozdravljanja\, ki ne zapusti nikogar\, ki vključi in sprejme predvsem najbolj krhke. \nS tem v zvezi želim spomniti na pomembnost bratske solidarnosti\, ki se konkretno kaže v služenju in lahko privzame zelo različne oblike\, ki pa so vse usmerjene v podporo bližnjega. »Služiti pomeni skrbeti za tiste\, ki so krhki v naših družinah\, v naši družbi\, v našem narodu« (Homilija v Havani\, 20. septembra 2015). V tem prizadevanju je vsak sposoben »odložiti svoje zahteve in pričakovanja\, svoje želje po vsemogočnosti pred konkretnim pogledom najbolj krhkih. […] Služenje vedno gleda na obraz brata\, se dotika njegovega mesa\, tako močno čuti njegovo bližino\, da jo v nekaterih primerih trpi in išče bratov napredek. Zaradi tega služenje ni nikoli ideološko\, ker ne služi idejam\, ampak ljudem« (prav tam). \n4. Za dobro zdravljenje je ključnega pomena odnosni vidik\, s katerim lahko celostno pristopimo k bolnemu človeku. Ovrednotenje tega vidika pomaga tudi zdravnikom\, bolničarjem\, strokovnjakom in prostovoljcem\, da zaradi medsebojnega odnosa zaupanja prevzamejo skrb za tiste\, ki trpijo\, da jih spremljajo na poti zdravljenja (prim. Nova listina zdravstvenih delavcev [2016]\, 4). Gre torej za vzpostavitev dogovora med tistimi\, ki so potrebni zdravljenja in tistimi\, ki jih zdravijo; dogovor je utemeljen na vzajemnem zaupanju in spoštovanju\, na iskrenosti\, na razpoložljivosti\, tako da presežemo vsako obrambno pregrado\, v središče postavimo dostojanstvo bolnika\, varujemo strokovnost zdravstvenih delavcev in vzdržujemo dobre odnose z družinami bolnikov. \nTa odnos z bolnimčlovekom najde neizčrpen vir spodbude in moči v Kristusovi ljubezni\, kakor kaže tisočletno pričevanje možin žena\, ki so se posvetili v služenju bolnikom. V resnici iz skrivnosti Kristusove smrti in vstajenja izvira tista ljubezen\, ki je sposobna v polnosti osmisliti tako stanje bolnika kakor tudi stanje tistega\, ki skrbi zanj. To velikokrat potrjuje evangelij\, ko pokaže\, da Jezusova ozdravljenja niso nikoli magična dejanja\, ampak so vedno sad srečanja\, medosebnega odnosa\, v katerem na Božji dar\, ki ga ponudi Jezus\, odgovarja vera tistega\, ki ga sprejema\, kot povzema beseda\, ki jo Jezus pogosto ponovi: »Tvoja vera te je rešila.« \n5. Dragi bratje in sestre\, zapoved ljubezni\, ki jo je Jezus zapustil svojim učencem\, dobi svojo konkretno uresničitev tudi v odnosu z bolniki. Družba je toliko bolj humana\, kolikor bolj zna poskrbeti za svoje krhke in trpeče člane in to zna storiti z učinkovitostjo\, ki jo spodbuja bratska ljubezen. Prizadevajmo si za ta cilj in storimo to tako\, da nihče ne bo ostal sam\, da se nihče ne bo čutil izključenega in zapuščenega. \nVse bolnike\, zdravstvene delavce in tiste\, ki se žrtvujejo za trpeče\, izročam Mariji\, Materi usmiljenja in Zdravju bolnikov. Iz Lurške votline in iz svojih neštetih svetiščpo vsem svetu naj podpira našo vero in naše upanje ter nam pomaga\, da bomo drug za drugega skrbeli z bratsko ljubeznijo. Vsem in vsakemu posebej iz vsega srca podeljujem svoj blagoslov. \nRim\, Sv. Janez v Lateranu\, 20. decembra 2020\, četrta adventna nedelja \nFrančišek \nVir: Vatican News
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/svetovni-dan-bolnikov-5/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210208
DTEND;VALUE=DATE:20210212
DTSTAMP:20260624T225242
CREATED:20210202T183814Z
LAST-MODIFIED:20210202T183814Z
UID:10001514-1612742400-1613087999@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Katehetski simpozij 2021
DESCRIPTION:Dragi kateheti\, katehistinje in katehisti! \nPred nami je 51. katehetski simpozij z naslovom Umetnost – zrcalo in gibalo naših duš. \nPotekal bo 8.\, 9. in 11. februarja 2021 v obliki spletnih predavanj. \nV prvem večeru bosta dr. Peter Svetina in mag. Nataša Konc Lorenzutti spregovorila o nastajanju literarnih del\, kako se v njih zrcali današnji svet in kakšen pomen ima zgodba v katehetskem procesu. \nDrugi večer\, ki ga pripravlja s. mag. Magda Burger\, bo namenjen spoznavanju novega Pravilnika za katehezo\, njegovim poudarkom\, posebej o oznanjevanju in katehezi v današnji dobi. \nSimpozij bomo sklenili s predavanjem p. dr. Andraža Arka\, ki bo razmišljal o katehezi in njenim srečevanjem s filmsko umetnostjo. \nSpletna prijavnica \n  \nVir: Slovenski katehetski urad
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/katehetski-simpozij-2021/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/katehetski-simpozij-2021.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210125
DTEND;VALUE=DATE:20210126
DTSTAMP:20260624T225242
CREATED:20201231T212325Z
LAST-MODIFIED:20201231T212325Z
UID:10001512-1611532800-1611619199@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Praznik spreobrnjenja apostola Pavla
DESCRIPTION:V Katoliški Cerkvi 25. januarja praznujemo god spreobrnitve apostola Pavla. \nApostol Pavel je bil najprej poznan po tem\, da je preganjal prve kristjane\, po videnju pred Damaskom pa je iz preganjalca Kristusa postal apostol\, o čemer poročajo štirje svetopisemski odlomki: Apostolska dela 9\,1–19\,[2] Apostolska dela 22\,1–21\,[3] Apostolska dela 26\,6–16[4] in Pismo Galačanom 1\,11–24.[5] Po spreobrnjenju in daljši notranji in zunanji pripravi na osebno poslanstvo je evangelij ponesel poganskim ljudstvom po skorajda vsem tedaj znanem svetu. Znan je tudi po 14-ih pismih\,[6] ki so namenjena različnim cerkvenim skupnostim in so sestavni del Svetega pisma Nove zaveze. Pavel je umrl mučeniške smrti v Rimu. V cerkvenem bogoslužnem koledarju poleg Pavlovega godovnega dneva (29. junija\, ko obhajamo god prvakov apostolov Petra in Pavla) v bogoslužju obhajamo tudi spomin na njegovo spreobrnitev (25. januarja). \nV Katoliški Cerkvi je od 28. junija 2008 do 29. junija 2009 potekalo leto apostola Pavla. V spomin na 2.000-letnico njegovega rojstva je papež Benedikt XVI. leta 2007 napovedal Pavlovo leto\,[1] na predvečer svetih apostolov Petra in Pavla 2008 pa ga je tudi slovesno odprl. Pavlovo leto so posebej slovesno praznovali v deželah in krajih\, ki jih je apostol zaznamoval s svojim življenjem in delovanjem: v deželah\, ki jih je prehodil\, in v krajih\, v katerih je oznanjal Kristusa\, v kraju\, kjer se je rodil kot Jud (Tarz)\, in v kraju\, kjer je kot kristjan umrl mučeniške smrti (Rim). Posebej se ga spominjajo v škofijah\, ki nosijo njegovo ime\, in v različnih ustanovah in družbah\, ki ga imajo za vzornika in priprošnjika. \n\n\n\n[1]           http://www.vatican.va/various/basiliche/san_paolo/index_en.html\n[2]           Savel se spreobrne.\n[3]           Pavel pripoveduje\, kako se je spreobrnil.\n[4]           Pavel pripoveduje\, kako se je spreobrnil.\n[5]           Kako je Pavel postal apostol.\n[6]           Pisma\, ki jih pripisujejo apostolu Pavlu\, so: Pismo Rimljanom\, Prvo pismo Korinčanom\, Drugo pismo Korinčanom\, Pismo Galačanom\, Pismo Efežanom\, Pismo Filipljanom\, Pismo Kološanom\, Prvo pismo Tesaloničanom\, Drugo pismo Tesaloničanom\, Prvo pismo Timoteju\, Drugo pismo Timoteju\, Pismo Filemonu in Pismo Hebrejcem. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/praznik-spreobrnjenja-apostola-pavla/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210124
DTEND;VALUE=DATE:20210125
DTSTAMP:20260624T225242
CREATED:20201231T201708Z
LAST-MODIFIED:20201231T201708Z
UID:10001507-1611446400-1611532799@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Nedelja Božje besede 2021
DESCRIPTION:Tedaj so se jima odprle oči\nV Sloveniji bomo 24. januarja 2021 obhajali Nedeljo Božje besede\, tokrat že drugič na ravni vesoljne Cerkve. Letošnje praznovanje bo vsaj iz dveh vidikov nekaj posebnega. Ta nedelja bo namreč hkrati vrhunec leta Božje besede\, ki jo je Katoliška biblična federacija (CBF) razglasila ob 1600. obletnici smrti največjega prevajalca Svetega pisma sv. Hieronima. Papež Frančišek je ob tem napisal apostolsko pismo Odprl jim je um (Aperuit Illis)\, s katerim je želel spodbuditi iskanje novih načinov\, kako Sveto pismo čim bolj približati vsakdanjemu življenju sodobnega človeka. To nedeljo pa bomo tokrat verjetno obhajali v prav posebnih okoliščinah\, ker se soočamo z izbruhom težke epidemije. \n»Brez Gospoda\, ki nas vanj uvaja\, ni mogoče doumeti Svetega pisma\, prav tako pa ostane brez Svetega pisma tudi poslanstvo Jezusa in njegove Cerkve v tem svetu nedoumljivo.« (Aperuit Illis 1) \nGeslo letošnje Nedelje Božje besede pri nas\, Tedaj so se jima odprle oči (Lk 24\,31a)\, je tudi tokrat vzeto iz odlomku o emavških učencih. Vsi smo tokrat pred izzivom\, da tudi v teh izrednih razmerah s pomočjo Božje besede prepoznavamo Vstalega\, ki spremlja svojo Cerkev in jo želi voditi v živi in vsakdanji odnos z Njim in z Očetom v Svetem Duhu. V ta odnos lahko stopamo sam s tem\, kar smo in kar resnično živimo\, z našimi stiskami\, vprašanji\, željami\, omejitvami\, krhkostmi… Vsakdo\, ki odpira Sveto pismo\, je najprej nagovorjen\, da odpre oči za življenje\, ki ga živi. V njem bo gotovo zaslutil tudi Njega\, ki ga ljubi in spremlja. In če mu bo ob branju Svetega pisma želel prisluhniti z ljubeznijo\, se mu bo Vstali gotovo razodel. \nZavod Biblično gibanje\, ki koordinira obhajanje te nedelje\, bo v povezavi z različnimi skupinami in posamezniki v Cerkvi pripravil predloge za bogoslužno obhajanje te nedelje\, ki se začne s slovesnim besednim bogoslužjem (vigilijo) Božje besede na predvečer nedelje. Predloge tega bogoslužja\, sodelovanja pri nedeljski župnijski maši\, katehetske in pridigarske osnutke ter različne video pripomočke najdete na tej povezavi. \n  \nMaksimilijan Matjaž\nPredsednik Zavoda Biblično gibanje
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/nedelja-bozje-besede-2021/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210123
DTEND;VALUE=DATE:20210130
DTSTAMP:20260624T225242
CREATED:20201231T202345Z
LAST-MODIFIED:20201231T202345Z
UID:10001508-1611360000-1611964799@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Spletni svetopisemski maraton 2020
DESCRIPTION:»Med vami bom hodil« je naslov letošnjega Svetopisemskega maratona\, ki se bo odvijal 23.–29. januarja 2021. Zaradi epidemije se bodo branje Svetega pisma in spremljevalni dogodki odvijali preko spleta. Običajno so pri neprekinjenem sedemdnevnem branju Božje besede v Ljubljani sodelovale skupine iz ljubljanskih in okoliških župnij. Tokrat pa bo možnost\, da se prijavijo skupine iz vseh koncev Slovenije. Vabimo vas\, da v župnijskih oznanilih objavite\, da se k enournemu branju lahko prijavi skupina najmanj treh bralcev\, od tega naj bo eden izmed njih vešč aplikacije Zoom\, kjer bo potekalo branje. Prijavijo se na spletni strani Svetopisemskega maratona in potem bo voditelj skupine dobil vsa potrebna navodila. Prav tako vas vabimo\, da v okviru župnije organizirate mini maraton branja Svetega pisma. Za mini župnijski maraton so prijave prav tako na spletni strani in dobili boste gradiva in potrebne informacije. Letos pa prav posebej spodbujamo družinske maratone\, za katere smo pripravili tudi gradiva (za zakonce in za otroke)\, ki bodo na voljo na spletni strani. Obiščite našo spletno stran\, kjer boste\, upam\, našli potrebne informacije. Lahko pa tudi pišete na e-naslov: metka.kos@svetopismo.si ali pokličete na GSM: 040 980 891. Dodajam še povezavo na spletno stran: https://www.svetopisemskimaraton.si/. \ns. Metka Kos\, koordinatorka projekta
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/spletni-svetopisemski-maraton-2020/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210118
DTEND;VALUE=DATE:20210126
DTSTAMP:20260624T225242
CREATED:20201231T201100Z
LAST-MODIFIED:20201231T201100Z
UID:10001506-1610928000-1611619199@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Teden molitve za edinost kristjanov 2021
DESCRIPTION:»Ostanite v moji ljubezni in obrodili boste obilo sadu.« (Prim. Jn 15\,5-9) V minulem letu je ekumensko gibanje obhajalo dve pomembni obletnici: 60. obletnico Papeškega sveta za edinost in 25. obletnico izida okrožnice papeža Janeza Pavla II. Da bi bili eno (Ut unim sint) o ekumenizmu. Tajništvo je v pripravi na koncil ustanovil papež Janez XXIII. To je bil človek izredne odprtosti in širine\, prijatelj tako pravoslavnih kot protestantov in človek daljnosežnih odločitev. Imel je pogum sklicati koncil\, ki si je za enega glavnih ciljev zadal »pospeševati obnovitev edinosti med vsemi kristjani« (E1). Na koncilu (1962–1965) se je Katoliška cerkev nepreklicno odločila za pot ekumenizma in podala zanj jasna načela. V ekumenskem gibanju je prepoznala delovanje Svetega Duha\, ki »v vseh Kristusovih učencih budi željo in prizadevanje\, da bi se vsi na način\, ki ga je določil Kristus\, miroljubno zedinili v eni čredi pod enim pastirjem« (C 15). Sveti Janez Pavel II. je v okrožnici Da bi bili eno z vsem srcem obnovil in podkrepil odločitev koncila. Gre za prizadevanje na poti\, ki ne pozna vrnitve nazaj. Poudaril je\, da vera vse člane Cerkve zavezuje k sodelovanju pri ekumenskem gibanju: »Verovati v Kristusa pomeni hoteti edinost.« Zadnjih deset let je vodstvo Papeškega sveta za edinost zaupano švicarskemu kardinalu Kurtu Kochu. Ta je ob omenjenih obletnicah zapisal\, da ekumenizem sloni na treh stebrih\, ki so: dialog ljubezni\, dialog resnice in iskreno ter složno pridruževanje vseh vernikov Jezusovi velikoduhovniški molitvi\, »da bi bili vsi eno«. Povedal je tudi\, da »obstaja v jedru en sam ekumenski minister\, to je Sveti Duh. Tako imenovani ekumenski delavci smo samo bolj ali manj nebogljeno orodje.« Komisija za ekumenizem in medverski dialog je tudi letos pripravila knjižico z berili in nagovori za vseh osem dni (18.–25. januarja) in vabi vse\, da bi v oteženih razmerah še pomnožili molitev za edinost. Glavna misel letošnjega tedna molitve se glasi: »Ostanite v moji ljubezni in obrodili boste obilo sadu« (prim. Jn 15\,5-9). Gradivo so pomagale pripraviti sestre iz ekumenske redovne skupnosti Grandchamp v Švici. V besedilih so podelile z nami izkušnjo in modrost svojega kontemplativnega življenja in povedale\, kateri so sadovi molitve za edinost: tesnejše občestvo z brati in sestrami v Kristusu in večja solidarnost z vsem stvarstvom. \ndr. Bogdan Dolenc\nčlan Komisije za ekumenizem in medverski dialog
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/teden-molitve-za-edinost-kristjanov-2021/
END:VEVENT
END:VCALENDAR