BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Nadškofija Ljubljana - ECPv6.11.0.1//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-WR-CALNAME:Nadškofija Ljubljana
X-ORIGINAL-URL:https://nadskofija-ljubljana.si
X-WR-CALDESC:Dogodki za Nadškofija Ljubljana
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Ljubljana
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20250330T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20251026T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20250619
DTEND;VALUE=DATE:20250620
DTSTAMP:20260617T215615
CREATED:20250603T123136Z
LAST-MODIFIED:20250603T123136Z
UID:10002891-1750291200-1750377599@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Praznik sv. Rešnjega telesa in krvi
DESCRIPTION:Praznik sv. Rešnjega telesa in krvi bomo v Katoliški Cerkvi praznovali v četrtek\, 19. junija 2025. \nNa ta dan obhajamo Jezusovo navzočnost v zakramentu sv. Rešnjega telesa in krvi – evharistije\, ki je središče krščanske vere in zakramentalnega življenja vernih. Na praznik so ponekod v navadi različne oblike procesij\, s čimer verniki tudi navzven pokažejo svojo vero. Praznik je zapovedan\, zato se katoličani ta dan udeležijo bogoslužja. \n\nPraznik nima stalnega datuma\, saj je določen glede na praznik velike noči in ga obhajamo v četrtek drugi teden po prazniku binkoštih. \n\nIzraz evharistija prihaja iz grškega glagola eucharistein\, ki pomeni zahvaljevati se. Evharistija je primarni zakrament predvsem zato\, ker je pri drugih zakramentih prisotno deleženje pri neki Kristusovi kreposti\, pri evharistiji pa je vsebovan Kristus sam\, učlovečena Beseda\, glavni avtor zakramentov. Sama v sebi je evharistija najprej zakrament Božje ljubezni do ljudi\, kot jo označuje tridentinski koncil. Nato je zakrament edinosti Cerkve\, saj se z evharistijo izrazi in hkrati uresničuje edinost Božjega ljudstva. Z drugim vatikanskim koncilom bi lahko sintetizirali\, da je Kristus pri zadnji večerji zaupal svoji Cerkvi “spomin svoje smrti in svojega vstajenja: zakrament dobrotljivosti\, znamenje edinosti\, vez ljubezni\, velikonočno gostijo\, v kateri se prejema Kristus\, duša napolnjuje z milostjo in nam daje poroštvo prihodnje slave” (B 47). \nVidiki zakramenta evharistije  \nZa zakrament evharistije so se v zgodovini Cerkve izoblikovali različni vidiki in različna imena. Jezus je pri zadnji večerji z učenci\, pri kateri je kruh spremenil v svoje telo ter vino v svojo kri\, postavil zakrament evharistije\,[1] njegovo obhajanje pa je od začetkov krščanstva razpoznavno znamenje kristjanov. Postavitve zakramenta evharistije se spominjamo pri vsaki maši\, posebej tedaj\, ko duhovnik izreka posvetilne besede nad kruhom in vinom.[2] Kristjani verujemo\, da kruh po prebistvenju (transsubstanciaciji) postane Jezusovo telo\, vino pa Jezusova kri. \nPosvečene hostije se hranijo v ciborijih\, eno hostijo pa v običajno umetniško izdelani monštranci.[3] Namen hranjenja posvečenih hostij je dejstvo Jezusove trajne navzočnosti v zakramentalni obliki kot tudi možnost za češčenje. Duhovniki monštranco izpostavljajo v češčenje za posebne priložnosti\, ob veliki noči in prazniku sv. Rešnjega telesa in krvi pa so v navadi tudi procesije\, ki potekajo po cerkvah in/ali v bližnji okolici. Za praznik sv. Rešnjega telesa in krvi je marsikje v navadi postavljanje začasnih kapelic ali oltarjev\, mimo katerih poteka sprevod. Duhovnika z monštranco poleg bogoslužnih sodelavcev spremljajo verniki in s tem izrazijo zunanjo versko pripadnost. \nZakrament evharistije skupaj s krstom in birmo sodi med zakramente uvajanja v krščanstvo. Otroci\, ki so redno vključeni v proces kateheze\, ki poteka v župnijah\, v Cerkvi na Slovenskem k prvemu obhajilu pristopijo na koncu tretjega razreda. Evharistija pomeni tako polnost in vrh uvajanja v krščanstvo. \n\n[1] Prim. Mt 26\,26–30\, Mr 14\,22–26; Lk 22\,14–23 in 1 Kor 11\,23–25.\n[2] Ko je šel prostovoljno v trpljenje\, je vzel kruh\, se zahvalil\, ga razlomil\, dal svojim učencem in rekel: »Vzemite in jejte od tega vsi\, to je moje telo\, ki se daje za vas.« Prav tako je po večerji vzel kelih\, se spet zahvalil\, ga dal svojim učencem in rekel: »Vzemite in pijte iz njega vsi\, to je kelih moje krvi nove in večne zaveze\, ki se za vas in za vse preliva v odpuščanje grehov. To delajte v moj spomin.«\n[3] Monštranca je sveta posoda\, umetniško izdelana\, s podstavkom in stekleno odprtino\, v katero se postavi sveta hostija v javno čaščenje. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/praznik-sv-resnjega-telesa-in-krvi-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/7ad40b8f05b28c5207d6ac49d89df183b9ca1ef7.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20250615
DTEND;VALUE=DATE:20250616
DTSTAMP:20260617T215615
CREATED:20250603T122238Z
LAST-MODIFIED:20250605T103022Z
UID:10002890-1749945600-1750031999@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Praznik Svete Trojice
DESCRIPTION:V Katoliški Cerkvi na nedeljo po binkoštnem prazniku praznujemo nedeljo Svete Trojice. To je letos 15. junija 2025. \nNauk o Sveti Trojici se je izoblikoval že na koncilu v Niceji (325 po Kr.) in je kot veroizpoved (credo) v bogoslužni rabi prisoten vse do današnjih dni. Vera v Sveto Trojico je sestavni del kristjanove vere v enega Boga v treh osebah. Na nedeljo Svete Trojice se pri bogoslužju zato posebej poglabljamo v skrivnost verske resnice o enem Bogu v treh osebah\, ki so Oče\, Sin in Sveti Duh (prim. Katekizem Katoliške Cerkve (KKC) 249–256). \nKristjani smo krščeni v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha\, s čimer postanemo tudi člani Cerkve. Skrivnosti enega Boga v treh osebah verujočim ni dano spoznavati samo z razumom\, temveč tudi na osnovi milostnega daru vere ter Božjega razodetja Jezusa Kristusa. O identiteti Boga Očeta in Svetega Duha je spregovoril Jezus Kristus.[1] Čeprav tri Božje osebe ločimo med seboj\, nobena od treh oseb nikdar ne deluje brez sodelovanja drugih dveh. Očetu pripisujemo\, da je Stvarnik vesolja in človeka\, Jezusu Kristusu dela odrešenja\, Svetemu Duhu\, ki izhaja iz Očeta in Sina\, pa dela posvečenja. \nČeprav razlikujemo tri Božje osebe\, jih ne smemo ločevati. Nauk o Sveti Trojici poudarja\, da je delo stvarjenja skupno vsem trem osebam Trojice\, saj so vse tri eno počelo stvarjenja. Hkrati pa je stvarjenje povezano z razodetjem in odrešenjem\, ki je prišlo po Jezusu Kristusu\, stvarstvu pa se posreduje po Svetem Duhu. Sveti Duh je kot tretja Božja oseba poslan od Očeta in Sina ter vodi Cerkev\, ki je skupnost verujočih. Bistvo odnosov med tremi Božjimi osebami je brezpogojna ljubezen. \nEna od najbolj znanih upodobitev Svete Trojice je ikona ruskega ikonopisca Andreja Rubljova (1360–1430). Vsebinsko jo povezujemo s starozaveznim svetopisemskim odlomkom\, ki opisuje Božji obisk pri Abrahamu in Sari ob Mamrejevih hrastih.[2] \n\n\n\n[1] O skrivnostni dinamiki odnosov med Očetom in Sinom in Svetim Duhom je največ zapisov in razlag v Janezovem evangeliju.\n[2] Prim. 1 Mz 18\,1–15. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/praznik-svete-trojice/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/707_nedelja_po_binkostih_sveta_trojica_b.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20250608
DTEND;VALUE=DATE:20250609
DTSTAMP:20260617T215615
CREATED:20250603T122019Z
LAST-MODIFIED:20250603T122019Z
UID:10002889-1749340800-1749427199@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Binkošti
DESCRIPTION:S slovesnim praznikom binkošti\, ki ga bomo letos praznovali v nedeljo\, 8. junija\, bomo v Katoliški Cerkvi sklenili velikonočni čas. \nPraznik obhajamo 50 dni po veliki noči in je praznik prihoda Svetega Duha\, ker je na ta dan po svetopisemskem sporočilu nad zbrane učence in Božjo mater Marijo prišel Sveti Duh (prim. Apd 2\,1–11; Jn 20\,19–23).[1] \nSveti Duh v življenju krščanske skupnosti\nIz svetopisemskega besedila izhaja pomen delovanja Svetega Duha v Cerkvi in življenju krščanske skupnosti\, saj je on dejavno navzoč ob sprejemanju odločitev (prim. Apd 15\,28)\, izbira oznanjevalce (prim. Apd 13\,2) ter jih vodi (Apd 8\,26–40). Začetki Cerkve so po Apostolskih delih v tesni povezanosti s prihodom Svetega Duha\, zato v drugem Lukovem delu – Apostolskih delih – binkošti zavzemajo središčno mesto. Kakor je Jezus po krstu v Duhu začel svoje delovanje s programskim govorom v nazareški shodnici\, ki ga je sklenil z opozorilom\, da so vsi (ne samo Judje) poklicani k odrešenju; tako tudi Cerkev po svojem binkoštnem krstu (prim. Apd 2\,1–4) začenja svoje poslanstvo s Petrovim govorom v Jeruzalemu (prim. Apd 2\,14 in sl.)\, ki na koncu nakaže univerzalni vidik odrešenja (prim. Apd 2\,39). Tako sta celotno evangeljsko poslanstvo Cerkve\, kakor tudi poslanstvo Jezusa Kristusa prikazana kot delovanje pod vodstvom Svetega Duha.[2] \nApostolska dela pričujejo o delovanju Svetega Duha ne samo ob nastanku Cerkve\, ampak tudi o njegovem stalnem spremljanju Cerkve na njeni poti napredovanja. Celotna knjiga je eno samo sklicevanje na Svetega Duha. Ta je dvakrat omenjen kot prvotni dejavnik odrešenja\, njegovo delo je tudi obrat Cerkev k poganom. Po molitvi\, veri in krstu Sveti Duh podarja moč za pričevanje ter vodi Cerkev pri njenem misijonskem poslanstvu in oznanjevanju evangelija.[3] \nSveti Duh in nova evangelizacija\nSveti Duh je začetnik in počelo vsake evangelizacije\, je prvenstveni nosilec veselega oznanila v svet in prehiteva človeško oznanjevanje evangelija. Papež Pavel VI. (1963–1978) je izpostavil vlogo Svetega Duha kot glavnega dejavnika evangelizacije\, zato mora Cerkev bolj premišljevati naravo\, vlogo in način delovanja Svetega Duha v današnji družbi in evangelizaciji. Ko Cerkev danes čuti potrebo po novi evangelizaciji\, pravzaprav čuti potrebo po bolj odločni poslušnosti in odprtosti za delovanje Svetega Duha.[4] \nNova evangelizacija\, ki pomeni prehod od tradicionalne k osebni veri\, pomeni tudi novo prisluškovanje Svetemu Duhu\, ki tudi za danes pozna prave rešitve za nastale razmere. Evangelizacija je tudi »nova«\, ker Sveti Duh neprestano ustvarja novost Božje besede in ljudi na novo duhovno prebuja. Sveti Duh je tisti\, ki evangeliju odpira pot v srca ljudi in družbe (prim. Apd 16\,9–10) ter konkretizira evangeljsko sporočilo v sodobni čas in okolje.[5] \nIzraz binkošti in cerkveno leto\nBeseda binkošti izhaja iz nemškega jezika (Pfingsten iz ‘der fünfzigste Tag’ (petdeseti dan))\, pojem pa izhaja iz grške besede pentekoste’ (hemera)\, kar pomeni petdeseti (dan). Po binkoštih se v Katoliški Cerkvi nadaljuje liturgični čas med letom\, ki traja do konca cerkvenega leta oziroma do začetka adventnega časa. Velikonočno svečo v cerkvah z oltarnega prostora odnesejo h krstnemu kamnu\, duhovniki in drugi sodelavci pa pri bogoslužju nosijo liturgična oblačila v zeleni barvi. \n\n\n\n[1] Apd 2\,1–11: Ko je prišel binkoštni dan\, so bili vsi zbrani na istem kraju. Nenadoma je nastal z neba šum\, kot bi se bližal silovit vihar\, in napolnil vso hišo\, kjer so se zadrževali. Prikazali so se jim jeziki\, podobni plamenom\, ki so se razdelili\, in nad vsakim je obstal po eden. Vsi so bili napolnjeni s Svetim Duhom in začeli so govoriti v tujih jezikih\, kakor jim je Duh dajal izgovarjati. V Jeruzalemu so tedaj prebivali Judje\, pobožni možje iz vseh narodov pod nebom. Ko se je razširil glas o tem\, se je zbrala množica ljudi\, ki so bili vsi iz sebe\, ker jih je vsakdo slišal govoriti v svojem jeziku. Strmeli so\, se čudili in govorili: Glejte\, ali niso vsi ti\, ki govorijo\, Galilejci? Kako\, da jih slišimo vsak v svojem materinem jeziku? Parti\, Medijci in Elamci in tisti\, ki prebivamo v Mezopotamiji\, Judeji in Kapadokiji\, v Pontu in Aziji\, v Frigiji in Pamfiliji\, v Egiptu in v libijskih krajih blizu Cirene\, in mi iz Rima\, ki se zdaj mudimo tukaj\, Judje in spreobrnjenci\, Kreni in Arabci – vsi jih slišimo\, kako v naših jezikih oznanjajo velika Božja dela!\nJn 20\,19–23: Pod noč tistega dne\, prvega v tednu\, ko so bila tam\, kjer so se učenci zadrževali\, vrata iz strahu pred Judi zaklenjena\, je prišel Jezus\, stopil mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« In ko je to rekel\, jim je pokazal roke in stran. Učenci so se razveselili\, ko so videli Gospoda. Tedaj jim je Jezus spet rekel: »Mir vam bodi! Kakor je Oče mene poslal\, tudi jaz vas pošiljam.« In ko je to izrekel\, je dihnil vanje in jim dejal: »Prejmite Svetega Duha! Katerim grehe odpustite\, so jim odpuščeni; katerim jih zadržite\, so jim zadržani.«\n[2] Prim. C. Sorč\, Sveti Duh\, v: Priročnik dogmatične teologije\, Družina 2003\, 524.\n[3] Prim. C. Sorč\, n. d.\, 525.\n[4] Prim. C. Sorč\, n. d.\, 587.\n[5] Prim. C. Sorč\, n. d.\, 587. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/binkosti-5/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/SvetiDuh-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250607T110000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250607T130000
DTSTAMP:20260617T215615
CREATED:20250603T114943Z
LAST-MODIFIED:20250603T114943Z
UID:10002886-1749294000-1749301200@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Spominska slovesnost ob 80. obletnici množičnega poboja slovenskih domobrancev
DESCRIPTION:Dekanija Kočevje in v društvo Nova slovenska zaveza vabita k udeležbi na Spominski slovesnost ob 80. obletnici množičnega poboja slovenskih domobrancev (večina fantov med 14 in 24 letom). \nSpominska slovestnost bo prvo soboto\, 7. junija\, ob ob 11. uri. \nLetos bo potekala pod Macesnovo gorico\, na kraju največje odkrite jame pomorov na območju Kočevskega Roga. Trenutno na tem mestu še potekajo urejevalna dela za spominsko obeležje pod okriljem Občine Kočevje. \nSveto mašo bo vodil škof Andrej Saje ob somaševanju škofov in duhovnikov na samem kraju množičnega grobišča\, kjer je življenje izgubilo več kot 3450 naših rojakov. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/spominska-slovesnost-ob-80-obletnici-mnozicnega-poboja-slovenskih-domobrancev/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250603T200000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250603T220000
DTSTAMP:20260617T215615
CREATED:20250205T140938Z
LAST-MODIFIED:20250210T095124Z
UID:10002846-1748980800-1748988000@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Večer Plus+
DESCRIPTION:Bog v središču. Slavljenje. Molitev v tišini. Spoved. Življenjske zgodbe. Priložnost za vsakega\, da se umiri\, okrepi\, prejme upanje\, najde svoje mesto v svetu. \nVečere pripravljata Katoliška mladina in Svetnikova skupnost slavilcev – Sveti. \nKDAJ: \n\n11. februar 2024 ob 19.00\n11. marec 2025 ob 19.00\n8. april 2025 ob 20.00\n13. maj 2025 ob 20.00\n3. junij 2025 ob 20.00\n\n  \nKRAJ: Antonov dom na Viču \nZA KOGA: večeri so odprti za vse starosti \nVir: Katoliška mladina
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/vecer-plus-16/2025-06-03/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/vecer_plus_Fb_objava_spletna-stran.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20250531
DTEND;VALUE=DATE:20250601
DTSTAMP:20260617T215615
CREATED:20250507T111610Z
LAST-MODIFIED:20250507T111610Z
UID:10002875-1748649600-1748735999@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Obiskanje Device Marije\, praznik
DESCRIPTION:Marijino obiskanje tete Elizabete je najprej uvedel sv. Bonaventura kot poseben praznik članov frančiškanske družine\, pozneje ga je sprejel tudi rimski bogoslužni koledar. Namesto 2. julija ga sedaj praznujemo vmes med Gospodovim oznanjenjem in rojstvom sv. Janeza Krstnika. \nVir: Hozana.si
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/obiskanje-device-marije-praznik-4/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/obiskanje-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20250529
DTEND;VALUE=DATE:20250530
DTSTAMP:20260617T215615
CREATED:20250507T111232Z
LAST-MODIFIED:20250507T111232Z
UID:10002874-1748476800-1748563199@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Gospodov vnebohod\, slovesni praznik
DESCRIPTION:V Katoliški Cerkvi v četrtek\, 29. maja 2024\, obhajamo slovesni praznik Gospodovega vnebohoda\, ko je od mrtvih vstali Kristus dopolnil zemeljsko delovanje in odšel v nebo. \nGospodov vnebohod je poleg velike noči in binkošti eden izmed najpomembnejših krščanskih praznikov\, ki so ga zanesljivo obhajali že ob koncu 4. stoletja. \nPraznik obhajamo štirideset dni po veliki noči\, saj se je Jezus po svetopisemskem izročilu po vstajenju štirideset dni prikazoval učencem in izbranim pričam\, preden je odšel v nebo (prim. Mr 16\,19–20; Lk 24\,50–53 in Apd 1\,9–11).[1] \nPraznik želi poudariti pomen Kristusove bližine z Bogom Očetom in Svetim Duhom. Jezus\, ki je z dušo in telesom odšel v nebesa\, ostaja med nami prisoten na več načinov. Kot je zapisano v Konstituciji o svetem bogoslužju drugega vatikanskega cerkvenega zbora (1962–1965)\, je Kristus navzoč tedaj\, ko skupnost verujočih (Cerkev) moli ali poje\, v Božji besedi\, zapisani v Svetem pismu\, v duhovnikovi osebi\, ko deluje v Jezusovem imenu\, v zakramentih ter na posebej očiten in izrazit način v zakramentu evharistije\, ki predstavlja trajno Kristusovo navzočnost.[2] \nPomen Kristusovega vstajenja in trajne navzočnosti med ljudmi je temelj\, na katerem sloni nauk Cerkve in iz katerega izhaja tudi njeno verovanje. Cerkev po Kristusovem naročilu od zadnje večerje dalje (prim. Mt 26\,26–30) ponavlja besede posvetitve kruha in vina v Kristusovo telo in kri. \n\n\n\n[1] Vzdignil se je pred njihovimi očmi in oblak ga je zastrl njihovim pogledom. Ko so po njegovem odhodu strmeli v nebo\, glej\, sta stala pri njih dva moža v belih oblačilih\, ki sta rekla: »Možje Galilejci\, kaj stojite in gledate v nebo? Ta Jezus\, ki je bil vzet od vas v nebo\, bo prišel prav tako\, kakor ste ga videli iti v nebo« (Apd 1\,6–11).\n[2] Prim. Konstitucija o svetem bogoslužju (B 7). \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/gospodov-vnebohod-slovesni-praznik/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/690_gospodov_vnebohod_a.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20250524
DTEND;VALUE=DATE:20250525
DTSTAMP:20260617T215615
CREATED:20250507T110855Z
LAST-MODIFIED:20250507T110855Z
UID:10002873-1748044800-1748131199@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Marija\, Pomočnica kristjanov\, slovesni praznik
DESCRIPTION:V Katoliški Cerkvi 24. maja obhajamo praznik Marije Pomočnice kristjanov oz. Marije Pomagaj. V Sloveniji je slovesni praznik\, saj je Marija Pomočnica kristjanov glavna zavetnica države. \nK nastanku praznika sta pripomogla dva zgodovinska dogodka. V času papeža Pija V. (1566–1572) so dežele okrog sredozemskega morja ogrožali Turki. Zbral je 222 ladij in 40.000 vojakov\, ki so se kleče izročili Marijinemu varstvu. Vnela se je huda bitka\, v kateri so osvobodili 15.000 krščanskih sužnjev. Na tej osnovi je papež Pij V. Božji materi Mariji dal naziv Pomočnica kristjanov\, ki je od tedaj tudi sestavni del litanij Matere Božje. \nNa praznik Marije Pomočnice kristjanov oz. Marije Pomagaj se spominjamo vrnitve papeža Pija VII. (1800–1823) iz Napoleonovega ujetništva v Rim. Cesar Napoleon je v okviru vojaških pohodov zasedel tudi Rim in 17. maja 1809 razglasil ukinitev papeške države. Hkrati je ukazal\, naj papeža ujamejo in odpeljejo v Francijo\, kjer je trpel lakoto in pomanjkanje. Papež Pij VII. je bil brez strežaja\, spovednika\, vzeli pa so mu tudi brevir\, knjige in pisala. \nLeta 1814 se je zgodil preobrat. Napoleon je bil premagan in odstavljen in leta 1815 poslan v izgnanstvo. Odstop je podpisal v Fontainebleauju pri Parizu\, kamor je dal zapreti tudi papeža Pija VII. Papež se je 24. maja 1815 vrnil v Rim in odločil\, da se ta dan praznuje praznik Marije Pomočnice kristjanov. Leta 1815 se je rodil sv. Janez Bosko (1815–1888)\, ustanovitelj salezijancev\, ki je svoje delo z mladino izročil v Marijino varstvo. \nPraznik Marije Pomočnice kristjanov slovesno praznujejo v številnih škofijah po svetu. V ljubljanski nadškofiji ga posebej praznujejo na Brezjah\, ki so najbolj priljubljena in znana slovensko božja pot ter v župniji Marije Pomočnice na Rakovniku. \nPo naročilu mošenjskega župnika Urbana Ažbeta so leta 1800 na Brezjah postavili novo stransko kapelico v čast Mariji Pomagaj. V njej je bila slika Leopolda Layerja\, posnetek znamenite Cranachove Marije Pomočnice. Leopold Layer je leta 1814 iz zaobljube\, ker je bil po Marijini priprošnji rešen iz ječe\, poslikal celotno kapelico. Marijina podoba je postala vir milosti in navdiha\, saj so pred njo molili številni verniki\, ki so prihajali od blizu in daleč. Pozornost so vzbudila različna uslišanja. Ljubljanski škof Jakob Missia (1897–1899) je 9. oktobra 1889 blagoslovil temeljni kamen za novo Marijino cerkev\, 7. oktobra 1900 pa jo je tudi posvetil. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/marija-pomocnica-kristjanov-slovesni-praznik/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Marija-Pomagaj1-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250523T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250523T210000
DTSTAMP:20260617T215615
CREATED:20250507T123013Z
LAST-MODIFIED:20250507T123013Z
UID:10002880-1748026800-1748034000@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Srečanje mladih odraslih - Žejni Besede
DESCRIPTION:Smo mladi odrasli v Cerkvi z željo po medsebojnem povezovanju in skupni rasti v veri za poglobitev odnosa z Bogom in z drugimi. \nNa srečanjih bomo skupaj molili in slavili Boga ter skupaj z gosti in predavatelji odpirali aktualne teme s katerimi se soočajo mladi odrasli v današnjem svetu. Omogočiti želimo mladim odraslim prostor za nadaljnjo rast v Besedi in skozi odnose usmerjati njihovo pot k Bogu. \nKDAJ: 23. 5. 2025\, ob 19.00 \nGOST: Matevž Mehle \nKJE: Jurčičev trg 2\, Ljubljana \nZA KOGA: mladi odrasli \nZa vse dodatne informacije\, nas kontaktirajte na: \nzejnibesede@katoliskamladina.si \nBiti eno v Kristusu. On je Beseda\, ki odžeja.\n“Tako smo tudi mi\, čeprav nas je več\, eno telo v Kristusu\, posamezni pa smo si deli med seboj. Imamo različne milostne darove\, pač po milosti\, ki nam je bila dana.” (Rim 12\, 5-6) \nS srečanji želimo krepiti naše talente\, da bi preko svojega delovanja v svetu posredovali Kristusovo ljubezen pri svojem delu in v vsakdanjem življenju. \nPridi in deli svoj dar z nami\, da postanemo ena Beseda. \nŽeljni besede podcast \nVeč na: Katoliška mladina \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/srecanje-mladih-odraslih-zejni-besede/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Logo-Katoliska-mladina-1.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20250523
DTEND;VALUE=DATE:20250525
DTSTAMP:20260617T215615
CREATED:20250507T123219Z
LAST-MODIFIED:20250507T123219Z
UID:10002881-1747958400-1748131199@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Mednarodna konferenca ob 10. obletnici okrožnice Laudato si'
DESCRIPTION:24. maja 2025 bo minilo 10 let od objave okrožnice Laudato si’\, ki predstavlja prelomni dokument Katoliške Cerkve na področju človekovega odnosa do naravnega okolja. \nPapež Frančišek je pri pripravi okrožnice sodeloval s strokovnjaki z različnih znanstvenih področij in upošteval stališča številnih škofovskih konferenc iz vsega sveta in tudi drugih verskih skupnosti. Želel je doseči čim širše soglasje glede skrbi za naš skupni dom. Oblikoval je model celostne ekologije ter spodbudil njeno uresničevanje na področju osebnega življenjskega sloga in duhovnosti\, na področju družbenega življenja\, politike\, vzgoje in izobraževanja in tudi na področju pastoralnega delovanja znotraj naših cerkvenih skupnosti. Zavzel se je za ekološko spreobrnjenje posameznikov in skupnosti. Po 10 letih je priložnost\, da preverimo\, kakšne sadove je sporočilo okrožnice Laudato si’ obrodilo med kristjani v Sloveniji in sosednjih državah. V kakšni meri se je v naši Cerkvi okrepila zavest o okoljski odgovornosti in kakšne konkretne pobude so se oblikovale v zadnjem desetletju? Kakšen vpliv je imela okrožnica na širšo družbo? Obletnica je hkrati tudi spodbuda\, da se ozremo v prihodnost\, in razmislimo\, kaj je še nedokončanega in kje so priložnosti za nove iniciative. \n\nVabimo vas\, da se udeležite konference z naslovom »10 let Laudato si’: refleksija in perspektive«. Konferenco organizira Inštitut za bioetiko na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani\, in bo potekala v prostorih Teološke fakultete v Ljubljani v petek\, 23. maja 2025\, in soboto\, 24. maja 2025. Sodelovanje na konferenci so že potrdili predavatelji iz tujine (Poljska\, Hrvaška\, Avstrija\, Italija) in strokovnjaki z različnih znanstvenih področjih. Vabimo vas\, da sodelujete s svojim prispevkom oz. s svojo refleksijo na temo okoljske odgovornosti. Za enkrat so predvideni naslednji tematski sklopi: mednarodne perspektive\, Laudato si’ v interdisciplinarnem dialogu\, okoljska vprašanja v izobraževanju\, Laudato si’ v družbenem življenju\, Laudato si’ v življenju Cerkve\, Laudato si’ in duhovnost\, prihodnost okoljske teologije. \nRok za prijavo vašega prispevka je 31. marec 2025. Prosimo\, da nam posredujete naslov vašega predavanja in kratek povzetek (200 besed) na naslov roman.globokar@teof.uni-lj.si. Na konferenci boste imeli na voljo 20 min za predstavitev vaše teme. \nPo konferenci bo možnost za objavo vašega prispevka v znanstveni monografiji\, ki bo izšla v digitalni obliki v zbirki Znanstvena knjižnica Teološke fakultete v Ljubljani. Prispevki bodo šli skozi recenzijski postopek. Rok za oddajo končnih besedil je 30. junij 2025. Prispevke pošljite na: marko.weilguny@teof.uni-lj.si. \nZa dodatne informacije se lahko obrnete na: roman.globokar@teof.uni-lj.si. \nVeč na: Teološka fakulteta \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/mednarodna-konferenca-ob-10-obletnici-okroznice-laudato-si/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/teoloska-fakulteta-250x115-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250522T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250522T210000
DTSTAMP:20260617T215616
CREATED:20250507T134243Z
LAST-MODIFIED:20250507T134304Z
UID:10002884-1747940400-1747947600@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:'Marija prečista\, vseh milosti vir'
DESCRIPTION:Ob prazniku Marije Pomagaj vsako leto pripravljamo prireditev\, koncert z naslovom ‘Marija Prečista\, vseh milosti vir’. Letos bo prireditev v četrtek\, 22. maja 2025\, ob 19. uri. \nPesem in beseda se bosta združili v zahvalo Mariji Pomagaj za uslišane priprošnje\, za številne molitve\, ki jih pred Njo polagajo romarji.\nLetos bo prireditev na trgu pred baziliko Marije Pomagaj v četrtek\, 22. maja 2025\, ob 19. uri. \nNastopajoči: Družinski zbor iz Izole\, Otroško-mladinski pevski zbor Spominčice\,\np. Vid Lisjak in p. Toni Brinjovc\, ansambel Šmarnogorski kvintet z gostom presenečenja\, Boris Kopitar\, Tanja Žagar\, Monika Avsenik ter Anže Langus in Tine Lustek\, Marko Vozelj\, Modrijani ter posebna gostja\, Dorothy Bezzina z Malte. \nV svetem letu 2025\, jubileju upanja\, bomo molitve in spodbudo namenili otrokom z rakom. V sodelovanju z Inštitutom Zlata pentljica bomo zbirali sredstva za izobraževanje otrok z rakom
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/marija-precista-vseh-milosti-vir-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/romarski-dom-brezje.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250521T173000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250521T220000
DTSTAMP:20260617T215616
CREATED:20250507T122527Z
LAST-MODIFIED:20250507T122527Z
UID:10002879-1747848600-1747864800@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Festival Ritem srca 2025
DESCRIPTION:V sredo\, 21. maja v Šentvidu v Ljubljani od 17.30 naprej bo festival ritmične duhovne glasbe Ritem srca 2025. \nPredvideno je\, da se bo koncert odvijal na forumu Zavoda sv. Stanislava\, med stavbama Škofijske klasične gimnazije in Osnovne šole Alojzija Šuštarja v Šentvidu (v primeru dežja bo festival v telovadnici OŠ Alojzija Šuštarja). \nNa letošnjem festivalu se bo predstavilo deset novih pesmi\, ki jih bodo zapeli: Utrip kraljestva\, I AM!\, Nova Mana\, Jakob Čuk\, Tiana\, Matej Šoklič\, Antonio Tkalec\, Primož Križaj\, Neža Bizalj. \nVsa glasba bo izvedena v živo ob spremljavi festivalskega benda. \nVrata na prizorišče se odprejo ob 17.30. Takrat bosta zaživela pestra ponudba festivalskih stojnic ter dogajanje na malem odru.  Glavno festivalsko dogajanje se bo začelo ob 19.30 na glavnem odru\, s predskupino Rapha worship\, ob 20. uri pa se začne glavni\, koncertni del festivala. \nSlastno piko na “i” bo festivalski izkušnji in vzdušju tudi letos dodala ponudba hrane in pijače. \nVstopnice so na voljo v predprodaji (10 €) preko spleta (https://trgovina.katoliskamladina.si/izdelek/vstopnica-ritem-srca-ro-25-001050) ter na dan dogodka na prizorišču (12 €). \nOtroci do vključno 10. leta starosti imajo prost vstop. Za večjo skupino (15+) dobite še dodaten popust – 20 %. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/festival-ritem-srca-2025/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/a599b887bf8cb4039f5b9e95038f438b7b5e001a.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20250517
DTEND;VALUE=DATE:20250518
DTSTAMP:20260617T215616
CREATED:20250507T122249Z
LAST-MODIFIED:20250507T122249Z
UID:10002878-1747440000-1747526399@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Obletnica obiska papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji
DESCRIPTION:V Sloveniji se 17. maja spominjamo obiska papeža Janeza Pavla II. naše države. \nOd petka\, 17. maja\, do nedelje\, 19. maja 1996\, je papež Janez Pavel II. prvič obiskal Slovenijo. Po prihodu in sprejemu na brniškem letališču je sveti oče priromal k Mariji Pomagaj na Brezje kmalu po 17. uri. Sveti oče je pred milostno podobo Marije Pomagaj molil ter ji nato podaril rožni venec. \nPapež Janez Pavel II. je Slovenijo prvič obiskal 17. maja 1996\, drugič pa 19. septembra 1999. V okviru prvega obiska\, ki je potekal pod geslom Oče\, potrdi nas v veri\, je obiskal tri tedanje (nad)škofije: Koper\, Ljubljano in Maribor. \nSrečal se je z vodilnimi predstavniki političnega in verskega življenja\, redovnimi predstojnicami in predstojniki\, verniki in številnimi mladimi iz domovine\, zamejstva in tujine. \nPapež je leta 1996 pri nas praznoval svoj 76. rojstni dan in se je ob tej priložnosti spomnil tudi pomembnih obletnic slovenskega naroda v povezavi s krščanstvom na Slovenskem: obeležitev 1250-letnice krščanstva na Slovenskem\, 1200 let od oglejsko-čedadske sinode\, ki je začrtala misijonsko in pastoralno delo med Slovenci južno od Drave ter 1111 let od smrti slovanskega apostola sv. Metoda. \nSlovenci smo tedaj obhajali tudi 1000-letnico Brižinskih spomenikov\, najstarejšega slovenskega verskega in kulturnega dokumenta\, ki je prvo katehetsko-liturgično besedilo v slovenskem jeziku (delno povzeto po spletni strani Radia Ognjišče). \nVeč o papežu Janezu Pavlu II. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/obletnica-obiska-papeza-janeza-pavla-ii-v-sloveniji-2/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250513T200000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250513T220000
DTSTAMP:20260617T215616
CREATED:20250205T140938Z
LAST-MODIFIED:20250210T095124Z
UID:10002845-1747166400-1747173600@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Večer Plus+
DESCRIPTION:Bog v središču. Slavljenje. Molitev v tišini. Spoved. Življenjske zgodbe. Priložnost za vsakega\, da se umiri\, okrepi\, prejme upanje\, najde svoje mesto v svetu. \nVečere pripravljata Katoliška mladina in Svetnikova skupnost slavilcev – Sveti. \nKDAJ: \n\n11. februar 2024 ob 19.00\n11. marec 2025 ob 19.00\n8. april 2025 ob 20.00\n13. maj 2025 ob 20.00\n3. junij 2025 ob 20.00\n\n  \nKRAJ: Antonov dom na Viču \nZA KOGA: večeri so odprti za vse starosti \nVir: Katoliška mladina
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/vecer-plus-16/2025-05-13/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/vecer_plus_Fb_objava_spletna-stran.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250509T183000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250509T200000
DTSTAMP:20260617T215616
CREATED:20250507T133836Z
LAST-MODIFIED:20250507T133943Z
UID:10002883-1746815400-1746820800@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Molitev in sveta maša za bolnike z rakom
DESCRIPTION:Kongregacija za bogoslužje in discipline zakramentov je 11. februarja 2020 uradno razglasila sv. Leopolda Mandića za zavetnika bolnikov z rakom. Kongregacija je poudarila\, da je s to razglasitvijo odprto okno upanja\, saj bo sv. Leopold\, ki je sam doživel osebno izkušnjo nemoči te težke težke bolezni\, kot zavetnik spremljal onkološke bolnike s svojo priprošnjo pri Bogu. \nTudi v letu 2025 bo v baziliki Marije Pomagaj na Brezjah vsak drugi petek v mesecu potekala molitev s priprošnjo sv. Leopoldu Mandiću. \nTermini: 9. maj\, 13. junij\, 11. julij\, 8. avgust\, 12. september\, 10. oktober\nOb 18.30 – molitev rožnega venca\nOb 19.00 – sveta maša in po maši blagoslov z relikvijami sv. Leopolda Mandića \nTermini: 14. november\, 12. december\nOb 17.30 – molitev rožnega venca\nOb 18.00 – sveta maša in po maši blagoslov z relikvijami sv. Leopolda Mandića \nVir: Marija.si
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/molitev-in-sveta-masa-za-bolnike-z-rakom-24/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Brezje-Ivan-Rampre-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250509T063000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250509T170000
DTSTAMP:20260617T215616
CREATED:20250507T133423Z
LAST-MODIFIED:20250507T133423Z
UID:10002882-1746772200-1746810000@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Javni rožni venec
DESCRIPTION:Katoliška mladina vsak drugi petek organizira javno molitev rožnega venca na Kongresnem trgu\, pred stebrom Svete Trojice. Molili bomo za domovino\, vero slovenske mladine\, za Cerkev in prave odločitve. \nZA KOGA: odprto za vse\, posebej za mlade može in fante \nKDAJ: 9. maj 2025 ob 6.30 zjutraj \nKRAJ: Kongresni trg
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/javni-rozni-venec-10/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Logo-Katoliska-mladina-1.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250508T193000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250508T213000
DTSTAMP:20260617T215616
CREATED:20250507T115409Z
LAST-MODIFIED:20250507T121737Z
UID:10002877-1746732600-1746739800@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Koncert sakralne glasbe in slovenskih ljudskih pesmi
DESCRIPTION:Vabljeni na koncert sakralne glasbe in slovenskih ljudskih pesmi\, ki ga bodo pripravili mladi pevci Zbora Glasbene šole Ljubljana Vič–Rudnik pod mentorstvom Barbare Nagode\, Katje Konvalinka in Valerije Šoster\, ob klavirski spremljavi Maje Tajnšek in pod vodstvom zborovodkinje mag. Jelene Susnick. Koncert bo v četrtek\, 8. maja 2025\, ob 19.30 v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani. Mladi umetniki\, nagrajenci domačih in mednarodnih tekmovanj\, vas bodo popeljali v svet izbranih sakralnih napevov in slovenskih ljudskih pesmi. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/koncert-sakralne-glasbe-in-slovenskih-ljudskih-pesmi/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Ljubljana-Sv.-Jakob.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20250508
DTEND;VALUE=DATE:20250509
DTSTAMP:20260617T215616
CREATED:20250507T110556Z
LAST-MODIFIED:20250507T110556Z
UID:10002872-1746662400-1746748799@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Obletnica posvetitve ljubljanske stolnice\, praznik
DESCRIPTION:Ljubljanska stolnica je bila posvečena 8. maja\, njen zavetnik pa je sv. Nikolaj\, ki je poznan tudi kot sv. Miklavž. Stolnica ali katedrala nosi svoji ime po sedežu oz. katedri: v njej ima svoj sedež ljubljanski nadškof\, trenutno msgr. Stanislav Zore. To je praznik za celotno škofijo\, saj je to “Mati vseh Cerkva” v naši nadškofiji. Letos sicer ne bomo ubeležili zunanje slovesnosti oz. bo le-ta potekala pod strogimi pogoji. Lahko pa na ta dan okrepimo molitev za našega nadškofa Stanislava\, za pomožna škofa Antona in Franca\, za našo nadškofijo.
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/obletnica-posvetitve-ljubljanske-stolnice-praznik/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/ljubljana-stolnica4-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20250507
DTEND;VALUE=DATE:20250508
DTSTAMP:20260617T215616
CREATED:20250507T115106Z
LAST-MODIFIED:20250507T115106Z
UID:10002876-1746576000-1746662399@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Obletnica izhajanja katoliškega tednika Družina
DESCRIPTION:Slovenski katoliški tednik Družina od maja 1952 izhaja kot verski list tedanje apostolske administrature za Goriško. Njen ustanovitelj in izdajatelj je bil apostolski administrator msgr. dr. Mihael Toroš. \nDružina naj bo!\nIdejni vodja je bil apostolski administrator za Goriško dr. Mihael Toroš\, ki je od takratnih oblasti dobil dovoljenje za izdajanje novega verskega lista. Ime Družina si je zamislil njen prvi glavni urednik dr. Jože Premrov. »V mislih sem imel slovenski narod\, ki naj bo ena sama Družina. Ko sem razloge povedal Torošu\, me je od veselja objel in dejal ‘Družina naj bo!’« je o nastanku imena ob 50-letnici izhajanja povedal Premrov. \nIz primorskega verskega lista se je Družina razširila v vseslovenski verski časopis\nKljub dovoljenju oblasti se je Družina spopadala s številnimi podtikanji\, kar je pri njenih ustvarjalcih vzbujalo slutnjo\, da bi časopis lahko celo prepovedali. Zato je njeno preživetje vse do sedanjosti res pomemben dosežek. Uredniki in sodelavci niso obupali\, iskali so nove poti\, krog naročnikov se je širil in prerasel Primorsko\, za katero je bil časopis prvotno namenjen. Leta 1965 je tako dosegla že vse slovenske škofije in zamejstvo\, zdaj jo prejmejo tudi rojaki po svetu. \nLeta 1973 je Družina iz štirinajstdnevnika (v letih med 1956 in 1961 je zaradi političnega pritiska izhajala le enkrat mesečno) postala tednik\, kar je še zdaj. Od leta 1998 redno izhaja v barvah. Letno izide 52 številk\, ob posebnih priložnostih pa tudi izredna številka. Ob obisku sv. papeža Janeza Pavla II. leta 1996 je tri dni izhajala vsak dan. \nDružino bogatijo priloge\, spletna stran\, družbena omrežja\, knjige in revije\nDružini so se pridružile tudi priloge. Zdaj redno izhajata dve: mesečno izide Slovenski čas\, vsak teden pa Naša družina. V koraku s časom je Družina dobila tudi spletno stran\, na kateri lahko vsak dan spremljate novice iz Cerkve doma in po svetu\, obveščamo vas o dogodkih v galeriji Družina in novostih založbe Družina\, ki poleg časopisa izdaja tudi revije in knjige za različne okuse in starosti. Spremljate nas lahko tudi na facebooku\, twitterju in instagramu. \nUčimo se iz zgodovine\, zazrti smo v prihodnost\nPodrobneje o zgodovini Družine lahko preberete tule\, iz nje se sicer učimo\, še posebej pa smo osredotočeni na prihodnost. \nHvala tudi vsem\, ki nas berete. Pri Družini se bomo še naprej trudili\, da bomo pripravljali verodostojne novice\, vsebine iz življenja Cerkve doma in po svetu\, obveščali vas bomo z dogajanji v naši družbi. Z vašo podporo še naprej ostajamo največja SLOVENSKA DRUŽINA. \n  \nZgodovina tednika Družina\nBesedilo je pripravil msgr. mag. Franci Petrič. \nV letu 1952 je bil pritisk komunistične oblasti na Cerkev najhujši in tudi uredništvo se je ukvarjalo s težkimi administrativnimi in gmotnimi ovirami (npr. t. i. »pomanjkanje« papirja). Prva naklada je bila v 15.000 izvodih\, z vsako naslednjo številko pa je naraščala. Družina je takrat izhajala kot štirinajstdnevnik. Administrativno omejevanje naklade je trajalo do leta 1962\, ko je Družina dosegla 56.000 izvodov. V letih med 1956 in 1961 je zaradi političnega pritiska izhajala le kot mesečnik. Od leta 1962 pa spet kot štirinajstdnevnik. \nDne 20. maja 1965 je apostolski administrator za slovensko Primorje (pozneje koprsko škofijo) škof msgr. dr. Janez Jenko Družino zaupal vsem trem slovenskim ordinarijem\, ki je takrat tudi formalno postala glasilo vseh slovenskih škofij. To je bil čas ureditev diplomatskih odnosov med SFRJ in Svetim sedežem\, zato je postal pritisk komunistične oblasti ohlapnejši\, naklada pa je zaradi vse bolj pestre in obširne vsebine strmo rasla (leta 1966 Družina prvič izide v 100.000 izvodih). Vsebina\, ki je bila dotlej pretežno omejena na nabožne članke\, pridige in kvečjemu domoljubne spise\, je svojim bralcem začela širiti obzorje s poročili o dogodkih v Cerkvi doma in po svetu. To je doba pomladne rasti in bujnega razcveta\, ki se kaže v rekordnih nakladah. V letu 1971 je štela 130.000\, za božič 1971 pa celo rekordnih 147.000 izvodov. Januarja 1973 je začela Družina izhajati kot tednik. \nKonec sedemdesetih in na začetku osemdesetih let je Družina s svojim pisanjem vztrajno odpirala pereča vprašanja in v javnosti širila kritično misel. Posebej se je angažirala v prizadevanjih za pravice katoličanov in verujočih v socialistični družbi: vprašanja uradne ateistične vzgoje v šolah\, praznovanje božiča kot dela prostega dne\, pravice vernih v javnih zavodih (duhovna oskrba v zaporih\, bolnišnicah\, domovih za ostarele)\, demokratizacija družbe idr. Ob uvedbi demokracije leta 1990 je Družina podpirala osamosvajanje slovenske države. \nDružina sedemdesetih in osemdesetih let je\, kot je dejal dr. Drago Klemenčič\, »kazalec svoboščin pri nas«. Tudi policijska zaslišanja\, preiskave prostorov uredništva in sodno preganjanje takratnim urednikom ni vzelo poguma\, da ne bi ostali kritični spremljevalci družbenih dogajanj. Zaradi zavzemanja za pravice vernih v družbi je bila Družina 26. januarja 1975 zaplenjena. S hvaležnostjo se spominjajo prvega urednika dr. Jožeta Premrova\, pa tudi na ostalih nekdanjih urednikov: dr. Ivan Merlaka\, dr. Draga Klemenčiča\, dr. Janeza Grila in pokojnega Frančka Križnika. \nDružina se je v preko 60. letih obstoja iz verskega tednika z omejenim številom strani razvila v kakovosten tednik\, ki redno izhaja. Tudi tehnično je dosegla napredek\, saj že od leta 1998 redno izhaja v barvah. Nekoč je pri Družini delalo majhno število ljudi (urednik\, lektor in računovodja)\, danes pa ima v uredništvu zaposlenih več novinarjev in tehnično osebje. Letno izide 52 številk\, ob posebnih priložnostih pa tudi izredna številka. Vsaka številka ima nad trideset rednih sodelavcev in več desetin občasnih piscev\, ki poročajo o življenju posameznih župnij in skupnosti. \nDružina je vsebinsko zasnovana kot katoliški tednik\, ki redno poroča o življenju Cerkve doma in v svetu ter se hkrati ukvarja z vsemi vprašanji\, ki zadevajo sodobnega človeka. Z demokracijo se je prostor svobode razširil\, zato kot katoliški časopis obravnavamo vsa vprašanja\, ki zanimajo današnjega Slovenca – od kulture in politike\, do umetnosti\, prostega časa ter tudi športa. Posebno pozornost namenjamo evangelizaciji mladih. \nSlovenskemu človeku hočemo oznanjati besedo odrešenja. Naše poslanstvo je povezovati krajevno občestvo Cerkve na Slovenskem z vesoljno Cerkvijo\, širiti obzorja\, odgovarjati na duhovne\, verske\, kulturne\, narodnostne pa tudi politične potrebe vernega človeka. Z vstopom v jubilejno leto smo 18. maja 2011 dali tedniku novo zunanjo podobo. Vsebinsko je danes Družina obogatena še z različnimi prilogami\, kot so: Naša družina (namenjena družini in vzgoji)\, Kažipot(medijska priloga)\, Slovenski čas (priloga za družbo in kulturo)\, Berem bereš(knjige in založniška dejavnost) ter Vodnik po duhovnih vajah. \nOb 60. jubileju je izšla tudi posebna priloga\, kjer je predstavljen časopis\, njegovi novinarji\, sodelavci\, dopisniki in bralci. Družina prinaša slovenskemu človeku oznanilo Sveta vera bodi vam luč\, materni jezik pa ključ ter želi ostati svetilnik vere in ljubezni do Cerkve in slovenskega naroda. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/obletnica-izhajanja-katoliskega-tednika-druzina-4/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/druzina-logo-380x380-1.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250505T120000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250509T150000
DTSTAMP:20260617T215616
CREATED:20250506T091516Z
LAST-MODIFIED:20250506T091516Z
UID:10002870-1746446400-1746802800@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:100 ur molitve za nove duhovne poklice
DESCRIPTION:Uvod v praznovanje molitvenega tedna za nove duhovne poklice: »Bog nas gleda v nežnem potrpljenju\, zarja vstaja\, nov se dan rodil bo\,« pravi druga kitica svetoletne himne. Kar predstavljajmo si nežno Božje potrpljenje\, ki spremlja duhovne poklice v današnjem času\, pa njihove starše\, župnijske skupine\, duhovniške zglede\, javno mnenje … Vse to prinašamo pred Boga\, ko prosimo za rodovitno zemljo\, iz katere se dviga zarja duhovnega poklica. Nekdo bo pred Jezusom »štihal«\, drugi sadil\, tretji zalival\, četrti gnojil\, Bog pa bo v svoji potrpežljivosti dajal sad. (prim. 1 Kor 3\,7) Pravšen in poseben sad\, kot so vsi Božji izvoljenci posebni. Letošnji teden molitve bo zaznamovan s svetoletnim geslom\, knjižico in drugimi 100 urami molitve za nove duhovne poklice. Vabim vas\, da se odzovete in prinesete pred Boga vso trdoto in cenenost današnje zemlje\, pa tudi upehanost in ohlajenost delavcev. Naj zarja novega dne zažari\, ker smo romarji upanja. Hvala za sodelovanje in gorečnost! \nPonedeljek\, 5. maja\n12.00 Planina pri Rakeku\, Rovte\n13.00 Podbrezje\n14.00 Podlipa\n15.00 Polhov Gradec\n16.00 Poljane nad Škofjo Loko\n17.00 Begunje na Gorenjskem\, Preddvor\n18.00 Begunje pri Cerknici\, Predoslje\n19.00 Besnica\, Preserje\n20.00 Bevke\, Preska\n21.00 Blagovica\, Radeče\n22.00 Bled\, Radomlje\n23.00 Frančiškanke Brezmadežnega spočetja (FBS) \nTorek\, 6. maja\n0.00 Usmiljenke (HKL)\n1.00 Bloke\, Radovljica\n2.00 Bohinjska Bela\, Zasip\, Rakek\n3.00 Bohinjska Bistrica\, Rakitna\n4.00 Bolniška župnija\, Reteče\n5.00 Borovnica\, Ribnica\n6.00 Brdo\, Krašnja\, Češnjice\n7.00 Brezje – bazilika\, Mošnje\n8.00 Breznica\, Selca\n9.00 Brezovica\, Smlednik\n10.00 Cerklje na Gorenjskem\, Sodražica\n11.00 Cerknica\, Sora\n12.00 Dob\, Sorica\, Davča\n13.00 Dobrepolje – Videm\, Sostro\n14.00 Dobrova\, Srednja vas v Bohinju\n15.00 Dol pri Ljubljani\, Stara Loka\n16.00 Dolenja vas\, Stari trg pri Ložu\n17.00 Dolnji Logatec\, Stična\, cistercijani\n18.00 Domžale\, Stranje\n19.00 Dovje\, Struge\n20.00 Gorje\, Sv. Duh pri Škofji Loki\n21.00 Gornji Logatec\, Sv. Gregor\n22.00 Grahovo\, Sv. Helena – Dolsko\n23.00 Hčere Marije pomočnice (FMA) \nSreda\, 7. maja\n0.00 Frančiškanke Marijine misijonarke (FMM)\n1.00 Grosuplje\, Sv. Jakob ob Savi\n2.00 Homec\, Svibno\n3.00 Horjul\, Šenčur\n4.00 Ig\, Šentjošt nad Horjulom\n5.00 Ihan\, Šentvid pri Stični\n6.00 Ivančna Gorica\, Škocjan pri Turjaku\n7.00 Izlake\, Škofja Loka\n8.00 Jarše\, Škofljica\n9.00 Javorje nad Škofjo Loko\, Šmarca – Duplica\n10.00 Jesenice\, Šmarje – Sap\n11.00 Kamnik\, Šmartno pod Šmarno goro\n12.00 Kisovec\, Šmartno pri Litiji\n13.00 Kokrica\, Šmartno v Tuhinju\n14.00 Komenda\, Št. Jurij pri Grosupljem\n15.00 Kopanj\, Štanga\n16.00 Koprivnik v Bohinju\, Tomišelj\n17.00 Koroška Bela\, Trata – Gorenja vas\n18.00 Kovor\, Trstenik\n19.00 Kranj\, Trzin\n20.00 Kranj – Drulovka/Breg\, Tržič\n21.00 Kranjska Gora\, Rateče\, Tržič – Bistrica\n22.00 Kresnice\, Vače\n23.00 Karmeličanke (OCD)\, gimnazija Želimlje \nČetrtek\, 8. maja\n0.00 Klarise (OSC)\n1.00 Križe\, Velesovo\n2.00 Lesce\, Velike Lašče\n3.00 Litija\, Vir\n4.00 Ljubljana – Bežigrad\, Višnja Gora\n5.00 Ljubljana – Črnuče\, Vodice\n6.00 Ljubljana – Dravlje\, jezuiti (DJ)\n7.00 Ljubljana – Ježica\, Vrhpolje\n8.00 Ljubljana – Kašelj/Zalog\, Zagorje pri Savi\n9.00 Ljubljana – Kodeljevo\, Zgornji Tuhinj\n10.00 Ljubljana – Koseze\, šolske sestre de Notre Dame (ND)\n11.00 Ljubljana – Marijino oznanjenje\, Železniki\n12.00 Ljubljana – Moste\, Želimlje\n13.00 Ljubljana – Podutik\, Žiri\n14.00 Ljubljana – Polje\, Vrhnika\n15.00 Ljubljana – Rakovnik\, salezijanci (SDB)\n16.00 Ljubljana – Rudnik\, Žalna\n17.00 Ljubljana – Stožice\, šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja (ŠSFKK)\n18.00 Ljubljana – Sv. Jakob\, uršulinke (OSU)\n19.00 Stolna župnija\, kapitelj\n20.00 Ljubljana – Sv. Peter\, lazaristi (CM)\n21.00 Ljubljana – Šentvid\, škofija\n22.00 Ljubljana – Šiška\, semenišče\n23.00 Marijine sestre (MS)\, Zavod sv. Stanislava \nPetek\, 9. maja\n0.00 Misijonarke ljubezni (MC)\, sestre sv. Križa (SSK)\n1.00 Ljubljana – Štepanja vas\, kapucini (OFMCap)\n2.00 Ljubljana – Trnovo\n3.00 Ljubljana – Vič\, frančiškani (OFM)\n4.00 Ljubno\, Škofja Loka – Suha\n5.00 Lom\n6.00 Loški Potok\n7.00 Lučine\n8.00 Mavčiče\n9.00 Mekinje\n10.00 Mengeš\n11.00 Moravče\, Peče\n12.00 Naklo\n13.00 Nevlje\n14.00 Notranje Gorice\n15.00 Pirniče \nJure Ferlež\,\nvoditelj Komisije za poklicanost in\nnove duhovne poklice
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/100-ur-molitve-za-nove-duhovne-poklice-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Nadskof-nagovor-za-spletno-stran-30M-ver4.mp4_20170526_103352.643-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20250504
DTEND;VALUE=DATE:20250512
DTSTAMP:20260617T215616
CREATED:20250412T152259Z
LAST-MODIFIED:20250412T152259Z
UID:10002864-1746316800-1747007999@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Teden molitve za nove duhovne poklice 2025
DESCRIPTION:V Cerkvi v Sloveniji na 3. velikonočno nedeljo\, letos bo to 4. maja 2025\, začenjamo teden molitve za nove duhovne poklice\, ki ga bomo zaključili na nedeljo Dobrega pastirja\, 11. maja. Letos je knjižico pripravila Škofija Celje\, geslo tedna pa je: »Romarji upanja«. \nZ molitvijo za duhovne poklice želimo in prosimo\, da bi naši mladi\, naše družine in vsi verni prisluhnili Bogu ter se osvobodili strahu pred jasnim\, odločnim in požrtvovalnim odgovorom na Božji klic. Prosimo\, da bi tisti\, ki so zaznali v srcu Božji klic\, v veri in in zaupanju delali potrebne korake za prepoznavanje Njegove volje; naj v njej odkrijejo vir resnične sreče\, zadovoljstva in rodovitnega življenja. \nPri molitvi po tem namenu naj nam bo v vodilo in spodbudo molitvena knjižica\, ki jo boste prejeli na župnije. Ob tem vas vabimo tudi k branju\, razmišljanju ter molitvi ob papeževi poslanici za letošnji\, že 62.\, molitveni dan za duhovne poklice\, ki ga Cerkev obhaja na 4. velikonočno nedeljo. Na voljo pa vam je tudi priložnostni plakat. \n\nKnjižica za teden molitve \nPoslanica svetega očeta ob 62. svetovnem dnevu molitve za duhovne poklice \nPlakat \n\nSvetoletno geslo »Romarji upanja« bo tudi geslo tedna molitve za duhovne poklice\, ki ga bomo v Cerkvi v Sloveniji obhajali od 4. do 11. maja 2025. \nPred nami je torej teden molitve za duhovne poklice\, ki ga bomo letos gotovo obhajali na poseben način zaradi milosti svetega leta\, v katerem se nahajamo. Kot romarji upanja\, bomo še pomnožili svojo gorečnost in svoja prizadevanja za nove duhovne poklice\, njihovo svetost in stanovitnost\, saj naše upanje temelji na Njem\, ki je vir vsake poklicanosti in želi\, da bi se vsi ljudje zveličali. \nKolikor zahtevnejša je situacija zaradi pomanjkanja duhovnih poklicev in kolikor več je preizkušenj v svetu\, ki nas obdaja\, toliko več imamo priložnosti\, da darujemo trpljenje in preizkušnje za blagor naše krajevne Cerkve\, za nove duhovniške\, diakonske\, redovniške in misijonske poklice. V vseh časih so se našli ljudje\, katerih molitev se je neprestano dvigala k Bogu za rast novih poklicev v duhovništvo in posvečeno življenje. Za velikodušen odgovor poklicanih ter za svetost današnjih in prihodnjih duhovnikov\, redovnikov\, redovnic … je treba še več moliti kot včasih\, se postiti\, pogumno darovati in žrtvovati. Zakaj ne bi bili tudi vi eden izmed njih? \nTEDEN MOLITVE ZA DUHOVNE POKLICE V DRUŽINI \nKrščanska družina je temeljni prostor za rast otrok v veri\, upanju in ljubezni\, ter privilegiran kraj za prebujanje\, rast in zorenje duhovnih poklicev. Če bodo starši sami poznali pomen različnih duhovnih poklicev za življenje Cerkve in jih cenili\, bodo tudi v svojih otrocih znali gojiti čut za poklicanost: splošno (poklicanost vseh k svetosti) in posebno (poklicanost v duhovniški poklic\, v različne oblike posvečenega življenja\, v misijonski poklic). Ne bo jim dovolj\, da otroka večkrat vprašajo\, kaj želi biti\, ko bo odrastel\, temveč bodo otroka večkrat spodbudili\, da se vpraša in v srcu pozorno prisluhne\, k čemu ga kliče Bog? Kaj je Božji načrt za njegovo življenje? Obenem bodo na poti odločanja otroke podpirali z molitvijo in spodbudno besedo\, da se bodo otroci lažje dokončno odločili in z veseljem stopili na pot\, na katero jih kliče Bog. Poleg osebne molitve se bodo radi udeležili tudi molitev\, ki bo potekala po družinah. \nČe je mogoče\, družina teden molitve za duhovne poklice obhaja z drugimi župljani\, tako\, da se udeležuje svete maše\, molitve in drugih dejavnosti za duhovne poklice. Če ne more priti v cerkev\, pa naj se za nove poklice\, njihovo svetost in stanovitnost moli doma\, (lahko s pomočjo knjižice J. Nežič\, Družina moli za duhovne poklice – Glej prilogo!). Prav tako naj se v tednu molitve več bere Sveto pismo (in drugo literaturo o poklicanosti)\, ter več razmišlja in se pogovarja o poklicanosti in duhovnih poklicih. V tednu molitve družina še več moli za svojega župnika (znanega diakona\, redovnika\, redovnico\, misijonarja)\, mu izkaže pozornost\, lahko celo zbira duhovni šopek\, napiše pismo zahvale\, povabi na kosilo itd. \nTEDEN MOLITVE ZA DUHOVNE POKLICE V ŽUPNIJI \nŽupnija je glede na svoje poslanstvo najodličnejši kraj\, kjer se oznanja evangelij krščanske poklicanosti in kjer je še posebej navzoč ideal službenega duhovništva. Je rodoviten kraj\, kjer se poklici razvijajo\, rastejo in »zbirajo božjo družino kot enodušno bratsko skupnost in jo po Kristusu v Svetem Duhu vodijo« ter živijo življenje\, ki so ga živeli prvi kristjani (prim. Apd 2\, 42; 4\, 32). \nČas od 4. do 11. maja naj bo po naših župnijah čas intenzivne molitve za nove duhovne poklice\, njihovo svetost in stanovitnost. K molitvi vabimo posameznike\, družine\, različne župnijske skupine\, zlasti pa še župnijske sodelavce in člane molitvenih skupin. V tednu molitve darujmo vsaj eno sveto mašo za nove duhovne poklice\, njihovo svetost in stanovitnost ter organizirajmo vsakodnevne čase molitve\, pri katerih sodelujejo različne skupine; povabimo vernike\, da za nove poklice darujejo delo\, trpljenje\, premagovanje … \nObenem naj bo to čas globljega spoznavanja bistva krstne poklicanosti in posameznih duhovnih poklicev. Zato pri verouku in srečanjih za starše izrecno spregovorimo o različnih duhovnih poklicih: duhovniškem\, diakonskem in misijonskem ter različnih oblikah posvečenega življenja. Povabimo v župnijo pričevalce: starše poklicanih\, duhovnika\, stalnega diakona\, redovnika\, redovnico\, bogoslovca\, ali otrokom in mladim na kakšen drug način omogočimo stik s poklicanimi. \nK razmišljanju in poglobitvi teme nam bo pomagala knjižica\, ki so jo za teden molitve pripravili v celjski škofiji. V knjižici so za vsak dan v tednu kratki uvodi in prošnje vernikov\, ter predlogi za molitvene pol ure. V 2. delu knjižice pa so pripravljene kateheze za veroučence od 1. – 3. triade\, za srečanje ministrantov\, mladih\, zakoncev in biblično skupino\, ter seznam filmov na temo poklicanosti. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/teden-molitve-za-nove-duhovne-poklice-2025/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/b2a46aedc838ae3056c193f54e848cdea51bdf62.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250417T090000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250417T110000
DTSTAMP:20260617T215616
CREATED:20250412T152839Z
LAST-MODIFIED:20250412T152839Z
UID:10002866-1744880400-1744887600@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Krizmena maša
DESCRIPTION:Na veliki četrtek\, 17. aprila\, ste vsi duhovniki\, redovniki\, redovnice in bogoslovci prisrčno vabljeni\, da se ob 9.00 v ljubljanski stolnici v čim večjem številu udeležite krizmene maše. K tej sveti maši\npovabite tudi vernike\, še posebej iz ljubljanskih in okoliških župnij. Duhovniki se za mašo oblečete v stolnem župnišču\, dekani in redovni predstojniki pa na nadškofiji. Liturgična barva je bela. Med mašobomo obnovili svoje duhovniške obljube. \nPo maši pridite po sv. olja na nadškofijo v spodnjo sejno sobo po naslednjem vrstnem redu: dekani (ali njihovi zastopniki) takoj po krizmeni maši od 10.15 do 10.45\, župniki ljubljanskih dekanij (I. arhidiakonat) od 10.45 do 11.15. \nVse\, ki se boste zadrževali v prostoru\, kjer bo delitev sv. olj\, prosimo\, da upoštevate razpored. \nVsi duhovniki ste po maši vabljeni na prijateljsko srečanje v Bogoslovno semenišče. \nMsgr. Stanislav Zore OFM\,\nnadškof
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/krizmena-masa-6/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/DSC03411.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20250413
DTEND;VALUE=DATE:20250414
DTSTAMP:20260617T215616
CREATED:20250412T153832Z
LAST-MODIFIED:20250412T153832Z
UID:10002869-1744502400-1744588799@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Cvetna nedelja
DESCRIPTION:V Katoliški Cerkvi 13. aprila 2025 obhajamo 6. nedeljo v postnem času ali cvetno nedeljo. S cvetno nedeljo se začne neposredna priprava na Veliko noč\, ki je največji krščanski praznik. \nCvetna (oljčna) nedelja ali nedelja Gospodovega trpljenja je prvi dan velikega tedna\, ko bogoslužno dogajanje predstavlja Jezusov slovesni vhod v Jeruzalem. Obredi cvetne nedelje\, zlasti procesija z zelenjem in branje evangeljskega poročila o Jezusovem trpljenju (pasijon)\, izvirajo iz bogoslužnih navad jeruzalemske Cerkve\, ki so poznane in opisane že v 4. stoletju. Tradicija blagoslavljanja zelenja se je začela pojavljati v 7. stoletju. Po vzorcu jeruzalemskega bogoslužja so urejeni tudi sedanji obredi\, ki so bili prenovljeni med t. i. liturgičnim gibanjem v letih 1951–1955\, dokončno obliko pa so dobili po drugem vatikanskem cerkvenem zboru (1962–1965). \nCvetna nedelja je vsebinsko povezana z velikim petkom\, ko se spominjamo Gospodovega trpljenja in smrti na križu\, na oba dneva pa pri bogoslužju prebiramo odlomke o Jezusovem trpljenju in smrti. \nPosebnost maše na cvetno nedeljo je začetek obreda z blagoslovom zelenja pred cerkvijo\, ki ga v procesiji med petjem slavilnih pesmi odnesejo v cerkev. Zelenje (oljčne vejice in različne vrste butar) verniki zbirajo in povezujejo po posebnih krajevnih navadah ter blagoslovljenega odnesejo domov. V ospredju bogoslužja cvetne nedelje ni blagoslov zelenja\, temveč procesija v čast Kristusu Kralju. \nMed mašo poteka slovesno branje ali petje pasijona iz enega od prvih treh evangelijev\, ki poročajo o zaroti proti Jezusu\, zadnji večerji z učenci\, Jezusovem trpljenju v vrtu Getsemani\, sodnem procesu\, obsodbi na smrt\, smrti na križu ter o pokopu v grob.[1] Duhovnik in drugi bogoslužni sodelavci oblečejo rdeča bogoslužna oblačila\, ki simbolizirajo trpljenje in pasijon. \n\nSimbolika cvetne nedelje \nBogoslužje\, ki poteka od cvetne do velikonočne nedelje\, zaznamuje bogata simbolika\, ki pomaga h globljemu razumevanju jedra krščanskega verovanja in zgodovine odrešenja. \n \nNa cvetno nedeljo izstopajo trije simboli: pot\, zelenje in vzklik hozana. Nomadsko ljudstvo Izrael je svojo zgodovino razumelo kot popotovanje\, ki se je začelo s praočetom Abrahamom\, ki se je po Božjem klicu odpravil na pot v obljubljeno deželo. Simbol poti nastopa tudi v Jezusovem življenju (prim. Mt 7\,13 in sl.; 19\,29; 22\,16) in doseže vrhunec v izreku: »Jaz sem pot\, resnica in življenje« (prim. Jn 14\,6a). Jezusovo javno delovanje je v Novi zavezi opisano kot stalno popotovanje v Galileji in Judeji\, dokler osamljen ne umre na križu. Kot Vstali spremlja dva učenca na poti v Emavs (prim. Lk 24\,13–35). To je simbol\, da spremlja tudi Cerkev na njeni poti skozi zgodovino\, jo podpira z močjo Svetega Duha. Verniki v spomin na Jezusov slovesni prihod v Jeruzalem[2] oblikujejo procesijo\, ki se začenja na prostem in se konča v bogoslužnem prostoru. \nJezusa so ob vhodu v Jeruzalem pozdravljali z zelenjem\, ki je v naših krajih povezano s tradicijo izdelovanja butar oziroma s pripravo oljčnih vejic. Oljka je odporno sredozemsko zimzeleno drevo\, ki je simbol miru in sprave (prim. 1 Mz 8\,11)\, zelenje pa predstavlja rodovitnost in življenje. Palmove veje\, ki jih v zapisu izrecno omenja le evangelist Janez\, so simbol zmagoslavja in kraljevanja\, zato so Jezusa pozdravljali kot kralja\, ki prihaja v Jeruzalem.[3] \nOb vhodu v Jeruzalem so ljudje Jezusa\, ki je jezdil na oslu\, pozdravljali z vzkliki hozana\,[4] s čimer so izražali vero v Kristusa kot v kralja in Odrešenika. Beseda hozana je sicer v vsakodnevni bogoslužni rabi pri maši\, saj kristjani s to molitvijo pred povzdigovanjem izpovedujejo vero v Odrešenika v posvečenem kruhu in vinu. \n \nEvangeljsko poročilo o pasijonu in obredi cvetne nedelje uvedejo vernike v dogodke velikega tridnevja ter ponudijo panoramski pregled nad celotnim dogajanjem. Bogoslužje cvetne nedelje strne v sebi najpomembnejše dogodke Kristusove zadnje večerje\, trpljenja in smrti\, ki jih Cerkev na veliki četrtek\, veliki petek in veliko soboto obhaja posamično in bolj poglobljeno. \n\n\n\n[1] O Jezusovem trpljenju in smrti pišejo prvi trije evangelisti (sinoptiki): Mt 26\,14–27\,66; Mr 14\,10–15\,47; Lk 22\,1–23\,56. Odlomek o Jezusovem trpljenju iz četrtega\, Janezovega evangelija pri bogoslužju beremo pri obredih velikega petka (prim. Jn 18\,1–19\,42).\n[2] Prim. Mt 21\,1–11; Mr 11\,1–11; Lk 19\,28–38 in Jn 12\,12–19.\n[3] Prim. Jn 12\,13: Vzeli so palmove veje\, mu šli naproti in vzklikali: »Hozána! Blagoslovljen\, ki prihaja v Gospodovem imenu! In Izraelov kralj!« Za razliko od evangelista Janeza\, ki izrecno omenja palmove veje\, evangelista Matej in Marko omenjata lomljenje vej z dreves.\n[4] Vzklik v prevodu pomeni reši nas. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/cvetna-nedelja-5/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/2406fdb01d7ab097fec71f89133194b2aa30ef00.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250412T090000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250412T123000
DTSTAMP:20260617T215616
CREATED:20250412T153038Z
LAST-MODIFIED:20250412T153038Z
UID:10002867-1744448400-1744461000@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Občni zbor Škofijske Karitas Ljubljana
DESCRIPTION:Občni zbor Škofijske Karitas Ljubljana bo v soboto\, 12. aprila 2025. Geslo letošnjega občnega zbora je: »Ne bodite žalostni\, kajti Gospodovo veselje je vaša moč« (Neh 8\,10). Ob 9.00 bo sveta maša v stolni cerkvi sv. Nikolaja\, ki jo bo daroval nadškof msgr. Stanislav Zore OFM. Ob 10.00 bo nadaljevanje na Teološki fakulteti. Zatem bodo poročila o delu župnijskih in Škofijske Karitas Ljubljana. Zaključek bo ob 12.30. \nAlenka Petek\,\ngeneralna tajnica
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/obcni-zbor-skofijske-karitas-ljubljana/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/logo-karitas-LJ-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250412T083000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250412T163000
DTSTAMP:20260617T215616
CREATED:20250310T172241Z
LAST-MODIFIED:20250310T172241Z
UID:10002853-1744446600-1744475400@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:4. vseslovensko srečanje za može iz vse Slovenije
DESCRIPTION:12. aprila 2025 bo organizirano 4. vseslovensko srečanje za može iz vse Slovenije. \nDeluje že več kot 20 skupin za može in še nastajajo. \nTokrat bo kraj srečanja Sladka Gora v celjski škofiji. Več informacij na plakatu na desni strani. \nVeč informacij: www.moskaduhovnost.si \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/4-vseslovensko-srecanje-za-moze-iz-vse-slovenije/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/eb326b346e67406a97f28e55ea8a6990459e28d3.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250411T183000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250411T203000
DTSTAMP:20260617T215616
CREATED:20250412T153445Z
LAST-MODIFIED:20250412T153445Z
UID:10002868-1744396200-1744403400@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Spominska sveta maša ob 5. obletnici smrti nadškofa Alojza Urana
DESCRIPTION:V petek\, 11. aprila 2025\, bo ob 18.30 v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani sveta maša ob 5. obletnici smrti nadškofa Alojza Urana. Sveto daritev bo vodil ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore. \nPrisrčno vabljeni\, da se v molitvi in hvaležnosti spomnimo pokojnega nadškofa Urana\, ki je bil predsednik Slovenske škofovske konference med letoma 2007 in 2009. \nNadškof Alojz Uran se je rodil 22. januarja 1945 v Spodnjih Gameljnah v župniji Šmartno pod Šmarno Goro kot zadnji od treh otrok v kmečki družini. Maturiral je leta 1964 na bežigrajski gimnaziji. Po študiju na Teološki fakulteti v Ljubljani ga je nadškof Jožef Pogačnik na praznik apostolov sv. Petra in Pavla 29. junija 1970 posvetil v duhovnika. Novo mašo je imel 12. julija 1970 v domači župniji Šmartno pod Šmarno Goro. \nSvojo prvo duhovniško službo je kot stolni vikar (kaplan) nastopil v stolni župniji sv. Nikolaja v Ljubljani\, kjer je ostal do leta 1973. Od leta 1973 do 1977 je bil na študiju v Rimu. Na Katehetskem inštitutu Pedagoške fakultete Papeške salezijanske univerze je opravil katehetsko pedagoško specializacijo in leta 1977 študij zaključil z magisterijem o katehezi odraslih. Po vrnitvi v Ljubljano je istega leta postal rektor malega semenišča pri sv. Petru v Ljubljani. Leta 1980 je bil imenovan za župnika župnije Ljubljana – Šentvid. \nDne 16. decembra 1992 ga je papež Janez Pavel II. imenoval za ljubljanskega pomožnega škofa\, dne 31. decembra 1992 pa je bil imenovan za kanonika in dekana stolnega kapitlja ter za arhidiakona prvega arhidiakonata. Na praznik Gospodovega razglašenja 6. januarja 1993 je bil v Rimu posvečen v škofa. Ob posvečenju si je za geslo izbral geslo: »Da\, Oče.« \nBil je član Škofijskega in Medškofijskega katehetskega sveta\, član in voditelj Komisije za duhovne poklice ter predavatelj na Teološko-pastoralni šoli\, ki deluje v okviru Teološke fakultete v Ljubljani\, v Novem mestu\, Kopru in Novi Gorici. Bil je tudi voditelj Škofijskega odbora za duhovne poklice in odgovoren za duhovne poklice pri Slovenski škofovski konferenci (SŠK). Leta 1996 je pripravljal in koordiniral prvi papežev obisk v Sloveniji. Od leta 2000 do 2006 je bil delegat SŠK za pastoralo Slovencev po svetu. \nDne 25. oktobra 2004 je bil imenovan za ljubljanskega nadškofa metropolita\, umeščen pa je bil 5. decembra 2004 v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani. Msgr. Alojz Uran je bil 34. rezidencialni škof ljubljanske nadškofije in četrti metropolit po obnovi ljubljanske metropolije leta 1969 ali peti metropolit v zgodovini ljubljanske (nad)škofije. \nKot ljubljanski nadškof je bil veliki kancler Teološke fakultete Univerze v Ljubljani. Dne 6. decembra 2004 je bil imenovan za podpredsednika Slovenske škofovske konference\, dne 21. januarja 2005 pa je bil imenovan za člana 7. razreda za svetovne religije pri Evropski akademiji znanosti in umetnosti. Dne 11. oktobra 2005 je bil imenovan za odgovornega škofa v Slovenski oznanjevalni komisiji. Na 34. redni seji Slovenske škofovske konference 16. marca 2007 so ga slovenski škofje v skladu s statutom SŠK izvolili za predsednika SŠK. \nPapež Benedikt XVI. je 28. novembra 2009 sprejel odpoved službi ljubljanskega nadškofa msgr. Alojza Urana v skladu s kan. 401\, § 2 Zakonika cerkvenega prava (ZCP). \nPo uradni upokojitvi se je nadškof Uran z velikim veseljem in gorečnostjo posvetil duhovnemu spremljanju različnih skupin na številnih romanjih. Poletne mesece je običajno preživljal na božjepotnih Svetih Višarjah\, kjer je s posebno domačnostjo sprejemal Marijine častilce\, maševal in spovedoval. Od leta 2010 je nadškof Uran bival v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu (več). V ljubljanski nadškofiji je bil rad v pomoč pri birmovanju in drugih župnijskih slovesnostih. Med ljudmi bo ostal v trajnem spominu zlasti po svojem izrednem pevskem talentu\, lepem glasu in svoji topli\, dobrodušni človeški naravi. Rad se je srečeval z ljudmi in kmalu je s svojim vedrim razpoloženjem spodbudil\, da se je oglasila ljudska pesem. \nZadnja leta je njegovo zdravje vedno bolj pešalo in omejevalo njegove dejavnosti. Duh je bil voljan\, a telo vedno bolj slabotno. Svojo zemeljsko pot je zaključil v jutru velike sobote\, 11. aprila 2020\, in odšel k svojemu nebeškemu Očetu ter mu še enkrat izrazil svojo popolno pripravljenost: »Da\, Oče.« in odšel v svoj nebeški dom. Nadškof Uran je pokopan v ljubljanski stolni cerkvi sv. Nikolaja.
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/spominska-sveta-masa-ob-5-obletnici-smrti-nadskofa-alojza-urana/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/2020-04-11-11_23_03-200411-Video-Izjava-nadskof-Zore-ob-smrtni-nadskofa-Urana.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250408T200000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250408T220000
DTSTAMP:20260617T215616
CREATED:20250205T140938Z
LAST-MODIFIED:20250210T095124Z
UID:10002844-1744142400-1744149600@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Večer Plus+
DESCRIPTION:Bog v središču. Slavljenje. Molitev v tišini. Spoved. Življenjske zgodbe. Priložnost za vsakega\, da se umiri\, okrepi\, prejme upanje\, najde svoje mesto v svetu. \nVečere pripravljata Katoliška mladina in Svetnikova skupnost slavilcev – Sveti. \nKDAJ: \n\n11. februar 2024 ob 19.00\n11. marec 2025 ob 19.00\n8. april 2025 ob 20.00\n13. maj 2025 ob 20.00\n3. junij 2025 ob 20.00\n\n  \nKRAJ: Antonov dom na Viču \nZA KOGA: večeri so odprti za vse starosti \nVir: Katoliška mladina
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/vecer-plus-16/2025-04-08/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/vecer_plus_Fb_objava_spletna-stran.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250406T150000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250406T150000
DTSTAMP:20260617T215616
CREATED:20250412T152455Z
LAST-MODIFIED:20250412T152514Z
UID:10002865-1743951600-1743951600@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Pritrkovalska okrogla miza 2025
DESCRIPTION:Letošnja Pritrkovalska okrogla miza bo potekala v nedeljo\, 6. aprila\, ob 15.00\, v prostorih Zavoda sv. Stanislava (Štula 23\, Ljubljana – Šentvid). Začnemo ob 15.00 z molitvijo križevega pota v zavodski cerkvi in nato ob 15.30 nadaljujemo s srečanjem. Naš gost bo zaslužni beograjski nadškof msgr. Stanislav Hočevar. Po uradnem zaključku sledi še družabni del. Vljudno vabljeni! \nSlovenski pritrkovalci
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/pritrkovalska-okrogla-miza-2025/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Zavod-sv.-Szanislava-11.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20250406
DTEND;VALUE=DATE:20250413
DTSTAMP:20260617T215616
CREATED:20250310T171428Z
LAST-MODIFIED:20250310T171428Z
UID:10002851-1743897600-1744502399@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:20. radijski misijon na Radiu Ognjišče
DESCRIPTION:V obdobju od 6. do 12. aprila 2025 bo na Radiu Ognjišče potekal radijski misijon z naslovom »Gospod\, pomnoži nam vero!« (Lk 17\,5)\, v katerem bomo obeležili 1700-letnico nicejske veroizpovedi. V osrednjih dnevnih govorih ob 17.00 bodo sodelovali škofje ordinariji\, ki bodo premišljevali o besedilu veroizpovedi. V misijonu bosta sodelovala tudi nadškof Marjan Turnšek in škof Jurij Bizjak. \nV času misijona bomo vsak dan obiskali eno od slovenskih škofij. Dopoldanski nagovor ob 10.30 bo pripravil duhovnik iz izbrane škofije\, medtem ko bo ob 17.00 prenos svete maše iz ene od stolnic\, po njej pa bo sledilo srečanje oziroma pogovor s škofom. Verniki bodo imeli priložnost zastaviti vprašanja. Vse dogodke bomo prenašali v živo\, prav tako pa se bo v dnevnem programu čutil obisk posameznih škofij. \nMisijonski nagovori bodo vsak dan ob 10.30 in 17.00\, ponovitve pa bodo na voljo vsak večer med 22.00 in 24.00. Posnetki misijonskih nagovorov bodo dostopni v radijskem arhivu na spletni strani Radia Ognjišče. \nVljudno vas vabimo\, da se nam pridružite in poglobite svojo vero skozi ta poseben misijon. \nMsgr. Franci Trstenjak\,\ndirektor Radia Ognjišče \nVir: Radio Ognjišče in Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/20-radijski-misijon-na-radiu-ognjisce/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Radio-Ognjišče-logo.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250329T083000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250329T130000
DTSTAMP:20260617T215616
CREATED:20250310T172846Z
LAST-MODIFIED:20250310T172923Z
UID:10002855-1743237000-1743253200@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Spomladansko izobraževanje pastoralnih sodelavcev
DESCRIPTION:Urad za laike pri Pastoralni službi Nadškofije Ljubljana v soboto\, 15. in 29. marca 2025\, vabi na izobraževanje za pastoralne sodelavce z naslovom »Zasidrani v upanju«. Srečanje bo v Zavodu sv. Stanislava od 8.30 do 13.00. 15. marca za II. in IV. arhidiakonat (dekanije: Kranj\, Radovljica\, Šenčur\, Škofja Loka\, Cerknica\, Grosuplje\, Ribnica\, Vrhnika)\, 29. marca za I. in III. arhidiakonat (dekanije: Ljubljana – Center\, Ljubljana – Polje\, Ljubljana – Šentvid\, Ljubljana – Vič/Rakovnik\, Domžale\, Kamnik\, Litija – Zagorje). \nGlavni gost za osrednjo temo bo nadškof msgr. Stanislav Zore. Srečanje bo praktične narave in po krajšem predavanju bodo sledile dvourne delavnice\, namenjene vsem pastoralnim sodelavcem. Izberete lahko enega izmed poslanstev\, ki ga opravljate: pevci\, kateheti\, zakristani\, izredni delivci obhajila\, gospodarski svet\, bralci\, krasilke\, Karitas in Young Caritas … \nLepo povabljeni duhovniki\, redovniki in redovnice ter vaši laični (prihodnji) pastoralni sodelavci. \nVeč informacij in prijavnico poiščite na portal.pridi.com. Če na termin\, ki je predviden za vašo dekanijo\, ne utegnete\, dobrodošli na preostali termin. \nNeža Novak\,\ntajnica Urada za laike
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/spomladansko-izobrazevanje-pastoralnih-sodelavcev/2025-03-29/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/pastoralna-sluzba-mini1.jpg
END:VEVENT
END:VCALENDAR