BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Nadškofija Ljubljana - ECPv6.11.0.1//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-WR-CALNAME:Nadškofija Ljubljana
X-ORIGINAL-URL:https://nadskofija-ljubljana.si
X-WR-CALDESC:Dogodki za Nadškofija Ljubljana
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Ljubljana
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20210328T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20211031T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210725
DTEND;VALUE=DATE:20210726
DTSTAMP:20260624T230436
CREATED:20210705T161441Z
LAST-MODIFIED:20210705T161441Z
UID:10001556-1627171200-1627257599@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Svetovni dan starih staršev in ostarelih
DESCRIPTION:Papež Frančišek je sprejel odločitev\, naj se četrta nedelja v juliju vsako leto praznuje kot svetovni dan starih staršev in starejših. Ta nedelja je blizu praznika Marijinih staršev Joahima in Ane\, Jezusovih starih staršev. Letos bo to 25. julija\, na sredini leta\, ki je posvečeno apostolski spodbudi Radost ljubezni. Tema prvega svetovnega dneva starih staršev bo »Jaz sem z vami« (Mt 28\,20). To je sporočilo vsemstarejšim osebam\, da sta jim Bog in Cerkev blizu. Znano je\, da je zdravstvena kriza v času epidemije prizadela zlasti starejše. Sveti oče jim želi pokazati posebno pozornost in bo ob priložnosti prvega svetovnega dne starih staršev in starejših vodil somaševanje v Vatikanu. \nZ dikasterija za laike\, družino in življenje so poslali pobudo in vabilo\, da vse škofije\, župnije in združenja vključijo to pobudo v svoje načrte in obeležijo dogodek na način\, ki ustreza njihovi pastoralni situaciji. \nTa svetovni dan bo lahko velik povezovalni dogodek za stare starše in vnuke\, skratka za vse starejše in mlade. Do srede junija bo dikasterij poslal vrsto orodij in gradiv za ta dogodek. Dostopna pa bodo tudi na spletni strani\, ki je pripravljena ob letu Amoris Laetitia. \nškof msgr. Andrej Glavan\npredsednik Urada za družino SŠK
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/svetovni-dan-starih-starsev-in-ostarelih/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/IMG_0715.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210723
DTEND;VALUE=DATE:20210724
DTSTAMP:20260624T230436
CREATED:20210705T165508Z
LAST-MODIFIED:20210705T171104Z
UID:10001562-1626998400-1627084799@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sv. Brigita Švedska\, sozavetnica Evrope
DESCRIPTION:Papež Janez Pavel II. je sv. Brigito 1. oktobra 1999\, na začetku druge sinode za Evropo\, razglasil za sozavetnico Evrope. \nBrigita je bila visokega rodu. Rodila se je najverjetneje leta 1302 v kraju Finstad pri Upsali\, kjer je zdaj sedež slavne univerze. Njen oče je imel odgovorno upravno službo. Družina je bila v sorodu s kraljevskimi rodbinami\, ki so se menjavale na švedskem prestolu. Po smrti svoje matere je Brigita živela pri teti in v tem času je imela videnje: podobo Križanega\, ki se ji je neizbrisno vtisnila v spomin za vse življenje. \nPri šestnajstih letih se je poročila. Od osmih otrok\, ki jih je rodila\, je po njeni poti šla hči Katarina\, ki je na Švedskem znana kot Karin. Ona je tudi uresničila njeno zamisel o ustanovitvi samostana v Vadsteni. Čeprav bogata gospa\, se je Brigita lotila vsakega dela\, tudi takšnega\, ki so ga opravljale le dekle. Odlikovala se je po dobrodelnosti. Poklicali so jo na dvor za upravnico. Mlademu kralju Magnusu II. Eriksonu\, svojemu bratrancu\, je brez slepomišenja povedala\, da mora svoje razuzdano življenje korenito spremeniti\, če hoče uiti božji kazni. Ni je poslušal in Brigitine napovedi so se uresničile. Ko je videla\, da kralj živi po svoje\, je dvor zapustila ter z možem odšla na božjo pot v špansko Kompostelo. Med romanjem je mož umrl v cistercijanskem samostanu Alvastra na Španskem. \nLeta 1346 je Brigita v zamaknjenju dobila naročilo\, naj ustanovi nov red s prvim samostanom v Vadsteni. Ko je bilo vse skoraj uresničeno\, jo je Bog poslal v Rim\, kjer se je lotila živahne politične dejavnosti\, s katero je posegla v celotno dogajanje tedanje Zahodne Evrope. Šlo ji je predvsem za mir in edinost\, kajti krvaveče rane njenega časa so bile razprtije\, spori\, razkol. V tej službi je ostala zadnjih štiriindvajset let svojega življenja. Umrla je 23. julija 1373 v Rimu in sicer med mašo. \nNjeno truplo so v zmagoslavnem sprevodu prepeljali iz Rima v Vadsteno\, kjer so jo položili k zadnjemu počitku v samostanski cerkvi. Prva prednica Brigitinega reda je bila njena hči Katarina (Cerkev jo časti kot svetnico in se je spominja 24. marca). Njen grob je kmalu postal priljubljena božja pot kraljev in kraljic pa tudi številnih kristjanov iz raznih dežel. Vadstena se je razvila v pomembno kulturno središče na evropskem severu. Tam je bila tudi najpomembnejša srednjeveška knjižnica na Švedskem in prva švedska tiskarna. To izredno ženo so tudi protestanti sprejeli za svojo in jo častijo kot narodno svetnico. \nPapež Janez Pavel II. jo je razglasil za sozavetnico Evrope ob sv. Katarini Sienski in sv. Tereziji Benedikti od Križa/Edith Stein. \nVir: revija.ognjišče.si
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sv-brigita-svedska-sozavetnica-evrope/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/brigita.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210722
DTEND;VALUE=DATE:20210723
DTSTAMP:20260624T230436
CREATED:20210705T165248Z
LAST-MODIFIED:20210705T165248Z
UID:10001561-1626912000-1626998399@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Praznik sv. Marije Magdalene
DESCRIPTION:22. julija v Katoliški cerkvi obhajamo praznik sv. Marije Magdalene\, prve priče\, ki je videla Vstalega\, in prve glasnice\, ki je apostolom oznanila vstajenje Gospoda. \nDolgo časa so v pobožnosti in v umetnosti Marijo Magdaleno istili z Marijo iz Betanije\, sestro Lazarja in Marte\, ter z neimenovano ‘veliko grešnico’\, ki je Jezusu v farizejevi hiši med obedom mazilila noge\, potem ko jih je oprala s svojimi solzami ter obrisala s svojimi lasmi. Zdaj je dokazano\, da gre za tri različne osebe. \n\nGod svete Marije Magdalene praznik za vso Cerkev\nVloga ženske v Katoliški Cerkvi v Sloveniji\n\nSvetnici je ime Marija\, Magdalena je njen priimek\, ki pove\, da je bila doma iz Magdale\, ribiškega mesteca na zahodnem bregu Genezareškega jezera. Iz dveh pripomb v Lukovem in Markovem evangeliju vemo\, da je Jezus iz Marije iz Magdale izgnal sedem hudih duhov. Število sedem v Svetem pismu pomeni veliko število\, množico. Ta omemba hoče povedati\, da je bila Marija popolnoma v oblasti hudih duhov. V skupini žena\, ki so stregle zboru apostolov in njihovemu Učitelju\, se Marija Magdalena vedno imenuje na prvem mestu. \nMarija Magdalena je ostala Jezusu zvesta vse do konca do smrti na Kalvariji in še do groba. Pod križem je vztrajala z Jezusovo materjo Marijo in z edinim učencem Janezom\, ki ni strahopetno pobegnil. Ko je minil praznični dan velike noči\, so Marija Magdalena\, Marija\, mati Jakobova\, in Marija Saloma kupile dišav\, da bi Jezusovo telo v grobu mazilile. Evangelist Janez pa nam je ohranil čudoviti prizor srečanja Marije Magdalene z vstalim Jezusom. Ko je stoječ ob grobu jokala\, [o je Jezus sočutno vprašal: »Žena\, kaj jokaš? Koga iščeš?« Magdalena je mislila\, da govori z vrtnarjem\, zato je prosila\, naj ji pokaže\, kam je del Jezusovo telo. Ko jo je Jezus poklical po imenu: »Marija!«\, pa ga je prepoznala. Trdno je bila prepričana\, da je Gospod vstal od mrtvih in to veselo novico je nemudoma sporočila njegovim učencem. \nSkozi vsa stoletja cerkvene zgodovine razmišlja pisec slovenskega življenjepisa svete Marije Magdalene\, srečujemo žene\, ki učencem naznanjajo Jezusovo sporočilo. In tudi v današnjih dneh je na svetu nešteto žena\, ki so pripravljene služiti Jezusu in njegovemu vstajenjskemu oznanilu. Marija Magdalena je kakor nalašč njihova svetnica. Grki so jo že zgodaj častili kot “nosilko miru in enakovredno apostolom”. \nUmetniki jo upodabljajo s posodico z mazilnim oljem\, stoječo pod križem\, ali kot spokornico z razpuščenimi lasmi (po zgrešenem enačenju z evangeljsko grešnico) s knjigo\, s Križanim\, s spokornim bičem v rokah in z mrtvaško glavo pred seboj. (Povzeto po reviji Ognjišče) \nPapež Frančišek je v okviru jubileja Usmiljenja določil\, da se god sv. Marije Magdalene povzdigne v praznik\, da bi izpostavil »pomembnost te ženske\, ki je pokazala veliko ljubezen do Kristusa in ki jo je Kristus zelo ljubil«. Kot je zapisano v dekretu\, ki ima naslov Apostolorum Apostola in ima datum 3. junij 2016\, »se odločitev umešča v sedanji cerkveni kontekst\, ki zahteva bolj poglobljen premislek o dostojanstvu ženske\, novi evangelizaciji in veliki skrivnosti božjega usmiljenja«. Sveti Janez Pavel II. je veliko pozornosti namenil ne le pomembni vlogi ženske pri Kristusovem poslanstvu in poslanstvu Cerkve\, ampak tudi posebni vlogi Marije Magdalene kot »prvi priči\, ki je videla Vstalega\, in prvi glasnici\, ki je apostolom oznanila vstajenje Gospoda«. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/praznik-sv-marije-magdalene-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/magdalena.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20210707T183000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20210707T183000
DTSTAMP:20260624T230436
CREATED:20210705T164241Z
LAST-MODIFIED:20210705T164241Z
UID:10001559-1625682600-1625682600@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sveta maša ob 30. obletnici konca oboroženih spopadov in zmage v vojni za samostojno Slovenijo
DESCRIPTION:Sveta maša in slovesnost ob spominski plošči ob 30. obletnici konca oboroženih spopadov in zmage v vojni za samostojno Slovenijo bo v sredo\, 7. julija 2021 ob 18.30 v ljubljanski stolnici. \nSveto mašo bo daroval apostolski nuncij v Soveniji msgr. Jean Marie Speich\, nagovor pa bo imel nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore. Somaševala bosta vojaški vikar slovenske vojske Matej Jakopič in prvi vojaški vikar msgr. dr. Jože Plut. Več TUKAJ. \nVojaški vikariat Slovenske vojske \nZdruženje za vrednote slovenske osamosvojitve \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sveta-masa-ob-30-obletnici-konca-oborozenih-spopadov-in-zmage-v-vojni-za-samostojno-slovenijo/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Ljubljana-stolnica-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20210705T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20210705T180000
DTSTAMP:20260624T230436
CREATED:20210705T165923Z
LAST-MODIFIED:20210705T165923Z
UID:10001564-1625508000-1625508000@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Odprtje fotografske razstave Svetloba onkraj podaljšanih senc
DESCRIPTION:V ponedeljek\, 5. julija 2021\, ob 18. uri bo v Galeriji Družina odprtje fotografske razstave konceptualnega umetnika Evgena Bavčarja z naslovom Svetloba onkraj podaljšanih senc. \nRazstavo bo odprl predsednik Republike Slovenije gospod Borut Pahor\, o umetniku in razstavi pa bo spregovoril Silvester Gaberšček. \nEvgen Bavčar je filozof\, fotograf\, konceptualni umetnik in borec za pravice slepih. Otroštvo je preživljal v Lokavcu pri Ajdovščini. Ko je pri enajstih letih v nesreči oslepel\, je šolanje nadaljeval v Zavodu za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani; po šolanju na gimnaziji v Novi Gorici se je vpisal na Filozofsko fakulteto v Ljubljani ter 1972 diplomiral iz zgodovine in filozofije. Po šestmesečnem poučevanju na gimnaziji v Novi Gorici (1972) je s štipendijo francoske vlade (1972\, 1974 in 1975) nadaljeval študij filozofije in estetike na Université Paris 1 Panthéon-Sorbonne. Magistriral je 1973 (Umetnost in družba v sodobni francoski estetiki)\, doktoriral 1976 (Estetika Blocha in Adorna). Od 1976 je bil znanstveni sodelavec na Centre National de la Recherche Scientifique v Parizu. Od 1982 ima francosko državljanstvo. 1988 je bil uradni fotograf pariškega Meseca fotografije (Mois de la Photo) in imel prvo samostojno razstavo. Odtlej je redno razstavljal (mdr. Tokio\, Carigrad\, Berlin\, Praga\, Montreal\, Ljubljana\, Ajdovščina)\, vodil seminarje in delavnice o fotografiji ter predaval na mednarodnih srečanjih. Po upokojitvi 2012 živi med Lokavcem in Parizom. \nBavčar je aktiven predvsem kot fotograf in kot pisec osebnoizpovedne proze\, spremnih besedil k literarnim delom in strokovnih filozofskih razprav\, zlasti s področja estetike. Kot gostujoči profesor na evropskih in ameriških univerzah predava o estetiki in problematiki slepih. Zaradi slepote je njegov pristop k fotografiji specifičen\, večplasten ter neločljivo povezan s filozofskimi razmišljanji o bistvu in izvoru podobe. Izkušnja slepote mu je omogočila vzporedno življenje videčega in slepega. Fotografiranje in pisanje o fotografiji se v njegovem delu dopolnjujeta. Pri ustvarjanju podob izhaja iz podob vidnega sveta\, ki si jih je v spomin vtisnil v otroštvu\, in iz spoznavanja sveta z drugimi čutili. Izhaja iz domišljije oz. sveta\, ki ga vidi s t. i. tretjim očesom\, nato pa s tehniko fotografije ustvari fizično podobo. Nerad ima oznako fotograf\, ustreznejša se mu zdi konceptualni umetnik\, saj njegove podobe ne evidentirajo realnosti\, ampak njegove simbolične\, režirane vstope v camero obscuro in njegove ideje. Bavčarjeva fotografija ne odslikava zgolj vidnega sveta\, z združevanjem podob in svetlobnih posegov podaja kompleksnejše koncepte ter nudi prostor za interpretacijo. Motivika je raznolika; med študijem je začel s portreti in krajino\, danes so njegove stalnice avtoportret\, portret\, akt\, krajina (serije Angeli – spomin na Rilkeja\, Portreti\, Avtoportreti\, Spomini na otroštvo\, Slovenska krajina\, Pogled vode\, Zvezde\, Kozmični pogled\, Pogledi narcisa\, Pogledi ranjenega Erosa\, Nemogoči pogled Narcisa\, Ljubkovanje svetlobe\, Taktilni spomin\, Taktilni pogled\, Sveta Lucija\, Braillova zibelka). Fotografija je zanj refleksija o podobah\, tehničnih sposobnostih\, pomenu fotografije in fotografiji v filozofiji. \nJe častni član znanstvenega Inštituta za kritične študije »17« v Ciudadu de Méxicu\, v okviru katerega je ustanovil Laboratorij za nevidno. Je prejemnik dveh častnih doktoratov (Inštitut za kritične študije »17« \, Ciudad de Mexico\, 2010; Univerza v Novi Gorici\, 2011)\, srebrnega reda RS za zasluge (2004)\, priznanja Edmunda Čibeja (2010) in Pretnarjeve nagrade (2012). Je častni občan Ajdovščine (2011). Evropski parlament mu je 2016 podelil nagrado državljan Evrope\, istega leta je prejel najvišje francosko priznanje red legije časti.\nSlovenska biografija \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/odprtje-fotografske-razstave-svetloba-onkraj-podaljsanih-senc/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210705
DTEND;VALUE=DATE:20210706
DTSTAMP:20260624T230436
CREATED:20210705T170049Z
LAST-MODIFIED:20210705T170049Z
UID:10001565-1625443200-1625529599@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Podelitev odličja sv. Cirila in Metoda arhitektu Matiji Suhadolcu
DESCRIPTION:V ponedeljek\, 5. julija 2021\, na praznik svetih bratov Cirila in Metoda\, bo jubljanski nadškof metropolit in predsednik Slovenske škofovske konference msgr. Stanislav Zore podelil arhitektu Matiji Suhadolcu odličje sv. Cirila in Metoda za zvesto služenje Cerkvi med Slovenci. \nSlovenski škofje so 3. maja 2021 na 123. redni seji Slovenske škofovske konference sklenili\, da podelijo odličje sv. Cirila in Metoda arhitektu Matiji Suhadolcu za zvesto služenje Cerkvi med Slovenci. Arhitekt Suhadolc prejme odličje za svoj sakralni opus in dolgoletni prispevek k ohranjanju slovenske sakralne kulturne dediščine. S prenovami\, rekonstrukacijami in načrtovanjem cerkvenih stavb\, muzejev\, knjižnic ali bogoslužnih prostorov je omogočil številnim slovenskim vernikom\, da so praznovali svojo vero v estetsko urejenih prostorih ter ohranili pomemben del svoje kulturne dediščine tudi za prihodnost.
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/podelitev-odlicja-sv-cirila-in-metoda-arhitektu-matiji-suhadolcu/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/SSK-logo-final_cmyk_color_01.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210705
DTEND;VALUE=DATE:20210706
DTSTAMP:20260624T230436
CREATED:20210705T165003Z
LAST-MODIFIED:20210705T165003Z
UID:10001560-1625443200-1625529599@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Ciril in Metod\, sozavetnika Evrope\, slovesni praznik
DESCRIPTION:Sveta brata Ciril (ok. 826–869) in Metod (ok. 812–885) nista prva širila med našim ljudstvom Kristusovega nauka\, pač pa sta ga tako oznanjala\, da sta po letu 863 zanj pridobila vse in postavila temelje slovanski krščanski kulturi. Uvedla sta slovanski jezik v bogoslužje in dala našemu ljudstvu bogoslužne knjige v domačem jeziku\, kar je potrdil papež Hadrijan II. Učeni sv. Ciril je sicer v Rimu umrl 14. februarja 869\, sv. Metod pa je postal panonski nadškof. Njegovo delo je podpiral slovenski panonski knez Kocelj\, umrl pa je 6. aprila 885. V koledarju vesoljne Cerkve je njun god 14. februarja\, v  Sloveniji pa smo ohranili njuno praznovanje tisti dan\, ko ju je častil od leta 1880 naprej rimski koledar\, da lahko z vso slovesnostjo obhajamo v nedeljo po njunem godu »ekumenski dan«. \nVir: Hozana.si
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/ciril-in-metod-sozavetnika-evrope-slovesni-praznik/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20210629T090000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20210629T090000
DTSTAMP:20260624T230436
CREATED:20210607T184526Z
LAST-MODIFIED:20210607T184526Z
UID:10001551-1624957200-1624957200@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Mašniško posvečenje
DESCRIPTION:V ljubljanski stolnici sv. Nikolaja\, bo ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore OFM\, na praznik apostolov Petra in Pavla\, 29. 6.\, v mašnike posvetil diakone\, ki so se pripravljali za prejem mašniškega posvečenja. Slovesnost se bo začela ob 9. uri.
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/masnisko-posvecenje-3/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Ljubljana-stolnica-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210629
DTEND;VALUE=DATE:20210630
DTSTAMP:20260624T230436
CREATED:20210607T190711Z
LAST-MODIFIED:20210607T190739Z
UID:10001554-1624924800-1625011199@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Praznik apostolov Petra in Pavla
DESCRIPTION:V Katoliški cerkvi 29. junija praznujemo slovesni praznik apostolov sv. Petra in Pavla. \nPeter je bil ribič iz Betsajde ob Genezareškem jezeru. Jezus ga je poklical\, da bi bil ribič ljudi in da bi kasneje kot pastir tudi vodil Cerkev kot Božje ljudstvo. Po svetopisemskem izročilu mu je Jezus po tem\, ko ga je poklical za učenca\, spremenil ime v Peter: »Ti si Peter in na tej skali bom sezidal svojo Cerkev in vrata podzemlja je ne bodo premagala. Dal ti bom ključe nebeškega kraljestva; in kar koli boš zavezal na zemlji\, bo zavezano v nebesih; in kar koli boš razvezal na zemlji\, bo razvezano v nebesih« (Mt 16\,18–20). Zelo pomembna izkušnja v Petrovem življenju je bila ta\, da je Jezusa\, po tem\, ko je bil le-ta prijet\, kljub temu\, da se je ob njem vzgajal in učil približno tri leta\, trikrat zatajil. Po Jezusovem vnebohodu Peter nastopa kot voditelj apostolov in mlade Cerkve. Nekaj časa je bil škof v Antiohiji\, okoli leta 42 pa je odšel v Rim. Od tam je vernikom v Mali Aziji poslal dve pismi (1 Pt in 2 Pt)\, življenjsko pot pa je sklenil z mučeništvom. \nPo zgodovinskih virih naj bi apostol Peter vladal do leta 67 po Kr. Več zgodnjekrščanskih spisov potrjuje\, da je Peter umrl nasilne smrti v Rimu v času vladanja cesarja Nerona. Na kraju njegovega mučeništva je dal cesar Konstantin leta 350 postaviti veliko baziliko. Sedanja bazilika sv. Petra v Vatikanu je bila postavljena v letih med 1506 in 1526. Pod njenim glavnim oltarjem je gob apostola Petra\, čigar nasledniki so papeži oz. rimski škofje. \nApostol Pavel se je rodil okrog leta 10 po Kr. v Tarzu\, v glavnem mestu takratne rimske province Kilikije. Po rodu je bil Jud\, po očetu pa je podedoval rimsko državljanstvo. Bil je farizej in poznavalec judovstva\, ki je do spreobrnjenja na poti v Damask preganjal kristjane. Apostol Pavel je ob rojstvu dobil ime Savel\, po spreobrnjenju pa se je dal krstiti in ime spremenil v Pavel. \nO delovanju apostola Pavla poroča evangelist Luka v Apostolski delih. Obhodil je velik del takratne rimske države in ustanavljal cerkvene občine ter jih spodbujal s pismi. Danes poznamo štirinajst ohranjenih Pavlovih pisem\, ki so po vsebini in obsegu za štirimi evangeliji najpomembnejši del Svetega pisma Nove zaveze. Podobno kot apostol Peter je tudi on umrl mučeniške smrti za časa cesarja Nerona okrog leta 67. \nPraznika obeh apostolov je Cerkev obhajala že v 4. stoletju. Najstarejši rimski koledar Furija Dionizija Filokala iz leta 354 navaja 29. junij kot praznik apostolov Petra in Pavla. Na predvečer ali na praznik apostolov Petra in Pavla slovenski škofje diakone posvečujejo v duhovnike. \nVir: Katoliška Cerkev.
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/praznik-apostolov-petra-in-pavla-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Greco_El_-_Sts_Peter_and_Paul.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20210625T100000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20210625T100000
DTSTAMP:20260624T230437
CREATED:20210607T183937Z
LAST-MODIFIED:20210607T183937Z
UID:10001550-1624615200-1624615200@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Diakonsko posvečenje
DESCRIPTION:Ljubljanski nadškof metropolist msgr. Stanislav Zore OFM bo 25. 6.\, ob 10. uri\, v župnijski cerkvi župnije Ljubljana – Bežigrad\, vodil diakonsko posvečenje.
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/diakonsko-posvecenje-4/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Župnija-Ljubljana-Bežigrad.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20210625T000000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20210626T000000
DTSTAMP:20260624T230437
CREATED:20210602T183047Z
LAST-MODIFIED:20210602T183047Z
UID:10001546-1624579200-1624665600@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Romanje mladih na Brezje 2021
DESCRIPTION:Katoliška mladina bo letos organizirala tradicionalno zahvalno romanje na Brezje ob koncu šolskega in akademskega leta\, ki bo potekalo v noči s 25. na 26. junij 2021. \nRomanja naj se udeležijo mladi\, ki bi z romanjem svoje prošnje in zahvale želeli izročiti naši Materi Mariji. Možnost prijave in več informacij je dostopnih na spletni strani Katoliške mladine. \nMatevž Mehle  \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/romanje-mladih-na-brezje-2021/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Brezje-Ivan-Rampre.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210624
DTEND;VALUE=DATE:20210625
DTSTAMP:20260624T230437
CREATED:20210607T190344Z
LAST-MODIFIED:20210607T190344Z
UID:10001553-1624492800-1624579199@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Rojstvo Janeza Krstnika
DESCRIPTION:24. junija v Katoliški cerkvi obhajamo praznik rojstva Janeza Krstnika. \nV bogoslužnem letu se slovesno spominjamo rojstva dveh oseb\, ki sta najpomembnejši v zgodovini odrešenja: učlovečenega Božjega Sina Jezusa (na božič) in njegove deviške matere Marije. Godovi svetnikov so navadno postavljeni na dan njihove smrti rojstva za nebesa. Edini svetnik\, čigar rojstvo Cerkev proslavlja s posebnim praznikom\, je Janez Krstnik\, Jezusov predhodnik. Njegova vloga ob prehodu iz stare v novo zavezo je tako pomembna\, da je Bog preroku Malahiju petsto let pred Kristusom navdihnil besede: »Glej\, pošljem svojega angela /glasnika/\, da pripravi pot pred menoj.« Da je ta ‘angel’ prav Janez Krstnik\, je potrdil Jezus sam\, ko je pridigarja ob Jordanu imenoval največjega preroka in ‘več kot preroka’. \nEvangelist Luka poroča\, kako je Bog po angelu naznanil očetu Zahariju Janezovo rojstvo\, podobno kot malo kasneje Mariji iz Nazareta učlovečenje Jezusa\, božjega Sina. V obeh primerih je božji poslanec določil tudi ime otroka\, s katerim je naznačeno njegovo poslanstvo. Ime Janez se po hebrejsko glasi Johanan in pomeni ‘Bog je milostljiv’. Janezu pravimo Krstnik zato\, ker je oznanjal krst spokornosti in je tiste\, ki so se s pokoro hoteli pripraviti na Odrešenikov prihod\, krščeval v reki Jordan; predvsem pa je dobil vzdevek Krstnik zato\, ker je krstil tudi Jezusa ter ga pri tem razglasil za obljubljenega Mesija. \nKdor sodeluje pri cerkvenem bogoslužju ali kdor sam bere Sveto pismo\, ima živo pred očmi prizor oznanjenja rojstva Janeza Krstnika duhovniku Zahariju v jeruzalemskem templju. Njegova žena Elizabeta\, sorodnica Jezusove matere Marije (uveljavil se je naziv ‘teta’)\, je vztrajno prosila Boga\, da bi jima naklonil potomstvo\, po katerem bi bila deležna sreče mesijanskih časov. Zaharija in Elizabeta sta živela v kraju Ain Karem kakih sedem kilometrov jugozahodno od Jeruzalema. Ko je prišel angel k Mariji\, ji je v potrditev\, da Bogu ni nič nemogoče\, dejal: »Poglej\, tudi tvoja sorodnica Elizabeta je spočela sina v svoji starosti; in to je šesti mesec njej\, ki so jo imeli za nerodovitno.« Marija je brž pohitela k svoji sorodnici. Ob njunem srečanju je iz Marijinega srca privrel najlepši hvalospev Bogu: njena hvalnica Moja duša poveličuje Gospoda. Ko je Elizabeta rodila sina\, so mu hoteli sorodniki dati ime po očetu\, toda Zaharija je vzel deščico in nanjo zapisal: »Janez je njegovo ime.« Tedaj je spet mogel govoriti: začasna onemelost je bila kazen\, ker ni veroval angelovemu oznanilu. Sorodnike in sosede je ob vsem tem obšel strah in spraševali so se\, kaj bo s tem otrokom\, ko se že ob njegovem rojstvu dogajajo tako nenavadne stvari. Janez je bil rojen za to\, da pripravi pot Odrešeniku. To nalogo je izpolnil\, ko je Jezusa predstavil ob krstu v Jordanu. \n»Kaj bo iz tega otroka?« se lahko vprašamo ob rojstvu vsakega otroka. Vsak človek je po božjih načrtih enkraten in neponovljiv\, vsakemu je določena posebna naloga\, ki jo mora izpolniti prav on in nihče drug. Na to pa ga morajo pripraviti predvsem njegovi starši pa tudi drugi vzgojitelji. \nIme Janez je na Slovenskem tako razširjeno\, da je postalo skoraj sinonim za Slovenca (‘kranjski Janez’). Janez je ime mnogih svetnikov (skupaj 224\, v Letu svetnikov jih je 49)\, najbolj znana pri nas sta Janez Krstnik in Janez Evangelist (27. decembra). Danes imajo god številni Slovenci\, ki jim je ime Janez\, Ivan\, Janko\, Jani\, Johan\, Anže ter Slovenke z imenom Ivana\, Ivanka\, Iva\, Jana … \n  \nBesedilo s spletne strani revije Ognjišče. \nVir: Katoliška Cerkev.
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/rojstvo-janeza-krstnika-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/955_rojstvo_janeza_krstnika_masa_zvecer_pred_praznikom.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20210622T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20210622T180000
DTSTAMP:20260624T230437
CREATED:20210602T195630Z
LAST-MODIFIED:20210602T195630Z
UID:10001548-1624384800-1624384800@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Maša za domovino
DESCRIPTION:Ob 30. obletnici samostojnosti Republike Slovenije bo ljubljanski nadškof metropolit in predsednik Slovenske škofovske konference daroval sv. mašo za domovino. Vabljeni v ljubljansko stolnico\, 22. junija\, ob 18. uri.
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/masa-za-domovino-8/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/zastava.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20210621T183000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20210621T183000
DTSTAMP:20260624T230437
CREATED:20210607T180831Z
LAST-MODIFIED:20210607T180831Z
UID:10001549-1624300200-1624300200@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Maša za pokojnega nadškofa Urana
DESCRIPTION:V ljubljanski stolnici bo 21. 6. 2021\, ob 18.30 uri\, maša za pokojnega nadškofa Urana. V večnost je prestopil na veliko soboto\, 11. aprila 2021.
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/masa-za-pokojnega-nadskofa-urana/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Nadškof-Uran2.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210620
DTEND;VALUE=DATE:20210626
DTSTAMP:20260624T230437
CREATED:20210602T193510Z
LAST-MODIFIED:20210602T193510Z
UID:10001547-1624147200-1624665599@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Praznovanje 30. obletnice slovenske samostojnosti v Katoliški cerkvi v Sloveniji
DESCRIPTION:Škofje so na 123. redni seji SŠK\, ki je potekala 3. maja 2021\, sprejeli naslednje sklepe o praznovanju 30. obletnice slovenske samostojnosti v Katoliški cerkvi v Sloveniji: \n1. V nedeljo\, 20. junija 2021\, naj župniki darujejo svete maše za domovino. Župniki naj takrat blagoslovijo slovensko zastavo in jo izobesijo iz zvonika ob prepevanju slovenske himne. Po sv. maši naj sledi kulturni program. \n2. Župniki in župnijske skupnosti naj se pridružijo pobudi 24 ur posta in molitve za domovino\, ki bo od 21. junija od 18.00 do 22. junija do 18.00\, ko bo sklep s slovesno sveto mašo za domovino v ljubljanski stolnici. Slovenski katoličani naj se pridružijo k molitvi devetdnevnice za domovino\, ki jo bodo prejeli župniki preko pastoralnih služb. Vsi župniki bodo prejeli podobice z molitvijo za domovino\, ki jih razdelijo vernikom in jih povabijo k molitvi tudi po družinah. \n3. V četrtek\, 24. junija 2021\, ob 18.00 naj se po vseh župnijskih cerkvah zvoni v čast 30. obletnice samostojnosti in neodvisnosti. \n4. Dogodke in prireditve\, ki so povezani s praznovanjem naše samostojnosti\, naj duhovniki\, redovniki in redovnice ter katoliške ustanove sporočijo na SŠK preko spletnega obrazca\, ki je na spletni strani SŠK: http://katoliska-cerkev.si/30let-dogodki oz. preko e-pošte: info@rkc.si. \n  \nDr. Tadej Strehovec\nGeneralni tajnik SŠK \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/praznovanje-30-obletnice-slovenske-samostojnosti-v-katoliski-cerkvi-v-sloveniji/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/zastava-slovenija-H.-Reberk.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20210619T100000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20210619T120000
DTSTAMP:20260624T230437
CREATED:20210530T162926Z
LAST-MODIFIED:20210530T162926Z
UID:10001545-1624096800-1624104000@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:53. slovensko narodno romanje bolnikov\, invalidov in starejših na Brezje
DESCRIPTION:V soboto\, 19. junija 2021\, bo vseslovensko romanje v narodno svetišče Marije Pomagaj na Brezje. Sv. mašo ob 10. uri bo ob somaševanju predstavnikov duhovnikov in invalidov vodil novomeški škof msgr. Andrej Glavan. \nRomanja na Brezje se bo lahko udeležilo le nekaj predstavnikov bolnikov\, invalidov in starejših ob spremstvu mladih\, prostovoljcev in drugih. Drugi bodo to sv. mašo lahko spremljali preko Radia Ognjišče in TV Slovenija (2. program). \nMiro Šlibar za MOPZ pri SŠK 
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/53-slovensko-narodno-romanje-bolnikov-invalidov-in-starejsih-na-brezje/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Brezje-Ivan-Rampre.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20210615T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20210615T190000
DTSTAMP:20260624T230437
CREATED:20210607T191123Z
LAST-MODIFIED:20210607T191123Z
UID:10001555-1623783600-1623783600@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Zaključni Večer Plus+ v Antonovem domu
DESCRIPTION:Zaključni Večer Plus+\, kjer bo čas za molitev\, slavljenje\, spoved in življenjske zgodbe\, bo v torek\, 15. junija 2021\, potekal v Antonovem domu na Viču v Ljubljani. \nZa več informacij spremljajte FB stran ter spletno stran Katoliške mladine. \nKatoliška mladina \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/zakljucni-vecer-plus-v-antonovem-domu/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Ljubljana-Vič1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210611
DTEND;VALUE=DATE:20210612
DTSTAMP:20260624T230437
CREATED:20210607T185921Z
LAST-MODIFIED:20210607T185921Z
UID:10001552-1623369600-1623455999@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Srce Jezusovo
DESCRIPTION:Osem dni po prazniku Svetega Rešnjega telesa in Rešnje krvi obhaja Cerkev slovesni praznik Srca Jezusovega. Letos je to 11. junija. \nPraznik skuša prodreti v globino in notranje jedro Kristusove skrivnosti\, v jedro\, iz katerega pritekajo vsa velika dela v naše odrešenje\, posebno še Kristusova daritev na križu. In to je tista ljubezen\, ki je bila od vekov skrita v brezdanjih globinah troedinega Boga\, ki pa si je prevzela našo človeško naravo in nas v Kristusu začela ljubiti tudi s človeškim srcem ter dosegla svoj vrhunec v kalvarijski daritvi\, ko so iz prebodene Kristusove strani začele teči reke žive vode\, ki odslej nikdar več ne bodo usahnile. \nZgodovina češčenja Jezusovega Srca se začenja z apostolom Janezom\, ki se je naslonil na Jezusove prsi (prim. Jn 13\, 15; 21\, 20) in apostola Pavla\, ki je svoje vernike imel rad v Ljubezni Jezusa Kristusa (prim. Flp 1\, 8). Češčenje Jezusovega Srca so širili srednjeveški mistiki\, posebno sveti Bernard\, sveti Bonavetura in sveti Bernardin; v tem času so nastale priljubljene pesmi\, litanije in podobe Jezusovega Srca. V 14. stoletju je ta pobožnost nekoliko pojenjala. Spet pa se je poživila v 16. in 17. stoletju\, za kar ima velike zasluge Janez Eudes\, ki ga je papež Pij X. Imenoval začetnika\, učitelja in apostola liturgičnega češčenja Srca Jezusovega\, ker je leta 1670 napisal besedilo za molitveno bogoslužje (brevir) in za mašo v čast Srcu Jezusovemu. \nPapež Leon XIII. je leta 1899 v okrožnici Annum sanctum (Sveto leto) orisal smisel češčenja Srca Jezusovega in vsebino praznika. V okrožnici je tudi napovedal\, da bo za začetek 20. stoletja ves svet posvetil Srcu Jezusovemu. Odobril je tudi litanije Srca Jezusovega. \nOb stoletnici\, odkar je bil praznik Srca Jezusovega razširjen na vso katoliško Cerkev\, je Pij XII. leta 1956 izdal okrožnico Zajemali boste (Haurietis aquas)\, kjer je podal vsestransko in globoko teologijo Srca  Jezusovega. \nPavel VI. je leta 1965 napisal okrožnico Nedoumljivo bogastvo Kristusovo. V njej je znova naglasil pomembnost Srca Jezusovega. V duhu drugega vatikanskega koncila je močno poudaril zvezo\, ki jo ima to češčenje z evharistijo posebej z njenim daritvenim značajem\, se pravi z mašo in obhajilom kot daritvenim obredom. \nČeščenje Srca Jezusovega se nanaša na tisto\, kar je pri Kristusu in sploh pri skrivnosti odrešenja najglobljega\, kar zajema iz globin njegove Božje – človeške ljubezni. Častiti Srce Jezusovo torej pomeni častiti Jezusovo osebo s posebnega vidika njegove odrešenjske ljubezni Zato je jasno\, da ta pobožnost nikakor ne nasprotuje drugim zdravim pobožnostim\, ki jih Cerkev priporoča\, temveč jih krepi\, poglablja in prešinja. \n  \nBesedilo je povzeto s spletne strani stolne župnije Novo mesto. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/srce-jezusovo-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/294566_10150361924478805_76387193804_7995507_24040279_n.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210531
DTEND;VALUE=DATE:20210601
DTSTAMP:20260624T230437
CREATED:20210505T175502Z
LAST-MODIFIED:20210505T175502Z
UID:10001544-1622419200-1622505599@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Obiskanje Device Marije
DESCRIPTION:Marijino obiskanje tete Elizabete je najprej uvedel sv. Bonaventura kot poseben praznik članov frančiškanske družine\, pozneje ga je sprejel tudi rimski bogoslužni koledar. Namesto 2. julija ga sedaj praznujemo vmes med Gospodovim oznanjenjem in rojstvom sv. Janeza Krstnika. \nVir: Hozana.si
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/obiskanje-device-marije/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/obiskanje.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210530
DTEND;VALUE=DATE:20210531
DTSTAMP:20260624T230437
CREATED:20210505T175140Z
LAST-MODIFIED:20210505T175140Z
UID:10001543-1622332800-1622419199@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Nedelja Svete Trojice
DESCRIPTION:V Katoliški cerkvi na nedeljo po binkoštnem prazniku praznujemo nedeljo Svete Trojice. \nNauk o Sveti Trojici se je izoblikoval že na koncilu v Niceji (325 po Kr.) in je kot veroizpoved (credo) v bogoslužni rabi prisoten vse do današnjih dni. Vera v Sveto Trojico je sestavni del kristjanove vere v enega Boga v treh osebah. Na nedeljo Svete Trojice se pri bogoslužju zato posebej poglabljamo v skrivnost verske resnice o enem Bogu v treh osebah\, ki so Oče\, Sin in Sveti Duh (prim. Katekizem Katoliške Cerkve (KKC) 249–256). \nKristjani smo krščeni v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha\, s čimer postanemo tudi člani Cerkve. Skrivnosti enega Boga v treh osebah verujočim ni dano spoznavati samo z razumom\, temveč tudi na osnovi milostnega daru vere ter Božjega razodetja Jezusa Kristusa. O identiteti Boga Očeta in Svetega Duha je spregovoril Jezus Kristus.[1] Čeprav tri Božje osebe ločimo med seboj\, nobena od treh oseb nikdar ne deluje brez sodelovanja drugih dveh. Očetu pripisujemo\, da je Stvarnik vesolja in človeka\, Jezusu Kristusu dela odrešenja\, Svetemu Duhu\, ki izhaja iz Očeta in Sina\, pa dela posvečenja. \nČeprav razlikujemo tri Božje osebe\, jih ne smemo ločevati. Nauk o Sveti Trojici poudarja\, da je delo stvarjenja skupno vsem trem osebam Trojice\, saj so vse tri eno počelo stvarjenja. Hkrati pa je stvarjenje povezano z razodetjem in odrešenjem\, ki je prišlo po Jezusu Kristusu\, stvarstvu pa se posreduje po Svetem Duhu. Sveti Duh je kot tretja Božja oseba poslan od Očeta in Sina ter vodi Cerkev\, ki je skupnost verujočih. Bistvo odnosov med tremi Božjimi osebami je brezpogojna ljubezen. \nEna od najbolj znanih upodobitev Svete Trojice je ikona ruskega ikonopisca Andreja Rubljova (1360–1430). Vsebinsko jo povezujemo s starozaveznim svetopisemskim odlomkom\, ki opisuje Božji obisk pri Abrahamu in Sari ob Mamrejevih hrastih.[2] \n\n\n\n[1] O skrivnostni dinamiki odnosov med Očetom in Sinom in Svetim Duhom je največ zapisov in razlag v Janezovem evangeliju. \n\n\n[2] Prim. 1 Mz 18\,1–15. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/nedelja-svete-trojice-3/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210524
DTEND;VALUE=DATE:20210525
DTSTAMP:20260624T230437
CREATED:20210505T174816Z
LAST-MODIFIED:20210505T174816Z
UID:10001542-1621814400-1621900799@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Marija Pomagaj\, zavetnica Slovencev
DESCRIPTION:ZGODOVINA PRAZNIKA \nK nastanku praznika Marije pomočnice kristjanov sta pripomogla dva zgodovinska dogodka. V času papeža Pija V. (1566–1572) so dežele okrog sredozemskega morja ogrožali Turki. Zbral je 222 ladij in 40.000 vojakov\, ki so se kleče izročili Marijinemu varstvu. Vnela se je huda bitka\, v kateri so osvobodili 15.000 krščanskih sužnjev. Na tej osnovi je papež Pij V. Božji materi Mariji dal naziv Pomočnica kristjanov\, ki je od tedaj tudi sestavni del litanij Matere Božje. \nNa praznik Marije Pomočnice kristjanov oz. Marije Pomagaj se spominjamo vrnitve papeža Pija VII. (1800–1823) iz Napoleonovega ujetništva v Rim. Cesar Napoleon je v okviru vojaških pohodov zasedel tudi Rim in 17. maja 1809 razglasil ukinitev papeške države. Hkrati je ukazal\, naj papeža ujamejo in odpeljejo v Francijo\, kjer je trpel lakoto in pomanjkanje. Papež Pij VII. je bil brez strežaja\, spovednika\, vzeli pa so mu tudi brevir\, knjige in pisala. \nLeta 1814 se je zgodil preobrat. Napoleon je bil premagan in odstavljen in leta 1815 poslan v izgnanstvo. Odstop je podpisal v Fontainebleauju pri Parizu\, kamor je dal zapreti tudi papeža Pija VII. Papež se je 24. maja 1815 vrnil v Rim in odločil\, da se ta dan praznuje praznik Marije Pomočnice kristjanov. Leta 1815 se je rodil sv. Janez Bosko (1815–1888)\, ustanovitelj salezijancev\, ki je svoje delo z mladino izročil v Marijino varstvo. \nPRAZNIK MARIJE POMAGAJ V SLOVENIJI \nPraznik Marije Pomočnice kristjanov slovesno praznujejo v številnih škofijah po svetu. V ljubljanski nadškofiji ga posebej praznujejo na Brezjah\, ki so najbolj priljubljena in znana slovensko božja pot ter v župniji Marije Pomočnice na Rakovniku. \nPo naročilu mošenjskega župnika Urbana Ažbeta so leta 1800 na Brezjah postavili novo stransko kapelico v čast Mariji Pomagaj. V njej je bila slika Leopolda Layerja\, posnetek znamenite Cranachove Marije Pomočnice. Leopold Layer je leta 1814 iz zaobljube\, ker je bil po Marijini priprošnji rešen iz ječe\, poslikal celotno kapelico. Marijina podoba je postala vir milosti in navdiha\, saj so pred njo molili številni verniki\, ki so prihajali od blizu in daleč. Pozornost so vzbudila različna uslišanja. Ljubljanski škof Jakob Missia (1897–1899) je 9. oktobra 1889 blagoslovil temeljni kamen za novo Marijino cerkev\, 7. oktobra 1900 pa jo je tudi posvetil. \nVir: Radio Ognjišče
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/marija-pomagaj-zavetnica-slovencev/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Marija-Pomagaj.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210523
DTEND;VALUE=DATE:20210524
DTSTAMP:20260624T230437
CREATED:20210505T174403Z
LAST-MODIFIED:20210505T174403Z
UID:10001541-1621728000-1621814399@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Binkošti
DESCRIPTION:Praznik obhajamo 50 dni po veliki noči in je praznik prihoda Svetega Duha\, ker je na ta dan po svetopisemskem sporočilu nad zbrane učence in Božjo mater Marijo prišel Sveti Duh (prim. Apd 2\,1–11; Jn 20\,19–23).[1] \nSveti Duh v življenju krščanske skupnosti\nIz svetopisemskega besedila izhaja pomen delovanja Svetega Duha v Cerkvi in življenju krščanske skupnosti\, saj je on dejavno navzoč ob sprejemanju odločitev (prim. Apd 15\,28)\, izbira oznanjevalce (prim. Apd 13\,2) ter jih vodi (Apd 8\,26–40). Začetki Cerkve so po Apostolskih delih v tesni povezanosti s prihodom Svetega Duha\, zato v drugem Lukovem delu – Apostolskih delih – binkošti zavzemajo središčno mesto. Kakor je Jezus po krstu v Duhu začel svoje delovanje s programskim govorom v nazareški shodnici\, ki ga je sklenil z opozorilom\, da so vsi (ne samo Judje) poklicani k odrešenju; tako tudi Cerkev po svojem binkoštnem krstu (prim. Apd 2\,1–4) začenja svoje poslanstvo s Petrovim govorom v Jeruzalemu (prim. Apd 2\,14 in sl.)\, ki na koncu nakaže univerzalni vidik odrešenja (prim. Apd 2\,39). Tako sta celotno evangeljsko poslanstvo Cerkve\, kakor tudi poslanstvo Jezusa Kristusa prikazana kot delovanje pod vodstvom Svetega Duha.[2] \nApostolska dela pričujejo o delovanju Svetega Duha ne samo ob nastanku Cerkve\, ampak tudi o njegovem stalnem spremljanju Cerkve na njeni poti napredovanja. Celotna knjiga je eno samo sklicevanje na Svetega Duha. Ta je dvakrat omenjen kot prvotni dejavnik odrešenja\, njegovo delo je tudi obrat Cerkev k poganom. Po molitvi\, veri in krstu Sveti Duh podarja moč za pričevanje ter vodi Cerkev pri njenem misijonskem poslanstvu in oznanjevanju evangelija.[3] \nSveti Duh in nova evangelizacija\nSveti Duh je začetnik in počelo vsake evangelizacije\, je prvenstveni nosilec veselega oznanila v svet in prehiteva človeško oznanjevanje evangelija. Papež Pavel VI. (1963–1978) je izpostavil vlogo Svetega Duha kot glavnega dejavnika evangelizacije\, zato mora Cerkev bolj premišljevati naravo\, vlogo in način delovanja Svetega Duha v današnji družbi in evangelizaciji. Ko Cerkev danes čuti potrebo po novi evangelizaciji\, pravzaprav čuti potrebo po bolj odločni poslušnosti in odprtosti za delovanje Svetega Duha.[4] \nNova evangelizacija\, ki pomeni prehod od tradicionalne k osebni veri\, pomeni tudi novo prisluškovanje Svetemu Duhu\, ki tudi za danes pozna prave rešitve za nastale razmere. Evangelizacija je tudi »nova«\, ker Sveti Duh neprestano ustvarja novost Božje besede in ljudi na novo duhovno prebuja. Sveti Duh je tisti\, ki evangeliju odpira pot v srca ljudi in družbe (prim. Apd 16\,9–10) ter konkretizira evangeljsko sporočilo v sodobni čas in okolje.[5] \nIzraz binkošti in cerkveno leto\nBeseda binkošti izhaja iz nemškega jezika (Pfingsten iz ‘der fünfzigste Tag’ (petdeseti dan))\, pojem pa izhaja iz grške besede pentekoste’ (hemera)\, kar pomeni petdeseti (dan). Po binkoštih se v Katoliški Cerkvi nadaljuje liturgični čas med letom\, ki traja do konca cerkvenega leta oziroma do začetka adventnega časa. Velikonočno svečo v cerkvah z oltarnega prostora odnesejo h krstnemu kamnu\, duhovniki in drugi sodelavci pa pri bogoslužju nosijo liturgična oblačila v zeleni barvi. \n\n\n\n[1] Apd 2\,1–11: Ko je prišel binkoštni dan\, so bili vsi zbrani na istem kraju. Nenadoma je nastal z neba šum\, kot bi se bližal silovit vihar\, in napolnil vso hišo\, kjer so se zadrževali. Prikazali so se jim jeziki\, podobni plamenom\, ki so se razdelili\, in nad vsakim je obstal po eden. Vsi so bili napolnjeni s Svetim Duhom in začeli so govoriti v tujih jezikih\, kakor jim je Duh dajal izgovarjati. V Jeruzalemu so tedaj prebivali Judje\, pobožni možje iz vseh narodov pod nebom. Ko se je razširil glas o tem\, se je zbrala množica ljudi\, ki so bili vsi iz sebe\, ker jih je vsakdo slišal govoriti v svojem jeziku. Strmeli so\, se čudili in govorili: Glejte\, ali niso vsi ti\, ki govorijo\, Galilejci? Kako\, da jih slišimo vsak v svojem materinem jeziku? Parti\, Medijci in Elamci in tisti\, ki prebivamo v Mezopotamiji\, Judeji in Kapadokiji\, v Pontu in Aziji\, v Frigiji in Pamfiliji\, v Egiptu in v libijskih krajih blizu Cirene\, in mi iz Rima\, ki se zdaj mudimo tukaj\, Judje in spreobrnjenci\, Kreni in Arabci – vsi jih slišimo\, kako v naših jezikih oznanjajo velika Božja dela!\nJn 20\,19–23: Pod noč tistega dne\, prvega v tednu\, ko so bila tam\, kjer so se učenci zadrževali\, vrata iz strahu pred Judi zaklenjena\, je prišel Jezus\, stopil mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« In ko je to rekel\, jim je pokazal roke in stran. Učenci so se razveselili\, ko so videli Gospoda. Tedaj jim je Jezus spet rekel: »Mir vam bodi! Kakor je Oče mene poslal\, tudi jaz vas pošiljam.« In ko je to izrekel\, je dihnil vanje in jim dejal: »Prejmite Svetega Duha! Katerim grehe odpustite\, so jim odpuščeni; katerim jih zadržite\, so jim zadržani.« \n\n\n[2] Prim. C. Sorč\, Sveti Duh\, v: Priročnik dogmatične teologije\, Družina 2003\, 524. \n\n\n[3] Prim. C. Sorč\, n. d.\, 525. \n\n\n[4] Prim. C. Sorč\, n. d.\, 587. \n\n\n[5] Prim. C. Sorč\, n. d.\, 587. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/binkosti-3/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20210520T090000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20210520T090000
DTSTAMP:20260624T230437
CREATED:20210505T172508Z
LAST-MODIFIED:20210505T172508Z
UID:10001537-1621501200-1621501200@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Krizmena maša
DESCRIPTION:Krizmena maša se navadno obhaja na veliki četrtek dopoldan. Ker je na veliki četrtek Jezus postavil zakrament sv. evharistije in mašniškega posvečenja\, škof svoje duhovnike zbere v stolni cerkvi\, da bi se spomnili na dar svojega duhovništva. Poimenovanje pa izhaja iz dejstva\, da ta dan škof posveti in blagoslovi sveta olja: krizmo\, bolniško in krstno olje\, ki jih škofje in duhovniki uporabljajo pri obhajanju zakramentov krsta\, birme\, bolniškega maziljenja in sv. reda. \nZaradi epidemioloških razmer krizmena maša tudi letos ni bila obhajana na veliki četrtek. Nadškof msgr. Stanislav Zore OFM bo svoje duhovnike zbral ob oltarju ljubljanske stolne cerkve sv. Nikolaja\, v četrtek\, 20. 5. 2021\, ob 9. uri\, ob upoštevanju navodil stroke in Vlade RS.
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/krizmena-masa-3/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210517
DTEND;VALUE=DATE:20210518
DTSTAMP:20260624T230437
CREATED:20210505T173025Z
LAST-MODIFIED:20210505T173025Z
UID:10001539-1621209600-1621295999@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:25. obletnica obiska papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji
DESCRIPTION:V Sloveniji se 17. maja spominjamo obiska papeža Janeza Pavla II. naše države. \nOd petka\, 17. maja\, do nedelje\, 19. maja 1996\, je papež Janez Pavel II. prvič obiskal Slovenijo. Po prihodu in sprejemu na brniškem letališču je sveti oče priromal k Mariji Pomagaj na Brezje kmalu po 17. uri. Sveti oče je pred milostno podobo Marije Pomagaj molil ter ji nato podaril rožni venec. \nPapež Janez Pavel II. je Slovenijo prvič obiskal 17. maja 1996\, drugič pa 19. septembra 1999. V okviru prvega obiska\, ki je potekal pod geslom Oče\, potrdi nas v veri\, je obiskal tri tedanje (nad)škofije: Koper\, Ljubljano in Maribor. \nSrečal se je z vodilnimi predstavniki političnega in verskega življenja\, redovnimi predstojnicami in predstojniki\, verniki in številnimi mladimi iz domovine\, zamejstva in tujine. \nPapež je leta 1996 pri nas praznoval svoj 76. rojstni dan in se je ob tej priložnosti spomnil tudi pomembnih obletnic slovenskega naroda v povezavi s krščanstvom na Slovenskem: obeležitev 1250-letnice krščanstva na Slovenskem\, 1200 let od oglejsko-čedadske sinode\, ki je začrtala misijonsko in pastoralno delo med Slovenci južno od Drave ter 1111 let od smrti slovanskega apostola sv. Metoda. \nSlovenci smo tedaj obhajali tudi 1000-letnico Brižinskih spomenikov\, najstarejšega slovenskega verskega in kulturnega dokumenta\, ki je prvo katehetsko-liturgično besedilo v slovenskem jeziku (delno povzeto po spletni strani Radia Ognjišče). \nVeč o papežu Janezu Pavlu II. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/25-obletnica-obiska-papeza-janeza-pavla-ii-v-sloveniji/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/ddda005c01e20fb60b245b3483be8858a9f3e3842.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210513
DTEND;VALUE=DATE:20210514
DTSTAMP:20260624T230437
CREATED:20210505T173903Z
LAST-MODIFIED:20210505T173903Z
UID:10001540-1620864000-1620950399@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Gospodov vnebohod
DESCRIPTION:Gospodov vnebohod je poleg velike noči in binkošti eden izmed najpomembnejših krščanskih praznikov\, ki so ga zanesljivo obhajali že ob koncu 4. stoletja. \nPraznik obhajamo štirideset dni po veliki noči\, saj se je Jezus po svetopisemskem izročilu po vstajenju štirideset dni prikazoval učencem in izbranim pričam\, preden je odšel v nebo (prim. Mr 16\,19–20; Lk 24\,50–53 in Apd 1\,9–11).[1] \nPraznik želi poudariti pomen Kristusove bližine z Bogom Očetom in Svetim Duhom. Jezus\, ki je z dušo in telesom odšel v nebesa\, ostaja med nami prisoten na več načinov. Kot je zapisano v Konstituciji o svetem bogoslužju drugega vatikanskega cerkvenega zbora (1962–1965)\, je Kristus navzoč tedaj\, ko skupnost verujočih (Cerkev) moli ali poje\, v Božji besedi\, zapisani v Svetem pismu\, v duhovnikovi osebi\, ko deluje v Jezusovem imenu\, v zakramentih ter na posebej očiten in izrazit način v zakramentu evharistije\, ki predstavlja trajno Kristusovo navzočnost.[2] \nPomen Kristusovega vstajenja in trajne navzočnosti med ljudmi je temelj\, na katerem sloni nauk Cerkve in iz katerega izhaja tudi njeno verovanje. Cerkev po Kristusovem naročilu od zadnje večerje dalje (prim. Mt 26\,26–30) ponavlja besede posvetitve kruha in vina v Kristusovo telo in kri. \n\n\n\n[1] Vzdignil se je pred njihovimi očmi in oblak ga je zastrl njihovim pogledom. Ko so po njegovem odhodu strmeli v nebo\, glej\, sta stala pri njih dva moža v belih oblačilih\, ki sta rekla: »Možje Galilejci\, kaj stojite in gledate v nebo? Ta Jezus\, ki je bil vzet od vas v nebo\, bo prišel prav tako\, kakor ste ga videli iti v nebo« (Apd 1\,6–11). \n\n\n[2] Prim. Konstitucija o svetem bogoslužju (B 7). \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/gospodov-vnebohod-2/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210507
DTEND;VALUE=DATE:20210508
DTSTAMP:20260624T230437
CREATED:20210505T172730Z
LAST-MODIFIED:20210505T172730Z
UID:10001538-1620345600-1620431999@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Obletnica izhajanja katoliškega tednika Družina
DESCRIPTION:Slovenski katoliški tednik Družina od maja 1952 izhaja kot verski list tedanje apostolske administrature za Goriško. Njen ustanovitelj in izdajatelj je bil apostolski administrator msgr. dr. Mihael Toroš. \nDružina naj bo!\nIdejni vodja je bil apostolski administrator za Goriško dr. Mihael Toroš\, ki je od takratnih oblasti dobil dovoljenje za izdajanje novega verskega lista. Ime Družina si je zamislil njen prvi glavni urednik dr. Jože Premrov. »V mislih sem imel slovenski narod\, ki naj bo ena sama Družina. Ko sem razloge povedal Torošu\, me je od veselja objel in dejal ‘Družina naj bo!’« je o nastanku imena ob 50-letnici izhajanja povedal Premrov. \nIz primorskega verskega lista se je Družina razširila v vseslovenski verski časopis\nKljub dovoljenju oblasti se je Družina spopadala s številnimi podtikanji\, kar je pri njenih ustvarjalcih vzbujalo slutnjo\, da bi časopis lahko celo prepovedali. Zato je njeno preživetje vse do sedanjosti res pomemben dosežek. Uredniki in sodelavci niso obupali\, iskali so nove poti\, krog naročnikov se je širil in prerasel Primorsko\, za katero je bil časopis prvotno namenjen. Leta 1965 je tako dosegla že vse slovenske škofije in zamejstvo\, zdaj jo prejmejo tudi rojaki po svetu. \nLeta 1973 je Družina iz štirinajstdnevnika (v letih med 1956 in 1961 je zaradi političnega pritiska izhajala le enkrat mesečno) postala tednik\, kar je še zdaj. Od leta 1998 redno izhaja v barvah. Letno izide 52 številk\, ob posebnih priložnostih pa tudi izredna številka. Ob obisku sv. papeža Janeza Pavla II. leta 1996 je tri dni izhajala vsak dan. \nDružino bogatijo priloge\, spletna stran\, družbena omrežja\, knjige in revije\nDružini so se pridružile tudi priloge. Zdaj redno izhajata dve: mesečno izide Slovenski čas\, vsak teden pa Naša družina. V koraku s časom je Družina dobila tudi spletno stran\, na kateri lahko vsak dan spremljate novice iz Cerkve doma in po svetu\, obveščamo vas o dogodkih v galeriji Družina in novostih založbe Družina\, ki poleg časopisa izdaja tudi revije in knjige za različne okuse in starosti. Spremljate nas lahko tudi na facebooku\, twitterju in instagramu. \nUčimo se iz zgodovine\, zazrti smo v prihodnost\nPodrobneje o zgodovini Družine lahko preberete tule\, iz nje se sicer učimo\, še posebej pa smo osredotočeni na prihodnost. \nVoščilo članov programskega sveta Družine\n“Ob prazniku tednika Družina\, ki praznuje 68 let\, želimo vsem\, ki jo pripravljajo\, vse najboljše! Zahvaljujemo se jim za njihov trud pri posredovanju pozitivne podobe o Cerkvi\, veri in krepitvi krščanske identitete ter ponosa. V zgodovini so se najbolj krepile in (končno) preživele tiste kulture\, ki so posodobile svoje življenje z novimi in učinkovitejšimi sredstvi komuniciranja. Za današnjo digitalno dobo\, katero zapolnjuje družba tveganja\, bodo udarci\, kot so koronavirus nekaj zelo pogostega. V takšnih situacijah bodo preživele mrežne strukture komuniciranja. Katoliške družine\, župnije in druge skupnosti so kot majne celice\, ki jih je potrebno povezovati. \nV prihodnje bo tednik Družina učinkovit\, če bo uspel med seboj povezovati vse katoličane med seboj in s Kristusom\, obenem pa bo nagovarjal tudi druge kristjane\, iskalce Boga ter s svojimi stališči dobrohotno izzival neverne.” \nJože Plut\, Bogdan Vidmar in David Kraner \nHvala tudi vsem\, ki nas berete. Pri Družini se bomo še naprej trudili\, da bomo pripravljali verodostojne novice\, vsebine iz življenja Cerkve doma in po svetu\, obveščali vas bomo z dogajanji v naši družbi. Z vašo podporo še naprej ostajamo največja SLOVENSKA DRUŽINA. \n  \nZgodovina tednika Družina\nBesedilo je pripravil msgr. mag. Franci Petrič. \nV letu 1952 je bil pritisk komunistične oblasti na Cerkev najhujši in tudi uredništvo se je ukvarjalo s težkimi administrativnimi in gmotnimi ovirami (npr. t. i. »pomanjkanje« papirja). Prva naklada je bila v 15.000 izvodih\, z vsako naslednjo številko pa je naraščala. Družina je takrat izhajala kot štirinajstdnevnik. Administrativno omejevanje naklade je trajalo do leta 1962\, ko je Družina dosegla 56.000 izvodov. V letih med 1956 in 1961 je zaradi političnega pritiska izhajala le kot mesečnik. Od leta 1962 pa spet kot štirinajstdnevnik. \nDne 20. maja 1965 je apostolski administrator za slovensko Primorje (pozneje koprsko škofijo) škof msgr. dr. Janez Jenko Družino zaupal vsem trem slovenskim ordinarijem\, ki je takrat tudi formalno postala glasilo vseh slovenskih škofij. To je bil čas ureditev diplomatskih odnosov med SFRJ in Svetim sedežem\, zato je postal pritisk komunistične oblasti ohlapnejši\, naklada pa je zaradi vse bolj pestre in obširne vsebine strmo rasla (leta 1966 Družina prvič izide v 100.000 izvodih). Vsebina\, ki je bila dotlej pretežno omejena na nabožne članke\, pridige in kvečjemu domoljubne spise\, je svojim bralcem začela širiti obzorje s poročili o dogodkih v Cerkvi doma in po svetu. To je doba pomladne rasti in bujnega razcveta\, ki se kaže v rekordnih nakladah. V letu 1971 je štela 130.000\, za božič 1971 pa celo rekordnih 147.000 izvodov. Januarja 1973 je začela Družina izhajati kot tednik. \nKonec sedemdesetih in na začetku osemdesetih let je Družina s svojim pisanjem vztrajno odpirala pereča vprašanja in v javnosti širila kritično misel. Posebej se je angažirala v prizadevanjih za pravice katoličanov in verujočih v socialistični družbi: vprašanja uradne ateistične vzgoje v šolah\, praznovanje božiča kot dela prostega dne\, pravice vernih v javnih zavodih (duhovna oskrba v zaporih\, bolnišnicah\, domovih za ostarele)\, demokratizacija družbe idr. Ob uvedbi demokracije leta 1990 je Družina podpirala osamosvajanje slovenske države. \nDružina sedemdesetih in osemdesetih let je\, kot je dejal dr. Drago Klemenčič\, »kazalec svoboščin pri nas«. Tudi policijska zaslišanja\, preiskave prostorov uredništva in sodno preganjanje takratnim urednikom ni vzelo poguma\, da ne bi ostali kritični spremljevalci družbenih dogajanj. Zaradi zavzemanja za pravice vernih v družbi je bila Družina 26. januarja 1975 zaplenjena. S hvaležnostjo se spominjajo prvega urednika dr. Jožeta Premrova\, pa tudi na ostalih nekdanjih urednikov: dr. Ivan Merlaka\, dr. Draga Klemenčiča\, dr. Janeza Grila in pokojnega Frančka Križnika. \nDružina se je v preko 60. letih obstoja iz verskega tednika z omejenim številom strani razvila v kakovosten tednik\, ki redno izhaja. Tudi tehnično je dosegla napredek\, saj že od leta 1998 redno izhaja v barvah. Nekoč je pri Družini delalo majhno število ljudi (urednik\, lektor in računovodja)\, danes pa ima v uredništvu zaposlenih več novinarjev in tehnično osebje. Letno izide 52 številk\, ob posebnih priložnostih pa tudi izredna številka. Vsaka številka ima nad trideset rednih sodelavcev in več desetin občasnih piscev\, ki poročajo o življenju posameznih župnij in skupnosti. \nDružina je vsebinsko zasnovana kot katoliški tednik\, ki redno poroča o življenju Cerkve doma in v svetu ter se hkrati ukvarja z vsemi vprašanji\, ki zadevajo sodobnega človeka. Z demokracijo se je prostor svobode razširil\, zato kot katoliški časopis obravnavamo vsa vprašanja\, ki zanimajo današnjega Slovenca – od kulture in politike\, do umetnosti\, prostega časa ter tudi športa. Posebno pozornost namenjamo evangelizaciji mladih. \nSlovenskemu človeku hočemo oznanjati besedo odrešenja. Naše poslanstvo je povezovati krajevno občestvo Cerkve na Slovenskem z vesoljno Cerkvijo\, širiti obzorja\, odgovarjati na duhovne\, verske\, kulturne\, narodnostne pa tudi politične potrebe vernega človeka. Z vstopom v jubilejno leto smo 18. maja 2011 dali tedniku novo zunanjo podobo. Vsebinsko je danes Družina obogatena še z različnimi prilogami\, kot so: Naša družina (namenjena družini in vzgoji)\, Kažipot(medijska priloga)\, Slovenski čas (priloga za družbo in kulturo)\, Berem bereš(knjige in založniška dejavnost) ter Vodnik po duhovnih vajah. \nOb 60. jubileju je izšla tudi posebna priloga\, kjer je predstavljen časopis\, njegovi novinarji\, sodelavci\, dopisniki in bralci. Družina prinaša slovenskemu človeku oznanilo Sveta vera bodi vam luč\, materni jezik pa ključ ter želi ostati svetilnik vere in ljubezni do Cerkve in slovenskega naroda. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/obletnica-izhajanja-katoliskega-tednika-druzina-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/druzina-logo-380x380.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210429
DTEND;VALUE=DATE:20210430
DTSTAMP:20260624T230437
CREATED:20210402T205437Z
LAST-MODIFIED:20210402T205700Z
UID:10001535-1619654400-1619740799@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sv. Katarina Sienska - sozavetnica Evrope\, praznik
DESCRIPTION:sveta Katarina Sienska – devica in cerkvena učiteljica
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sv-katarina-sienska/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Katarina-Sienska-revija-Ognjisce.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210425
DTEND;VALUE=DATE:20210426
DTSTAMP:20260624T230437
CREATED:20210402T184335Z
LAST-MODIFIED:20210402T184335Z
UID:10001527-1619308800-1619395199@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Molitveni dan za nove duhovne poklice
DESCRIPTION:4. velikonočna nedelja\, nedelja Dobrega pastirja (letos 25. aprila)\, je tradicionalen dan molitve za nove duhovne poklice. Vatikan je skupaj z italijansko škofovsko konferenco za izhodišče letošnjega razmišljanja vzel prvi stavek in celotno 141. točko apostolske spodbude Veselite in radujte se\, ki jo je leta 2018 podpisal papež Frančišek. Uvodni stavek se glasi: »Svetost je skupna pot\, ki jo hodimo v paru.« Besedilo želi poudariti\, da smo za življenje po evangeliju drug drugemu v spodbudo\, prav tako\, ko ustvarjamo pravo ozračje za odgovor na Božji klic. Odgovornost in prispevek občestva. Prav vsak kristjan\, vsaka družina\, župnijska skupina in vsa druga občestva so poklicana in odgovorna\, da prizadevno sodelujejo pri pastorali poklicanosti in soustvarjajo ozračje\, kjer se bo vsak lahko svobodno odločil za življenje v skladu z Božjo voljo. Zato smo izbrali za letošnje geslo: »PRIPADAJ\, IŠČI IN SE ODLOČI«\, kar nakazuje\, da se duhovni poklici rojevajo v občestvu\, ki mu\nnudi oporo in bližino. \nKnjižica\, ki spremlja pripravljalni teden\, začenši s 3. velikonočno nedeljo\, je tako zastavljena\, da jo lahko uporabljate pri bogoslužju (uvod\, nagovor\, prošnje) in tudi za uvodno razmišljanje o skupni odgovornosti pri vseh skupinah v župniji. \nHvala vsem in vsakemu posebej za njegov prispevek pri delu za nove duhovne poklice. \nJure Ferlež\nčlan UP
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/molitveni-dan-za-nove-duhovne-poklice/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210418
DTEND;VALUE=DATE:20210426
DTSTAMP:20260624T230437
CREATED:20210402T185727Z
LAST-MODIFIED:20210402T185727Z
UID:10001528-1618704000-1619395199@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Teden molitve za duhovne poklice
DESCRIPTION:Med 18. in 25. aprilom bo v Cerkvi v Sloveniji potekal teden molitve za duhovne poklice. Molitev bo potekala po župnijskih skupnostih.
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/teden-molitve-za-duhovne-poklice-5/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210411
DTEND;VALUE=DATE:20210412
DTSTAMP:20260624T230437
CREATED:20210402T204607Z
LAST-MODIFIED:20210402T204607Z
UID:10001534-1618099200-1618185599@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Bela nedelja - nedelja Božjega usmiljenja
DESCRIPTION:Ime bela nedelja (lat. Dominica in albis) izvira iz starokrščanskih časov\, ko so novokrščenci\, ki so prejeli zakrament sv. krsta med velikonočno vigilijo\, ves teden po veliki noči prihajali k bogoslužju v belih oblačilih. Uporaba belih oblačil\, ki so znamenje čistosti\, je izpričana od 4. stoletja\, poseben pomen pa so dobila v 17. stoletju\, ko so jezuiti na nedeljo po veliki noči uvedli skupinsko prvo obhajilo. Bela barva ima v bogoslužju močen simboličen pomen; je seštevek vseh barv mavrice\, polnost nerazlmoljene svetlobe\, izraža začetek in konec\, polnost in praznino.[1] \nNedelja Božjega usmiljenja \nSveti papež Janez Pavel II. (1978–2005) je 30. aprila leta 2000 na nedeljo po veliki noči\, razglasil poljsko redovnico Favstino Kowalsko za svetnico ter ob tej priložnosti določil\, da se bo prva nedelja po veliki noči »odslej v vsej Cerkvi imenovala nedelja Božjega usmiljenja.«
 Papež se je pri tem oprl na javno razodetje\, posebej na Božjo besedo te nedelje\, ki nazorno govori o Božjem usmiljenju\, povod pa je bilo Jezusovo razodetje sestri Favstini: »Hči moja\, govori vsemu svetu o mojem neizmernem usmiljenju. Hočem\, da je praznik Božjega usmiljenja zatočišče vseh duš\, pribežališče vseh grešnikov. Ta dan bom razodel polnost svojega usmiljenja.
Kdor bo ta dan opravil sveto spoved in prejel sveto obhajilo\, bo dobil popolno odpuščanje grehov in kazni za grehe. Naj se nihče ne boji priti k meni\, čeprav so njegovi grehi še tako veliki. Hočem\, da praznik mojega usmiljenja slovesno obhajate prvo nedeljo po veliki noči. Povej ranjenim ljudem\, da se morajo zateči k mojemu usmiljenemu Srcu in dal jim bom svoj mir.
Preden pridem kot pravičen sodnik\, pridem kot kralj usmiljenja. Kdor zavrne moje usmiljenje\, se sam obsodi.« \nPovezanost praznika Božjega usmiljenja in 2. velikonočne nedelje kaže na simbol zveze med zakramentom svetega krsta\, velikonočno skrivnostjo odrešenja in Božjim usmiljenjem. S prejemom zakramenta krsta so pri novokrščenemu odpuščeni in očiščeni vsi grehi\, kar predstavlja razsežnost sprave med Bogom in človekom.
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/bela-nedelja-nedelja-bozjega-usmiljenja-3/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Logo-leta-usmiljenja3.jpg
END:VEVENT
END:VCALENDAR