BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Nadškofija Ljubljana - ECPv6.11.0.1//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-WR-CALNAME:Nadškofija Ljubljana
X-ORIGINAL-URL:https://nadskofija-ljubljana.si
X-WR-CALDESC:Dogodki za Nadškofija Ljubljana
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Ljubljana
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20200329T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20201025T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20200725
DTEND;VALUE=DATE:20200727
DTSTAMP:20260625T195915
CREATED:20200706T191658Z
LAST-MODIFIED:20200706T191658Z
UID:10001446-1595718000-1595804399@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Krištofova nedelja
DESCRIPTION:Tudi letos bomo na Krištofovo nedeljo podprli slovenske misijonarje v akciji MIVA. Po vseh župnijah v Sloveniji bo ta dan blagoslov vozil\, verniki pa bodo lahko darovali sredstva v zahvalo za srečno prevožene kilometre. Iz zbranega bodo nato kupili nova prevozna sredstva slovenskim misijonarjem.
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/kristofova-nedelja-3/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/MIVA-2007-mali-300x193.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20200725T100000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20200725T100000
DTSTAMP:20260625T195915
CREATED:20200706T140441Z
LAST-MODIFIED:20200707T071859Z
UID:10001443-1595671200-1595671200@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:660-letnica Svetih Višarij
DESCRIPTION:Ob 660. obletnici najdenja milostne podobe Matere Božje na Višarjah bodo škofje sosednjih škofij v soboto\, 25. julija 2020\, romali na Svete Višarje in darovali sveto mašo za svoje ljudstvo. Mariji\, ki jo njihovi verniki že stoletja častijo kot Mater in Priprošnjico\, se bodo zahvalili za vse milosti\, ki jih romarji prejemajo na tem kraju: za ozdravljenja na duši in na telesu\, za mir in ljubezen v družinah\, za razumevanje med narodi. Prosili jo bodo\, naj pri Bogu posreduje za to\, da bodo naše dežele obvarovane bolezni\, lakote in vojne. \nSlovesno somaševanje se bo začelo ob 11. uri. Podrobna navodila bodo objavljena na domači strani svetišča nekaj dni pred dogodkom: www.visarje.eu \np. dr. Peter Lah DJ
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/660-letnica-svetih-visarij/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/svete-višarje.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20200724
DTEND;VALUE=DATE:20200726
DTSTAMP:20260625T195915
CREATED:20200707T065908Z
LAST-MODIFIED:20200707T065908Z
UID:10001451-1595631600-1595717999@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sv. Jakob\, apostol
DESCRIPTION:25. julija v Katoliški cerkvi obhajamo god apostola Jakoba starejšega. \nV zboru dvanajsterih apostolov\, ki jih je Jezus poklical\, sta bila dva Jakoba\, med prvim je bil za apostola poklican ravno današnji godovnjak\, zato je ob njegovem imenu še vzdevek starejši. \nJakob je bil doma iz enega od mest ob Genezareškem jezeru\, njegov oče Zebedej je bil ribič\, mati Saloma pa je bila sestra Jezusove matere Marije. Skupaj z bratom Janezom in apostolom Petrom je bil Jakob priča Jezusovega spremenjenja na gori in obuditve Jairove hčere. V dneh Jezusovega trpljenja se je Jakob\, kot večina apostolov\, potuhnil\, po Jezusovem vstajenju od mrtvih pa je bil z drugimi apostoli v Jeruzalemu. Malo vemo o njegovem delovanju po Jezusovem vnebohodu in prihodu Svetega Duha. Pisec Apostolskih del poroča\, da je Herod »dal z mečem usmrtiti Jakoba\, Janezovega brata«. To naj bi se zgodilo okrog velike noči leta 44. \nApostol Jakob je zelo priljubljen tudi v Sloveniji\, kar dokazuje 68 cerkva njemu posvečenih. Njegove posmrtne ostanke so v 7. stoletju prenesli v Compostelo v današnji Španiji\, kjer stoji njemu posvečena katedrala. \n\nBesedilo je povzeto iz knjige Svetnik za vsak dan Silvestra Čuka. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sv-jakob-apostol/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/jakob-starejši.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20200722
DTEND;VALUE=DATE:20200724
DTSTAMP:20260625T195915
CREATED:20200707T065716Z
LAST-MODIFIED:20200707T065716Z
UID:10001450-1595458800-1595545199@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sv. Brigita\, sozavetnica Evrope
DESCRIPTION:23. julija Cerkev obhaja god svete Brigite Švedske\, sozavetnice Evrope. Sveta Brigita je v svojem življenju večkrat doživela videnja Kristusovega trpljenja\, velja pa za ustanoviteljico reda Svetega Odrešenika ali reda brigitink. \n»Poglej me\, hči moja!« \nSveta Brigita je bila rojena leta 1303 v visoki švedski plemiški družini kot hči Birgerja Perssona\, guvernerja in deželnega sodnika v Upplandu\, ter Ingeborg Bengtsdotter. Že kot majhna deklica je bila globoko predana Jezusu. Pri starosti desetih let\, pripoveduje zgodba\, je imela videnje Križanega in ga slišala reči: »Poglej me\, hči moja!« \n»Kdo je tako grdo ravnal s Teboj?«\, je kriknila mala Brigita. Jezus ji je odgovoril: »Tisti\, ki me prezirajo in zavračajo mojo ljubezen.« Od takrat je Brigita skušala odvračati ljudi od tega\, da bi žalili Jezusa. \nPri štirinajstih se je poročila z osemnajstletnim Ulfom. Tudi Ulf je bil predan služenju Bogu. Brigita je v srečnem zakonu rodila osem otrok\, ena izmed njunih hčera je sveta Katarina Švedska. Brigita in Ulf sta služila na švedskem dvoru. Brigita je bila kraljičina dvorna dama. Vse življenje je imela videnja križanega Jezusa in je od Boga prejemala posebna sporočila\, ki jih je pobožno prenašala številnim voditeljem in cerkvenim dostojanstvenikom. Trudila se je\, da bi kralj in kraljica živela boljše življenje\, vendar ji večino časa nista bila pripravljena prisluhniti. \nUstanoviteljica reda Svetega Odrešenika \nVdova je postala\, ko ji je bilo 40 let. Po moževi smrti se je umaknila v cistercijanski samostan\, leta 1346 pa je na posebno Božje povabilo ustanovila red Svetega Odrešenika ali red brigitink\, ki je posvečen spominu Jezusovega trpljenja in ima v svojem grbu pet rdečih plamenčkov\, ki simbolizirajo pet Jezusovih ran. Skupaj s svojo hčerko Katarino je leta 1349 odpotovala v Rim\, kjer je postala svetovalka kraljev in papežev. Zelo zavzeto je svetovala papežem\, naj zapustijo Avignon in se vrnejo v Rim. \nTik pred smrtjo je poromala v Sveto deželo\, kjer je na vsakem svetem kraju doživela videnje Jezusovega delovanja in doživetij. Brigita je umrla v Rimu 23. julija 1373. Za svetnico je bila razglašena leta 1391\, v času papeža Bonifacija IX\, pred nekaj leti pa jo je papež Janez Pavel II. razglasil za sozavetnico Evrope. \nNebeška razodetja \nPri Založbi Družina smo duhovne zapise sv. Brigite Švedske strnili v knjigo Nebeška razodetja. Na začetku knjige spoznamo Brigitino življenje\, njen odnos do Boga in nekaj njenih zunanjih doživetij. Podrobnejše podatke o tej svetnici pa je zapisal Robert Kralj v spremni besedi. Sicer pa je sv. Brigita Švedska brez dlake na jeziku grajala grešne cerkvene ustanove\, ki so se oddaljile od vere\, in jim s prikazom posmrtnega življenja prepričuje\, naj se vrnejo na pota krščanske vere. \nVir: Družina
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sv-brigita-sozavetnica-evrope/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/brigita.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20200721
DTEND;VALUE=DATE:20200723
DTSTAMP:20260625T195915
CREATED:20200706T195330Z
LAST-MODIFIED:20200706T195330Z
UID:10001449-1595372400-1595458799@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sv. Marija Magdalena\, praznik
DESCRIPTION:22. julija v Katoliški cerkvi obhajamo praznik sv. Marije Magdalene\, prve priče\, ki je videla Vstalega\, in prve glasnice\, ki je apostolom oznanila vstajenje Gospoda. \nDolgo časa so v pobožnosti in v umetnosti Marijo Magdaleno istili z Marijo iz Betanije\, sestro Lazarja in Marte\, ter z neimenovano ‘veliko grešnico’\, ki je Jezusu v farizejevi hiši med obedom mazilila noge\, potem ko jih je oprala s svojimi solzami ter obrisala s svojimi lasmi. Zdaj je dokazano\, da gre za tri različne osebe. \n\nGod svete Marije Magdalene praznik za vso Cerkev\nVloga ženske v Katoliški Cerkvi v Sloveniji\n\nSvetnici je ime Marija\, Magdalena je njen priimek\, ki pove\, da je bila doma iz Magdale\, ribiškega mesteca na zahodnem bregu Genezareškega jezera. Iz dveh pripomb v Lukovem in Markovem evangeliju vemo\, da je Jezus iz Marije iz Magdale izgnal sedem hudih duhov. Število sedem v Svetem pismu pomeni veliko število\, množico. Ta omemba hoče povedati\, da je bila Marija popolnoma v oblasti hudih duhov. V skupini žena\, ki so stregle zboru apostolov in njihovemu Učitelju\, se Marija Magdalena vedno imenuje na prvem mestu. \nMarija Magdalena je ostala Jezusu zvesta vse do konca do smrti na Kalvariji in še do groba. Pod križem je vztrajala z Jezusovo materjo Marijo in z edinim učencem Janezom\, ki ni strahopetno pobegnil. Ko je minil praznični dan velike noči\, so Marija Magdalena\, Marija\, mati Jakobova\, in Marija Saloma kupile dišav\, da bi Jezusovo telo v grobu mazilile. Evangelist Janez pa nam je ohranil čudoviti prizor srečanja Marije Magdalene z vstalim Jezusom. Ko je stoječ ob grobu jokala\, [o je Jezus sočutno vprašal: »Žena\, kaj jokaš? Koga iščeš?« Magdalena je mislila\, da govori z vrtnarjem\, zato je prosila\, naj ji pokaže\, kam je del Jezusovo telo. Ko jo je Jezus poklical po imenu: »Marija!«\, pa ga je prepoznala. Trdno je bila prepričana\, da je Gospod vstal od mrtvih in to veselo novico je nemudoma sporočila njegovim učencem. \nSkozi vsa stoletja cerkvene zgodovine razmišlja pisec slovenskega življenjepisa svete Marije Magdalene\, srečujemo žene\, ki učencem naznanjajo Jezusovo sporočilo. In tudi v današnjih dneh je na svetu nešteto žena\, ki so pripravljene služiti Jezusu in njegovemu vstajenjskemu oznanilu. Marija Magdalena je kakor nalašč njihova svetnica. Grki so jo že zgodaj častili kot “nosilko miru in enakovredno apostolom”. \nUmetniki jo upodabljajo s posodico z mazilnim oljem\, stoječo pod križem\, ali kot spokornico z razpuščenimi lasmi (po zgrešenem enačenju z evangeljsko grešnico) s knjigo\, s Križanim\, s spokornim bičem v rokah in z mrtvaško glavo pred seboj. (Povzeto po reviji Ognjišče) \nPapež Frančišek je v okviru jubileja Usmiljenja določil\, da se god sv. Marije Magdalene povzdigne v praznik\, da bi izpostavil »pomembnost te ženske\, ki je pokazala veliko ljubezen do Kristusa in ki jo je Kristus zelo ljubil«. Kot je zapisano v dekretu\, ki ima naslov Apostolorum Apostola in ima datum 3. junij 2016\, »se odločitev umešča v sedanji cerkveni kontekst\, ki zahteva bolj poglobljen premislek o dostojanstvu ženske\, novi evangelizaciji in veliki skrivnosti božjega usmiljenja«. Sveti Janez Pavel II. je veliko pozornosti namenil ne le pomembni vlogi ženske pri Kristusovem poslanstvu in poslanstvu Cerkve\, ampak tudi posebni vlogi Marije Magdalene kot »prvi priči\, ki je videla Vstalega\, in prvi glasnici\, ki je apostolom oznanila vstajenje Gospoda«.
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sv-marija-magdalena-praznik/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/magdalena.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20200718T080000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20200718T080000
DTSTAMP:20260625T195915
CREATED:20200706T192841Z
LAST-MODIFIED:20200710T095344Z
UID:10001447-1595059200-1595059200@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:ODPOVEDANO! - Maša zadušnica za pokojnega nadškofa Urana
DESCRIPTION:Spoštovani sobratje duhovniki\, redovniki\, redovnice in verniki\, \nza soboto\, 18. julija 2020\, ob 9.00 smo načrtovali v ljubljanski stolnici slovesno sveto mašo zadušnico za upokojenega ljubljanskega nadškofa metropolita msgr. Alojza Urana. Upali smo\, da se bodo razmere glede koronavirusa toliko umirile\, da bomo lahko z vsemi verniki\, duhovniki\, redovnicami in redovniki\, ki bi želeli priti\, darovali slovesno sveto mašo zadušnico. Zaradi izrednih razmer koronavirusa je bil namreč pogreb in pogrebna sveta maša v sredo\, 15. aprila 2020\, v ožjem krogu sorodnikov in nekaterih sobratov duhovnikov v ljubljanski stolnici. \nRazmere glede epidemije koronavirusa so se žal ponovno zaostrile in ne moremo tvegati velikega števila ljudi v stolni cerkvi. Zato moramo žal to slovesno sveto mašo zadušnico odpovedati. \nPokojnega nadškofa Urana se radi hvaležno spominjajmo pri svetih mašah in molitvah. Naj mu nebeški Oče obilno nakloni zasluženo nagrado v nebesih. \nLepo pozdravljeni v Gospodu! \nmsgr. Stanislav Zore OFM \nljubljanski nadškof \n 
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/masa-zadusnica-za-pokojnega-nadskofa-urana/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/DSC_5321.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20200710
DTEND;VALUE=DATE:20200712
DTSTAMP:20260625T195915
CREATED:20200706T193707Z
LAST-MODIFIED:20200706T193707Z
UID:10001448-1594422000-1594508399@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sv. Benedikt\, zavetnik Evrope
DESCRIPTION:Svetega Benedikta\, začetnika zahodnega meništva\, je papež Pavel VI. 24. oktobra 1964 razglasil za prvega zavetnika Evrope\, ker je “s križem\, knjigo in plugom prinesel krščanski napredek narodom\, razkropljenim od Sredozemskega morja do Skandinavije\, od Irske do prostranih nižin Poljske”. \nPoljak Janez Pavel II.\, prvi slovanski papež\, je leta 1980\, ob 1500 letnici rojstva sv. Benedikta\, dejal\, da je bila Evropa na novo rojena ob propadu velikega rimskega imperija. »Ko se je porajala na njegovih kulturnih temeljih\, je po zaslugi benediktinskega duha iz tistega izročila povzela in v dediščino evropske in vesoljne kulture utelesila vse tisto\, kar bi se sicer izgubilo.« Redovna pravila\, ki jih je sestavil sveti Benedikt in jih imenujejo “evangelij\, presajen v resnično življenje”\, je mogoče povzeti v treh besedah: ‘Ora et labora!’ (Moli in delaj). Skladno povezovanje dela in molitve je ideal krščanskega prizadevanja za popolnost ali izpolnjevanje božje volje. \nPapež Gregor Veliki\, ki je sestavil življenjepis sv. Benedikta v obliki pogovora z namišljenim diakonom Petrom\, pove\, da se je Benedikt rodil v plemeniti družini v Nursiji to je današnje mestece Norcia v Umbriji in sicer okoli leta 480. O njegovi družini vemo le to\, da je imel sestro dvojčico Sholastiko\, ki je vse življenje hodila po bratovih stopinjah in ga posnemala tudi v svetništvu (njen god obhajamo 10. februarja). Starši so Benedikta poslali v Rim\, da bi se izpopolnil v pravnih vedah\, toda prav kmalu je bil sit Rima in njegove pokvarjenosti. Najprej se je umaknil v bližino mesta Tivoli\, kjer si je poiskal družbo enako mislečih. Kmalu je spoznal\, da ta družba ni zanj\, zato se je skril v samotno sotesko reke Aniene nedaleč od mesta Subiaco\, ker je želel biti popolnoma ločen od sveta\, da bi ob branju in premišljevanju Svetega pisma in v molitvi našel stik z Bogom ter prodrl v globine svoje duše. Pa ni bil dolgo sam. Nekega dne so se pred njegovo votlino prikazali puščavniki iz Vicovara in ga prosili\, naj namesto umrlega predstojnika prevzame vodstvo njihove skupnosti. Benedikt je njihovo gorečo prošnjo uslišal. Puščavniki pa so bili svojeglavi\, zato jih je zapustil. Po dolgem premisleku je sprejel vodstvo nove redovne skupnosti\, ki se je bila voljna ravnati po njegovih pravilih. Tem svojim redovnikom je Benedikt hotel biti ‘oče’\, to namreč pomeni beseda ‘abbas’ ali po slovensko ‘opat’. \nČez nekaj časa je izbral najboljše menihe iz dvanajstih samostanov\, ki jim je bil ‘oče’\, in se napotil proti jugu. Ustavil se je pri mestu Cassino pri Neaplju\, zgrajenim pod visokim gričem. Na vrhu tega griča je zrastel znameniti samostan Montecassino\, ki velja za matično hišo benediktinskega reda in v nekem smislu vseh samostanov na krščanskem Zahodu. Stari viri postavljajo začetek Montecassina v leto 529: ta letnica ima tudi simboličen pomen tega leta je namreč bizantinski cesar Justinijan dal zapreti zadnjo pogansko šolo v Atenah\, Montecassino pa je zasvetil kot novo žarišče krščanske kulture. Skupnost na Montecassinu je opat Benedikt vodil vse do svoje smrti\, najbrž leta 547. \n  \nBesedilo je s spletne strani revije Ognjišče.
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sv-benedikt-zavetnik-evrope/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/3c4badb58a9afce704b1b968ac57b9d4b9d671cc-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20200707
DTEND;VALUE=DATE:20200712
DTSTAMP:20260625T195915
CREATED:20200706T140828Z
LAST-MODIFIED:20200706T140828Z
UID:10001444-1594162800-1594508399@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Birmanski kamp
DESCRIPTION:Odprte so prijave za Birmanski kamp. Birmanski kamp je izkušnja\, ki je birmanec ne bo nikoli pozabil. Je prostor\, kjer lahko doživi nove pustolovščine\, spozna nove prijatelje in odkriva\, kako Bog deluje v njegovem življenju. Potekal bo od 8. do 11. julija 2020 v CŠOD-ju v Radencih ob Kolpi. \nPrijavnico in informacije najdete na povezavi: www.katoliskamladina.si/birmanci.
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/birmanski-kamp/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/LOGO-KM-PNG.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20200629T080000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20200629T080000
DTSTAMP:20260625T195915
CREATED:20200602T160007Z
LAST-MODIFIED:20200602T160007Z
UID:10001431-1593417600-1593417600@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Mašniško posvečenje
DESCRIPTION:Ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore OFM bo v ljubljanski stolnici\, 29. junija\, v mašnike posvetil naslednje diakone: \nAnžeta Cunka\, iz župnije Kokrica\, Martina Lebana\, iz župnije Jesenice\, Tilna Oberwalderja Zupanca\, iz župnije Jarše\, Janeza Potiska\, iz župnije Dol pri Ljubljani\, Mateja Rusa\, iz župnije Šentvid pri Stični. \nPosvečenje so bo začelo ob 9. uri\, ob upoštevanju takrat veljavnih priporočil SŠK in stroke\, glede epidemije Covid-19.
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/masnisko-posvecenje-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/ljubljanska_20stolnica_mavric_20pivk.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20200628
DTEND;VALUE=DATE:20200630
DTSTAMP:20260625T195915
CREATED:20200603T053316Z
LAST-MODIFIED:20200603T053316Z
UID:10001441-1593385200-1593471599@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sv. Peter in Pavel
DESCRIPTION:V Katoliški cerkvi 29. junija praznujemo slovesni praznik apostolov sv. Petra in Pavla. \nPeter je bil ribič iz Betsajde ob Genezareškem jezeru. Jezus ga je poklical\, da bi bil ribič ljudi in da bi kasneje kot pastir tudi vodil Cerkev kot Božje ljudstvo. Po svetopisemskem izročilu mu je Jezus po tem\, ko ga je poklical za učenca\, spremenil ime v Peter: »Ti si Peter in na tej skali bom sezidal svojo Cerkev in vrata podzemlja je ne bodo premagala. Dal ti bom ključe nebeškega kraljestva; in kar koli boš zavezal na zemlji\, bo zavezano v nebesih; in kar koli boš razvezal na zemlji\, bo razvezano v nebesih« (Mt 16\,18–20). Zelo pomembna izkušnja v Petrovem življenju je bila ta\, da je Jezusa\, po tem\, ko je bil le-ta prijet\, kljub temu\, da se je ob njem vzgajal in učil približno tri leta\, trikrat zatajil. Po Jezusovem vnebohodu Peter nastopa kot voditelj apostolov in mlade Cerkve. Nekaj časa je bil škof v Antiohiji\, okoli leta 42 pa je odšel v Rim. Od tam je vernikom v Mali Aziji poslal dve pismi (1 Pt in 2 Pt)\, življenjsko pot pa je sklenil z mučeništvom. \nPo zgodovinskih virih naj bi apostol Peter vladal do leta 67 po Kr. Več zgodnjekrščanskih spisov potrjuje\, da je Peter umrl nasilne smrti v Rimu v času vladanja cesarja Nerona. Na kraju njegovega mučeništva je dal cesar Konstantin leta 350 postaviti veliko baziliko. Sedanja bazilika sv. Petra v Vatikanu je bila postavljena v letih med 1506 in 1526. Pod njenim glavnim oltarjem je gob apostola Petra\, čigar nasledniki so papeži oz. rimski škofje. \nApostol Pavel se je rodil okrog leta 10 po Kr. v Tarzu\, v glavnem mestu takratne rimske province Kilikije. Po rodu je bil Jud\, po očetu pa je podedoval rimsko državljanstvo. Bil je farizej in poznavalec judovstva\, ki je do spreobrnjenja na poti v Damask preganjal kristjane. Apostol Pavel je ob rojstvu dobil ime Savel\, po spreobrnjenju pa se je dal krstiti in ime spremenil v Pavel. \nO delovanju apostola Pavla poroča evangelist Luka v Apostolski delih. Obhodil je velik del takratne rimske države in ustanavljal cerkvene občine ter jih spodbujal s pismi. Danes poznamo štirinajst ohranjenih Pavlovih pisem\, ki so po vsebini in obsegu za štirimi evangeliji najpomembnejši del Svetega pisma Nove zaveze. Podobno kot apostol Peter je tudi on umrl mučeniške smrti za časa cesarja Nerona okrog leta 67. \nPraznika obeh apostolov je Cerkev obhajala že v 4. stoletju. Najstarejši rimski koledar Furija Dionizija Filokala iz leta 354 navaja 29. junij kot praznik apostolov Petra in Pavla. Na predvečer ali na praznik apostolov Petra in Pavla slovenski škofje diakone posvečujejo v duhovnike. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sv-peter-in-pavel/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Greco_El_-_Sts_Peter_and_Paul.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20200625T090000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20200625T090000
DTSTAMP:20260625T195915
CREATED:20200602T161335Z
LAST-MODIFIED:20200602T161335Z
UID:10001432-1593075600-1593075600@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Diakonsko posvečenje
DESCRIPTION:Ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore OFM bo v župnijski cerkvi župnije Ljubljana – Ježica\, 25. junija\, v diakona posvetil naslednja bogoslovca: \nPetra Čemažarja\, iz župnije Ljubljana – Ježica in Boštjana Dolinška\, iz župnije Stranje. \nPosvečenje se bo začelo ob 10. uri\, v skladu s takratnimi priporočili SŠK glede epidemije Covid-19. \n 
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/diakonsko-posvecenje-3/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Ljubljana-Ježica.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20200624T163000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20200624T163000
DTSTAMP:20260625T195915
CREATED:20200603T185128Z
LAST-MODIFIED:20200603T185128Z
UID:10001442-1593016200-1593016200@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Maša za domovino
DESCRIPTION:Ljubljanski nadškof metropolit in predsednik Slovenske škofovske konference msgr. Stanislav Zore OFM bo 24. junija\, ob 17.30 uri\, v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja\, daroval mašo za domovino\, pred dnevom državnosti. Vabljeni!
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/masa-za-domovino-6/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/ljubljana-stolnica2.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20200623
DTEND;VALUE=DATE:20200625
DTSTAMP:20260625T195915
CREATED:20200603T053118Z
LAST-MODIFIED:20200603T053118Z
UID:10001440-1592953200-1593039599@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Rojstvo Janeza Krstnika
DESCRIPTION:V Katoliški cerkvi 24. junija praznujemo slovesni praznik rojstva Janeza Krstnika. \nV koledarju cerkvenega leta se slovesno spominjamo rojstva dveh oseb\, ki sta najpomembnejši v zgodovini odrešenja: učlovečenega Božjega Sina Jezusa Kristusa (na božič\, 25. decembra) in njegove deviške matere Marije (8. septembra). Edini svetnik\, čigar rojstvo Cerkev proslavlja s posebnim praznikom\, je Janez Krstnik\, Jezusov predhodnik. Njegova vloga je posebej pomembna ob prehodu iz Stare v Novo zavezo\, saj Janez Krstnik velja za angela glasnika pred Mesijo. \nEvangelist Luka (prim. Lk 1\,5–25) poroča\, kako je Bog po angelu očetu Zahariju naznanil Janezovo rojstvo\, podobno kot kasneje Mariji iz Nazareta učlovečenje Jezusa\, Božjega Sina. V obeh primerih je Božji poslanec določil tudi ime otroka\, s katerim je naznačeno njegovo rojstvo. Ime Janez se po hebrejsko glasi Johanan in pomeni Bog je milostljiv. Janezu pravimo Krstnik zato\, ker je oznanjal krst spokornosti in je tiste\, ki so se s pokoro hoteli pripraviti na Odrešenikov prihod\, krščeval v reki Jordan; predvsem pa je dobil vzdevek Krstnik zato\, ker je krstil Jezusa (prim. Mt 3\,13–17; Mr 1\,9–11 in Lk 3\,21–22) ter ga pri tem razglasil za obljubljenega Mesija. \nBesedilo je povzeto po knjigi Svetnik za vsak dan msgr. Silvestra Čuka. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/rojstvo-janeza-krstnika/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/955_rojstvo_janeza_krstnika_masa_zvecer_pred_praznikom.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20200623T163000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20200624T163000
DTSTAMP:20260625T195915
CREATED:20200602T172129Z
LAST-MODIFIED:20200602T172129Z
UID:10001435-1592929800-1593016200@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Molitev in post za domovino
DESCRIPTION:Ob 30-letnici slovenske demokracije in ob 29. rojstnem dnevu naše države tudi letos\, že desetič po vrsti\, vabimo\, da se pod geslom SKUPAJ ZA SKUPNO DOBRO – S TEBOJ BOMO ZMOGLI pred dnevom državnosti molitveno povežemo v devetdnevnici za domovino\, ki bo od 16. do 24. junija 2020. V času devetdnevnice bo vsak dan ob 5h zjutraj na Radiu Ognjišče molitev rožnega venca.\nOd 23. junija od 17.30 do 24. junija do 17.30 bo 24 ur molitve in posta za domovino. Osrednja 24-urna neprekinjena molitev bo potekala v ljubljanski stolnici in se bo zaključila z mašo za domovino\, ki jo bodo 24. junija 2020 ob 17.30 darovali slovenski škofje. \nV sredo\, 17. 6. 2020\, ob 17.00 bo potekala okrogla miza\, na kateri bodo udeleženci razmišljali o tem\, kaj nas povezuje in kaj nam je skupno. Predviden je neposredni prenos po Radiu Ognjišče in preko spleta.\nVabimo župnije\, občestva in posameznike\, da vsak na svoj način in po svojih močeh sodeluje pri molitvi in postu za našo domovino – za spreobrnjenje vsakega od nas in duhovni preporod našega naroda. Svoje sodelovanje prijavite na facebook.com/molitevinpostzadomovino. \nPobuda Molitev in post za domovino
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/molitev-in-post-za-domovino/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/DSC_6316-635x37512.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20200620T090000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20200620T090000
DTSTAMP:20260625T195915
CREATED:20200602T171313Z
LAST-MODIFIED:20200602T171313Z
UID:10001434-1592643600-1592643600@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:52. Slovensko narodno romanje bolnikov\, invalidov in starejših na Brezje
DESCRIPTION:V soboto\, 20. junija 2020\, bo vseslovensko romanje v narodno svetišče Marije Pomagaj na Brezje. \nSv. mašo ob 10. uri bo ob somaševanju predstavnikov duhovnikov vodil ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar. Ob trenutnih razmerah načrtujemo\, da bi se romanja na Brezje udeležilo le nekaj predstavnikov bolnikov\, invalidov in starejših ob spremstvu mladih\, prostovoljcev in drugih\, če bodo pravila takrat to dopuščala. Drugi boste to leto spremljali sv. mašo preko radia Ognjišče in TV Slovenija. \nVse vas duhovnike\, diakone\, redovnice in redovnike prosim\, da na primeren način obvestite vse\, ki bi radi romali na Brezje\, na možnost spremljanja romanja po medijih. Hvaležen sem vam\, da ste jim v vseh preteklih letih to omogočili in jim boste tudi v prihodnje. Letos pa bo romanje k Mariji Pomagaj drugačno. Bolniki\, invalidi in starejši bodo veseli\, če jim omogočite prejem zakramenta spovedi\, sv. obhajila\nin bolniškega maziljenja. \nOb rahljanju pravil in navodil boste sproti obveščeni o možnostih romanja na Brezje. Prosimo župnike\, voditelje župnijskih in dekanijskih Karitas\, da upoštevate sprotna obvestila o romanju\, tako kot to že delate za druga srečevanja. \nMiro Šlibar\nza MOPZ pri SŠK
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/52-slovensko-narodno-romanje-bolnikov-invalidov-in-starejsih-na-brezje/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Brezje-1582013-52.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20200618
DTEND;VALUE=DATE:20200620
DTSTAMP:20260625T195915
CREATED:20200603T052910Z
LAST-MODIFIED:20200603T185753Z
UID:10001439-1592521200-1592607599@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Srce Jezusovo
DESCRIPTION:Osem dni po prazniku Svetega Rešnjega telesa in Rešnje krvi obhaja Cerkev slovesni praznik Srca Jezusovega. Letos je to 19. junija. \nPraznik skuša prodreti v globino in notranje jedro Kristusove skrivnosti\, v jedro\, iz katerega pritekajo vsa velika dela v naše odrešenje\, posebno še Kristusova daritev na križu. In to je tista ljubezen\, ki je bila od vekov skrita v brezdanjih globinah troedinega Boga\, ki pa si je prevzela našo človeško naravo in nas v Kristusu začela ljubiti tudi s človeškim srcem ter dosegla svoj vrhunec v kalvarijski daritvi\, ko so iz prebodene Kristusove strani začele teči reke žive vode\, ki odslej nikdar več ne bodo usahnile. \nZgodovina češčenja Jezusovega Srca se začenja z apostolom Janezom\, ki se je naslonil na Jezusove prsi (prim. Jn 13\, 15; 21\, 20) in apostola Pavla\, ki je svoje vernike imel rad v Ljubezni Jezusa Kristusa (prim. Flp 1\, 8). Češčenje Jezusovega Srca so širili srednjeveški mistiki\, posebno sveti Bernard\, sveti Bonavetura in sveti Bernardin; v tem času so nastale priljubljene pesmi\, litanije in podobe Jezusovega Srca. V 14. stoletju je ta pobožnost nekoliko pojenjala. Spet pa se je poživila v 16. in 17. stoletju\, za kar ima velike zasluge Janez Eudes\, ki ga je papež Pij X. Imenoval začetnika\, učitelja in apostola liturgičnega češčenja Srca Jezusovega\, ker je leta 1670 napisal besedilo za molitveno bogoslužje (brevir) in za mašo v čast Srcu Jezusovemu. \nPapež Leon XIII. je leta 1899 v okrožnici Annum sanctum (Sveto leto) orisal smisel češčenja Srca Jezusovega in vsebino praznika. V okrožnici je tudi napovedal\, da bo za začetek 20. stoletja ves svet posvetil Srcu Jezusovemu. Odobril je tudi litanije Srca Jezusovega. \nOb stoletnici\, odkar je bil praznik Srca Jezusovega razširjen na vso katoliško Cerkev\, je Pij XII. leta 1956 izdal okrožnico Zajemali boste (Haurietis aquas)\, kjer je podal vsestransko in globoko teologijo Srca  Jezusovega. \nPavel VI. je leta 1965 napisal okrožnico Nedoumljivo bogastvo Kristusovo. V njej je znova naglasil pomembnost Srca Jezusovega. V duhu drugega vatikanskega koncila je močno poudaril zvezo\, ki jo ima to češčenje z evharistijo posebej z njenim daritvenim značajem\, se pravi z mašo in obhajilom kot daritvenim obredom. \nČeščenje Srca Jezusovega se nanaša na tisto\, kar je pri Kristusu in sploh pri skrivnosti odrešenja najglobljega\, kar zajema iz globin njegove Božje – človeške ljubezni. Častiti Srce Jezusovo torej pomeni častiti Jezusovo osebo s posebnega vidika njegove odrešenjske ljubezni Zato je jasno\, da ta pobožnost nikakor ne nasprotuje drugim zdravim pobožnostim\, ki jih Cerkev priporoča\, temveč jih krepi\, poglablja in prešinja. \nBesedilo je povzeto s spletne strani stolne župnije Novo mesto. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/srce-jezusovo/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/294566_10150361924478805_76387193804_7995507_24040279_n.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20200617T080000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20200617T080000
DTSTAMP:20260625T195915
CREATED:20200602T173228Z
LAST-MODIFIED:20200602T173228Z
UID:10001436-1592380800-1592380800@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Krizmena maša in srečanje duhovnikov
DESCRIPTION:Letošnji veliki četrtek smo praznovali v posebnih razmerah zaradi epidemije in nismo mogli darovati krizmene maše ter posvetiti svetih olj. To sveto mašo bomo obhajali v sredo\, 17. junija 2020. Vsi duhovniki in redovniki ste prisrčno vabljeni\, da se ob 9. uri v ljubljanski stolnici udeležite krizmene maše. Duhovniki se za sveto mašo oblečete v stolnem župnišču\, dekani in redovni predstojniki pa na nadškofiji. Liturgična barva je bela. Ob tej priložnosti bomo pozorni na pravila o razkuževanju rok in medsebojni razdalji zaradi možnosti okužbe tako\nza sveto mašo kot za medsebojno druženje. Med sv. mašo bomo obnovili svoje duhovniške obljube. \nVsi duhovniki ste po sveti maši vabljeni na prijateljsko srečanje v bogoslovno semenišče. Ob tem srečanju se bomo spomnili na svoje duhovniško posvečenje\, ki ga duhovniki večinoma obhajamo v mesecu juniju. Običajno smo se za to priložnost srečali v Šentjakobu ob Savi\, letos pa bomo to praznovali v stolnici in bogoslovnem semenišču. \nmsgr. Stanislav Zore OFM\nnadškof
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/krizmena-masa-in-srecanje-duhovnikov/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Ljubljana-stolnica21.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20200610
DTEND;VALUE=DATE:20200612
DTSTAMP:20260625T195915
CREATED:20200603T052729Z
LAST-MODIFIED:20200603T052729Z
UID:10001438-1591830000-1591916399@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sveto Rešnje Telo in Kri
DESCRIPTION:Praznik sv. Rešnjega telesa in krvi bomo v Katoliški cerkvi praznovali v četrtek\, 11. junija 2020. \nNa ta dan obhajamo Jezusovo navzočnost v zakramentu sv. Rešnjega telesa in krvi – evharistije\, ki je središče krščanske vere in zakramentalnega življenja vernih. Na praznik so ponekod v navadi različne oblike procesij\, s čimer verniki tudi navzven pokažejo svojo vero. Praznik je zapovedan\, zato se katoličani ta dan udeležijo bogoslužja. \nPraznik nima stalnega datuma\, saj je določen glede na praznik velike noči in ga obhajamo v četrtek drugi teden po prazniku binkoštih. \n\nIzraz evharistija prihaja iz grškega glagola eucharistein\, ki pomeni zahvaljevati se. Evharistija je primarni zakrament predvsem zato\, ker je pri drugih zakramentih prisotno deleženje pri neki Kristusovi kreposti\, pri evharistiji pa je vsebovan Kristus sam\, učlovečena Beseda\, glavni avtor zakramentov. Sama v sebi je evharistija najprej zakrament Božje ljubezni do ljudi\, kot jo označuje tridentinski koncil. Nato je zakrament edinosti Cerkve\, saj se z evharistijo izrazi in hkrati uresničuje edinost Božjega ljudstva. Z drugim vatikanskim koncilom bi lahko sintetizirali\, da je Kristus pri zadnji večerji zaupal svoji Cerkvi “spomin svoje smrti in svojega vstajenja: zakrament dobrotljivosti\, znamenje edinosti\, vez ljubezni\, velikonočno gostijo\, v kateri se prejema Kristus\, duša napolnjuje z milostjo in nam daje poroštvo prihodnje slave” (B 47). \nVidiki zakramenta evharistije  \nZa zakrament evharistije so se v zgodovini Cerkve izoblikovali različni vidiki in različna imena. Jezus je pri zadnji večerji z učenci\, pri kateri je kruh spremenil v svoje telo ter vino v svojo kri\, postavil zakrament evharistije\,[1] njegovo obhajanje pa je od začetkov krščanstva razpoznavno znamenje kristjanov. Postavitve zakramenta evharistije se spominjamo pri vsaki maši\, posebej tedaj\, ko duhovnik izreka posvetilne besede nad kruhom in vinom.[2] Kristjani verujemo\, da kruh po prebistvenju (transsubstanciaciji) postane Jezusovo telo\, vino pa Jezusova kri. \nPosvečene hostije se hranijo v ciborijih\, eno hostijo pa v običajno umetniško izdelani monštranci.[3] Namen hranjenja posvečenih hostij je dejstvo Jezusove trajne navzočnosti v zakramentalni obliki kot tudi možnost za češčenje. Duhovniki monštranco izpostavljajo v češčenje za posebne priložnosti\, ob veliki noči in prazniku sv. Rešnjega telesa in krvi pa so v navadi tudi procesije\, ki potekajo po cerkvah in/ali v bližnji okolici. Za praznik sv. Rešnjega telesa in krvi je marsikje v navadi postavljanje začasnih kapelic ali oltarjev\, mimo katerih poteka sprevod. Duhovnika z monštranco poleg bogoslužnih sodelavcev spremljajo verniki in s tem izrazijo zunanjo versko pripadnost. \nZakrament evharistije skupaj s krstom in birmo sodi med zakramente uvajanja v krščanstvo. Otroci\, ki so redno vključeni v proces kateheze\, ki poteka v župnijah\, v Cerkvi na Slovenskem k prvemu obhajilu pristopijo na koncu tretjega razreda. Evharistija pomeni tako polnost in vrh uvajanja v krščanstvo. \n  \n[1] Prim. Mt 26\,26–30\, Mr 14\,22–26; Lk 22\,14–23 in 1 Kor 11\,23–25. \n\n\n[2] Ko je šel prostovoljno v trpljenje\, je vzel kruh\, se zahvalil\, ga razlomil\, dal svojim učencem in rekel: »Vzemite in jejte od tega vsi\, to je moje telo\, ki se daje za vas.« Prav tako je po večerji vzel kelih\, se spet zahvalil\, ga dal svojim učencem in rekel: »Vzemite in pijte iz njega vsi\, to je kelih moje krvi nove in večne zaveze\, ki se za vas in za vse preliva v odpuščanje grehov. To delajte v moj spomin.« \n\n\n[3] Monštranca je sveta posoda\, umetniško izdelana\, s podstavkom in stekleno odprtino\, v katero se postavi sveta hostija v javno čaščenje. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sveto-resnje-telo-in-kri-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Najsvetejše-p.-Ivan-Rampre-Selca_1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20200607T090000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20200607T160000
DTSTAMP:20260625T195915
CREATED:20200602T170722Z
LAST-MODIFIED:20200602T170722Z
UID:10001433-1591520400-1591545600@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sveta maša v Kočevskem Rogu
DESCRIPTION:Tradicionalne prireditve s sveto mašo v Kočevskem rogu letos zaradi epidemije ne bo. Slovensko javnost vabimo\, da sveto mašo ob breznu pri Macesnovi gorici v Kočevskem rogu spremljamo po televiziji v nedeljo\, 7. junija 2020\, ob 10. uri na TV Slovenija 2. Sveto mašo ob 75-letnici revolucije in množičnih pobojev bo daroval ljubljanski nadškof metropolit in predsednik SŠK msgr. Stanislav Zore.
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sveta-masa-v-kocevskem-rogu/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/SSK-logo-final_cmyk_color_01.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20200606
DTEND;VALUE=DATE:20200608
DTSTAMP:20260625T195915
CREATED:20200603T052448Z
LAST-MODIFIED:20200603T052448Z
UID:10001437-1591484400-1591570799@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Nedelja Svete Trojice
DESCRIPTION:V Katoliški cerkvi na nedeljo po binkoštnem prazniku praznujemo nedeljo Svete Trojice. To bo letos 7. junija. \nNauk o Sveti Trojici se je izoblikoval že na koncilu v Niceji (325 po Kr.) in je kot veroizpoved (credo) v bogoslužni rabi prisoten vse do današnjih dni. Vera v Sveto Trojico je sestavni del kristjanove vere v enega Boga v treh osebah. Na nedeljo Svete Trojice se pri bogoslužju zato posebej poglabljamo v skrivnost verske resnice o enem Bogu v treh osebah\, ki so Oče\, Sin in Sveti Duh (prim. Katekizem Katoliške Cerkve (KKC) 249–256). \nKristjani smo krščeni v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha\, s čimer postanemo tudi člani Cerkve. Skrivnosti enega Boga v treh osebah verujočim ni dano spoznavati samo z razumom\, temveč tudi na osnovi milostnega daru vere ter Božjega razodetja Jezusa Kristusa. O identiteti Boga Očeta in Svetega Duha je spregovoril Jezus Kristus.[1] Čeprav tri Božje osebe ločimo med seboj\, nobena od treh oseb nikdar ne deluje brez sodelovanja drugih dveh. Očetu pripisujemo\, da je Stvarnik vesolja in človeka\, Jezusu Kristusu dela odrešenja\, Svetemu Duhu\, ki izhaja iz Očeta in Sina\, pa dela posvečenja. \nČeprav razlikujemo tri Božje osebe\, jih ne smemo ločevati. Nauk o Sveti Trojici poudarja\, da je delo stvarjenja skupno vsem trem osebam Trojice\, saj so vse tri eno počelo stvarjenja. Hkrati pa je stvarjenje povezano z razodetjem in odrešenjem\, ki je prišlo po Jezusu Kristusu\, stvarstvu pa se posreduje po Svetem Duhu. Sveti Duh je kot tretja Božja oseba poslan od Očeta in Sina ter vodi Cerkev\, ki je skupnost verujočih. Bistvo odnosov med tremi Božjimi osebami je brezpogojna ljubezen. \nEna od najbolj znanih upodobitev Svete Trojice je ikona ruskega ikonopisca Andreja Rubljova (1360–1430). Vsebinsko jo povezujemo s starozaveznim svetopisemskim odlomkom\, ki opisuje Božji obisk pri Abrahamu in Sari ob Mamrejevih hrastih.[2] \n\n\n\n[1] O skrivnostni dinamiki odnosov med Očetom in Sinom in Svetim Duhom je največ zapisov in razlag v Janezovem evangeliju. \n\n\n[2] Prim. 1 Mz 18\,1–15.
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/nedelja-svete-trojice-2/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20200530
DTEND;VALUE=DATE:20200601
DTSTAMP:20260625T195915
CREATED:20200505T185440Z
LAST-MODIFIED:20200505T185440Z
UID:10001426-1590879600-1590965999@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Binkošti
DESCRIPTION:Velikonočni čas bomo zaključili s slovesnim praznikom binkošti\, letos 31. maja. \nPraznik obhajamo 50 dni po veliki noči in je praznik prihoda Svetega Duha\, ker je na ta dan po svetopisemskem sporočilu nad zbrane učence in Božjo mater Marijo prišel Sveti Duh (prim. Apd 2\,1–11; Jn 20\,19–23).[1] \nSveti Duh v življenju krščanske skupnosti\nIz svetopisemskega besedila izhaja pomen delovanja Svetega Duha v Cerkvi in življenju krščanske skupnosti\, saj je on dejavno navzoč ob sprejemanju odločitev (prim. Apd 15\,28)\, izbira oznanjevalce (prim. Apd 13\,2) ter jih vodi (Apd 8\,26–40). Začetki Cerkve so po Apostolskih delih v tesni povezanosti s prihodom Svetega Duha\, zato v drugem Lukovem delu – Apostolskih delih – binkošti zavzemajo središčno mesto. Kakor je Jezus po krstu v Duhu začel svoje delovanje s programskim govorom v nazareški shodnici\, ki ga je sklenil z opozorilom\, da so vsi (ne samo Judje) poklicani k odrešenju; tako tudi Cerkev po svojem binkoštnem krstu (prim. Apd 2\,1–4) začenja svoje poslanstvo s Petrovim govorom v Jeruzalemu (prim. Apd 2\,14 in sl.)\, ki na koncu nakaže univerzalni vidik odrešenja (prim. Apd 2\,39). Tako sta celotno evangeljsko poslanstvo Cerkve\, kakor tudi poslanstvo Jezusa Kristusa prikazana kot delovanje pod vodstvom Svetega Duha.[2] \nApostolska dela pričujejo o delovanju Svetega Duha ne samo ob nastanku Cerkve\, ampak tudi o njegovem stalnem spremljanju Cerkve na njeni poti napredovanja. Celotna knjiga je eno samo sklicevanje na Svetega Duha. Ta je dvakrat omenjen kot prvotni dejavnik odrešenja\, njegovo delo je tudi obrat Cerkev k poganom. Po molitvi\, veri in krstu Sveti Duh podarja moč za pričevanje ter vodi Cerkev pri njenem misijonskem poslanstvu in oznanjevanju evangelija.[3] \nSveti Duh in nova evangelizacija\nSveti Duh je začetnik in počelo vsake evangelizacije\, je prvenstveni nosilec veselega oznanila v svet in prehiteva človeško oznanjevanje evangelija. Papež Pavel VI. (1963–1978) je izpostavil vlogo Svetega Duha kot glavnega dejavnika evangelizacije\, zato mora Cerkev bolj premišljevati naravo\, vlogo in način delovanja Svetega Duha v današnji družbi in evangelizaciji. Ko Cerkev danes čuti potrebo po novi evangelizaciji\, pravzaprav čuti potrebo po bolj odločni poslušnosti in odprtosti za delovanje Svetega Duha.[4] \nNova evangelizacija\, ki pomeni prehod od tradicionalne k osebni veri\, pomeni tudi novo prisluškovanje Svetemu Duhu\, ki tudi za danes pozna prave rešitve za nastale razmere. Evangelizacija je tudi »nova«\, ker Sveti Duh neprestano ustvarja novost Božje besede in ljudi na novo duhovno prebuja. Sveti Duh je tisti\, ki evangeliju odpira pot v srca ljudi in družbe (prim. Apd 16\,9–10) ter konkretizira evangeljsko sporočilo v sodobni čas in okolje.[5] \nIzraz binkošti in cerkveno leto\nBeseda binkošti izhaja iz nemškega jezika (Pfingsten iz ‘der fünfzigste Tag’ (petdeseti dan))\, pojem pa izhaja iz grške besede pentekoste’ (hemera)\, kar pomeni petdeseti (dan). Po binkoštih se v Katoliški Cerkvi nadaljuje liturgični čas med letom\, ki traja do konca cerkvenega leta oziroma do začetka adventnega časa. Velikonočno svečo v cerkvah z oltarnega prostora odnesejo h krstnemu kamnu\, duhovniki in drugi sodelavci pa pri bogoslužju nosijo liturgična oblačila v zeleni barvi. \n\n\n\n[1] Apd 2\,1–11: Ko je prišel binkoštni dan\, so bili vsi zbrani na istem kraju. Nenadoma je nastal z neba šum\, kot bi se bližal silovit vihar\, in napolnil vso hišo\, kjer so se zadrževali. Prikazali so se jim jeziki\, podobni plamenom\, ki so se razdelili\, in nad vsakim je obstal po eden. Vsi so bili napolnjeni s Svetim Duhom in začeli so govoriti v tujih jezikih\, kakor jim je Duh dajal izgovarjati. V Jeruzalemu so tedaj prebivali Judje\, pobožni možje iz vseh narodov pod nebom. Ko se je razširil glas o tem\, se je zbrala množica ljudi\, ki so bili vsi iz sebe\, ker jih je vsakdo slišal govoriti v svojem jeziku. Strmeli so\, se čudili in govorili: Glejte\, ali niso vsi ti\, ki govorijo\, Galilejci? Kako\, da jih slišimo vsak v svojem materinem jeziku? Parti\, Medijci in Elamci in tisti\, ki prebivamo v Mezopotamiji\, Judeji in Kapadokiji\, v Pontu in Aziji\, v Frigiji in Pamfiliji\, v Egiptu in v libijskih krajih blizu Cirene\, in mi iz Rima\, ki se zdaj mudimo tukaj\, Judje in spreobrnjenci\, Kreni in Arabci – vsi jih slišimo\, kako v naših jezikih oznanjajo velika Božja dela!\nJn 20\,19–23: Pod noč tistega dne\, prvega v tednu\, ko so bila tam\, kjer so se učenci zadrževali\, vrata iz strahu pred Judi zaklenjena\, je prišel Jezus\, stopil mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« In ko je to rekel\, jim je pokazal roke in stran. Učenci so se razveselili\, ko so videli Gospoda. Tedaj jim je Jezus spet rekel: »Mir vam bodi! Kakor je Oče mene poslal\, tudi jaz vas pošiljam.« In ko je to izrekel\, je dihnil vanje in jim dejal: »Prejmite Svetega Duha! Katerim grehe odpustite\, so jim odpuščeni; katerim jih zadržite\, so jim zadržani.« \n\n\n[2] Prim. C. Sorč\, Sveti Duh\, v: Priročnik dogmatične teologije\, Družina 2003\, 524. \n\n\n[3] Prim. C. Sorč\, n. d.\, 525. \n\n\n[4] Prim. C. Sorč\, n. d.\, 587. \n\n\n[5] Prim. C. Sorč\, n. d.\, 587. \n\n\n 
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/binkosti-2/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20200525T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20200525T200000
DTSTAMP:20260625T195915
CREATED:20200506T175602Z
LAST-MODIFIED:20200506T175602Z
UID:10001429-1590433200-1590436800@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Ponedeljkova molitev škofov Slovenske škofovske konference
DESCRIPTION:Vsak ponedeljek\, ob 20. uri\, se v molitvi združijo škofje Slovenske škofovske konference. Molitveni namen je prošnja za Božje varstvo v boju proti korona virusu Covid-19. Prenos molitve poteka na Facebook strani nadškofa Stanislava Zoreta ter na valovih Radia Ognjišče. Vabljeni\, da se nam pridružite!
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/ponedeljkova-molitev-skofov-slovenske-skofovske-konference-3/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/IMG_8043.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20200520
DTEND;VALUE=DATE:20200522
DTSTAMP:20260625T195915
CREATED:20200505T182343Z
LAST-MODIFIED:20200505T182343Z
UID:10001425-1590015600-1590101999@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Gospodov vnebohod
DESCRIPTION:Letošnji praznik Gospodovega vnebohoda bomo praznovali 21. maja. \nGospodov vnebohod je poleg velike noči in binkošti eden izmed najpomembnejših krščanskih praznikov\, ki so ga zanesljivo obhajali že ob koncu 4. stoletja. \nPraznik obhajamo štirideset dni po veliki noči\, saj se je Jezus po svetopisemskem izročilu po vstajenju štirideset dni prikazoval učencem in izbranim pričam\, preden je odšel v nebo (prim. Mr 16\,19–20; Lk 24\,50–53 in Apd 1\,9–11).[1] \nPraznik želi poudariti pomen Kristusove bližine z Bogom Očetom in Svetim Duhom. Jezus\, ki je z dušo in telesom odšel v nebesa\, ostaja med nami prisoten na več načinov. Kot je zapisano v Konstituciji o svetem bogoslužju drugega vatikanskega cerkvenega zbora (1962–1965)\, je Kristus navzoč tedaj\, ko skupnost verujočih (Cerkev) moli ali poje\, v Božji besedi\, zapisani v Svetem pismu\, v duhovnikovi osebi\, ko deluje v Jezusovem imenu\, v zakramentih ter na posebej očiten in izrazit način v zakramentu evharistije\, ki predstavlja trajno Kristusovo navzočnost.[2] \nPomen Kristusovega vstajenja in trajne navzočnosti med ljudmi je temelj\, na katerem sloni nauk Cerkve in iz katerega izhaja tudi njeno verovanje. Cerkev po Kristusovem naročilu od zadnje večerje dalje (prim. Mt 26\,26–30) ponavlja besede posvetitve kruha in vina v Kristusovo telo in kri. \n\n\n\n[1] Vzdignil se je pred njihovimi očmi in oblak ga je zastrl njihovim pogledom. Ko so po njegovem odhodu strmeli v nebo\, glej\, sta stala pri njih dva moža v belih oblačilih\, ki sta rekla: »Možje Galilejci\, kaj stojite in gledate v nebo? Ta Jezus\, ki je bil vzet od vas v nebo\, bo prišel prav tako\, kakor ste ga videli iti v nebo« (Apd 1\,6–11). \n\n\n[2] Prim. Konstitucija o svetem bogoslužju (B 7). \nVir: spletna stran Katoliške Cerkve
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/gospodov-vnebohod/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20200518T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20200518T200000
DTSTAMP:20260625T195915
CREATED:20200506T175431Z
LAST-MODIFIED:20200506T175431Z
UID:10001428-1589828400-1589832000@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Ponedeljkova molitev škofov Slovenske škofovske konference
DESCRIPTION:Vsak ponedeljek\, ob 20. uri\, se v molitvi združijo škofje Slovenske škofovske konference. Molitveni namen je prošnja za Božje varstvo v boju proti korona virusu Covid-19. Prenos molitve poteka na Facebook strani nadškofa Stanislava Zoreta ter na valovih Radia Ognjišče. Vabljeni\, da se nam pridružite!
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/ponedeljkova-molitev-skofov-slovenske-skofovske-konference-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/IMG_8043.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20200513
DTEND;VALUE=DATE:20200515
DTSTAMP:20260625T195915
CREATED:20200505T181424Z
LAST-MODIFIED:20200505T181424Z
UID:10001423-1589410800-1589497199@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Papež Frančišek vabi k molitvi za človeštvo
DESCRIPTION:Pod geslom Moliti za človeštvo je Visoki odbor za človeško bratstvo objavil v petnajstih jezikih povabilo\, da bi se v četrtek\, 14. maja 2020\, ljudi po vsem svetu združili v molitvi\, postu in deli usmiljenja. Papež Frančišek vabi katoličane\, da se pridružijo tej pobudi\, saj trdi\, da »ima molitev univerzalno vrednost«. \nMoliti za človeštvo\nNašim bratom\, ki verujejo v Boga Stvarnika; našim bratom v človeštvu po vsem svetu. \nNaš svet se danes sooča s hudo nevarnostjo\, ki ogroža življenje milijonov oseb po vsem svetu\, z drugimi besedami s hitrim širjenjem koronavirusa (covida-19). Medtem ko poudarjamo pomen vloge zdravnikov ter znanstvenega raziskovanja pri soočanju s to epidemijo\, se ne pozabimo v takšni hudi krizi obrniti k Bogu Stvarniku z molitvijo\, s prošnjo in deli usmiljenja; vsaka oseba\, na vseh koncih sveta\, v skladu s svojo religijo\, vero ali naukom\, da bi On odstranil to epidemijo\, nas rešil te nadloge\, pomagal znanstvenikom najti zdravilo\, ki bi jo premagala\, ter da bi On rešil svet pred zdravstvenimi\, ekonomskimi in humanitarnimi posledicami širjenja te tako hude okužbe. \nVisoki odbor\, v skladu s cilji Dokumenta o človeškem bratstvu\, predlaga\, naj bo 14. maj dan molitve\, posta in prošnje za človeštvo ter vabi vse verske voditelje ter osebe po vsem svetu\, naj odgovorijo na to človekoljubno povabilo ter se enoglasno obrnejo na Boga\, da bi obvaroval človeštvo\, mu pomagal premagati pandemijo\, ponovno vzpostavil varnost\, stabilnost\, zdravje in blaginjo ter napravil naš svet\, po koncu pandemije\, bolj človeški in bratski. \nVisoki odbor za človeško bratstvo \n\nVir: Vatican News – slovenska redakcija
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/papez-francisek-vabi-k-molitvi-za-clovestvo/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20200511T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20200511T200000
DTSTAMP:20260625T195915
CREATED:20200506T175234Z
LAST-MODIFIED:20200506T175234Z
UID:10001427-1589223600-1589227200@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Ponedeljkova molitev škofov Slovenske škofovske konference
DESCRIPTION:Vsak ponedeljek\, ob 20. uri\, se v molitvi združijo škofje Slovenske škofovske konference. Molitveni namen je prošnja za Božje varstvo v boju proti korona virusu Covid-19. Prenos molitve poteka na Facebook strani nadškofa Stanislava Zoreta ter na valovih Radia Ognjišče. Vabljeni\, da se nam pridružite!
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/ponedeljkova-molitev-skofov-slovenske-skofovske-konference/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/IMG_8043.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20200509T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20200509T180000
DTSTAMP:20260625T195915
CREATED:20200506T180239Z
LAST-MODIFIED:20200506T180239Z
UID:10001430-1589047200-1589047200@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Romanje gasilcev na Brezje
DESCRIPTION:Na prvo soboto po prazniku svetega Florijana na Brezje\, k Mariji Pomagaj\, tradicionalno priromajo gasilci in gasilke. Da bi preprečili širjenje epidemije korona virusa\, bo letošnje tradicionalno vseslovensko romanje gasilcev potekalo v okrnjenem okviru.\nV soboto\, 9. maja\, bo pri Mariji Pomagaj na Brezjah\, ob 19. uri sveta za gasilce\, ki jo bo daroval mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl.\nVse gasilce in gasilke vabimo\, da se svete maše udeležijo preko valov Radia Ognjišče.\nK sveti maši na Brezje so povabljeni le predstavniki prostovoljnih gasilskih društev s praporjem\, ki jih bo na koncu svete maše blagoslov nadškof Alojzij Cvikl.
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/romanje-gasilcev-na-brezje/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Brezje-Ivan-Rampre.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20200507
DTEND;VALUE=DATE:20200509
DTSTAMP:20260625T195915
CREATED:20200505T182026Z
LAST-MODIFIED:20200505T182026Z
UID:10001424-1588892400-1588978799@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Obletnica posvetitve ljubljanske stolnice
DESCRIPTION:Ljubljanska stolnica je bila posvečena 8. maja\, njen zavetnik pa je sv. Nikolaj\, ki je poznan tudi kot sv. Miklavž. Stolnica ali katedrala nosi svoji ime po sedežu oz. katedri: v njej ima svoj sedež ljubljanski nadškof\, trenutno msgr. Stanislav Zore. To je praznik za celotno škofijo\, saj je to “Mati vseh Cerkva” v naši nadškofiji. Letos sicer ne bomo ubeležili zunanje slovesnosti oz. bo le-ta potekala pod strogimi pogoji. Lahko pa na ta dan okrepimo molitev za našega nadškofa Stanislava\, za pomožna škofa Antona in Franca\, za našo nadškofijo.
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/obletnica-posvetitve-ljubljanske-stolnice/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Ljubljana-stolnica-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20200506
DTEND;VALUE=DATE:20200508
DTSTAMP:20260625T195915
CREATED:20200505T181202Z
LAST-MODIFIED:20200505T181202Z
UID:10001422-1588806000-1588892399@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Obletnica izhajanja katoliškega tednika Družina
DESCRIPTION:Slovenski katoliški tednik Družina od maja 1952 izhaja kot verski list tedanje apostolske administrature za Goriško. Njen ustanovitelj in izdajatelj je bil apostolski administrator msgr. dr. Mihael Toroš. \nV letu 1952 je bil pritisk komunistične oblasti na Cerkev najhujši in tudi uredništvo se je ukvarjalo s težkimi administrativnimi in gmotnimi ovirami (npr. t. i. »pomanjkanje« papirja). Prva naklada je bila v 15.000 izvodih\, z vsako naslednjo številko pa je naraščala. Družina je takrat izhajala kot štirinajstdnevnik. Administrativno omejevanje naklade je trajalo do leta 1962\, ko je Družina dosegla 56.000 izvodov. V letih med 1956 in 1961 je zaradi političnega pritiska izhajala le kot mesečnik. Od leta 1962 pa spet kot štirinajstdnevnik. \nDne 20. maja 1965 je apostolski administrator za slovensko Primorje (pozneje koprsko škofijo) škof msgr. dr. Janez Jenko Družino zaupal vsem trem slovenskim ordinarijem\, ki je takrat tudi formalno postala glasilo vseh slovenskih škofij. To je bil čas ureditev diplomatskih odnosov med SFRJ in Svetim sedežem\, zato je postal pritisk komunistične oblasti ohlapnejši\, naklada pa je zaradi vse bolj pestre in obširne vsebine strmo rasla (leta 1966 Družina prvič izide v 100.000 izvodih). Vsebina\, ki je bila dotlej pretežno omejena na nabožne članke\, pridige in kvečjemu domoljubne spise\, je svojim bralcem začela širiti obzorje s poročili o dogodkih v Cerkvi doma in po svetu. To je doba pomladne rasti in bujnega razcveta\, ki se kaže v rekordnih nakladah. V letu 1971 je štela 130.000\, za božič 1971 pa celo rekordnih 147.000 izvodov. Januarja 1973 je začela Družina izhajati kot tednik. \nKonec sedemdesetih in na začetku osemdesetih let je Družina s svojim pisanjem vztrajno odpirala pereča vprašanja in v javnosti širila kritično misel. Posebej se je angažirala v prizadevanjih za pravice katoličanov in verujočih v socialistični družbi: vprašanja uradne ateistične vzgoje v šolah\, praznovanje božiča kot dela prostega dne\, pravice vernih v javnih zavodih (duhovna oskrba v zaporih\, bolnišnicah\, domovih za ostarele)\, demokratizacija družbe idr. Ob uvedbi demokracije leta 1990 je Družina podpirala osamosvajanje slovenske države. \nDružina sedemdesetih in osemdesetih let je\, kot je dejal dr. Drago Klemenčič\, »kazalec svoboščin pri nas«. Tudi policijska zaslišanja\, preiskave prostorov uredništva in sodno preganjanje takratnim urednikom ni vzelo poguma\, da ne bi ostali kritični spremljevalci družbenih dogajanj. Zaradi zavzemanja za pravice vernih v družbi je bila Družina 26. januarja 1975 zaplenjena. S hvaležnostjo se spominjajo prvega urednika dr. Jožeta Premrova\, pa tudi na ostalih nekdanjih urednikov: dr. Ivan Merlaka\, dr. Draga Klemenčiča\, dr. Janeza Grila in pokojnega Frančka Križnika. \n\nDružina danes \nDružina se je v preko 60. letih obstoja iz verskega tednika z omejenim številom strani razvila v kakovosten tednik\, ki redno izhaja. Tudi tehnično je dosegla napredek\, saj že od leta 1998 redno izhaja v barvah. Nekoč je pri Družini delalo majhno število ljudi (urednik\, lektor in računovodja)\, danes pa ima v uredništvu zaposlenih več novinarjev in tehnično osebje. Letno izide 52 številk\, ob posebnih priložnostih pa tudi izredna številka. Vsaka številka ima nad trideset rednih sodelavcev in več desetin občasnih piscev\, ki poročajo o življenju posameznih župnij in skupnosti. \nDružina je vsebinsko zasnovana kot katoliški tednik\, ki redno poroča o življenju Cerkve doma in v svetu ter se hkrati ukvarja z vsemi vprašanji\, ki zadevajo sodobnega človeka. Z demokracijo se je prostor svobode razširil\, zato kot katoliški časopis obravnavamo vsa vprašanja\, ki zanimajo današnjega Slovenca – od kulture in politike\, do umetnosti\, prostega časa ter tudi športa. Posebno pozornost namenjamo evangelizaciji mladih. \nSlovenskemu človeku hočemo oznanjati besedo odrešenja. Naše poslanstvo je povezovati krajevno občestvo Cerkve na Slovenskem z vesoljno Cerkvijo\, širiti obzorja\, odgovarjati na duhovne\, verske\, kulturne\, narodnostne pa tudi politične potrebe vernega človeka. Z vstopom v jubilejno leto smo 18. maja 2011 dali tedniku novo zunanjo podobo. Vsebinsko je danes Družina obogatena še z različnimi prilogami\, kot so: Naša družina (namenjena družini in vzgoji)\, Kažipot(medijska priloga)\, Slovenski čas (priloga za družbo in kulturo)\, Berem bereš(knjige in založniška dejavnost) ter Vodnik po duhovnih vajah. \nOb jubileju je 13. maja 2012 izšla tudi posebna priloga\, kjer je predstavljen časopis\, njegovi novinarji\, sodelavci\, dopisniki in bralci. Jubilej bomo sklenili v soboto\, 2. junija 2012\, z romanjem zvestih naročnikov na Sveto Goro\, kjer je na cerkvi zanimiv napis: Jaz pa stojim na gori kakor prej. Družina prinaša slovenskemu človeku oznanilo Sveta vera bodi vam luč\, materni jezik pa ključ ter želi ostati svetilnik vere in ljubezni do Cerkve in slovenskega naroda. \n\nBesedilo je pripravil msgr. mag. Franci Petrič. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/obletnica-izhajanja-katoliskega-tednika-druzina/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/druzina-logo-380x380.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20200425
DTEND;VALUE=DATE:20200504
DTSTAMP:20260625T195915
CREATED:20200408T191431Z
LAST-MODIFIED:20200421T111035Z
UID:10001419-1587855600-1588546799@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Teden molitve za duhovne poklice 2020 - DOGODEK PRELOŽEN
DESCRIPTION:Letošnji teden molitve za duhovne poklice je preložen. Kdaj ga bomo obhajali\, bomo sporočili. Še vedno pa velja spodnja spodbuda k molitvi: \nApostol Pavel govori o Kristusovi skrivnosti in pravi: ‘ta zaklad pa imamo v glinastih posodah’ (2 Kor 4\,7). Vse poziva\, naj se zavedamo\, da smo glina\, torej slabotni\, grešniki. Brez Božje moči ne moremo iti naprej. Ta Kristusov zaklad nosimo v svoji slabotnosti\, mi smo  namreč iz gline. Kajti moč Boga\, sila Boga je tista\, ki rešuje\, ki zdravi\, ki postavlja na noge. To je stvarnost naše ranljivosti. \nPriznanje\, da smo ranljivi\, slabotni\, krhki\, grešniki je stvar velikodušnosti. Samo če sprejmemo\, da smo glina\, bo k nam prišla izredna moč Boga in nam dala polnost\, rešitev\, srečo\, veselje\, da smo rešeni. In tako bomo sprejeli Gospodov zaklad. Na tak način bomo bili pripravljeni sprejeti Gospodov klic in bili v njem srečni. \nProsimo Gospoda\, naj poklicanim pa tudi nam\,  pomaga odkrivati zaklad poklicanosti v ponižnosti. \nK bolj poglobljenemu razmišljanju o poklicanosti in o duhovnih poklicih nam bo v tednu molitve za duhovne poklice pomagala knjižica\, ki smo jo za letošnji teden pripravili v Koprski škofiji. V knjižici so uvodi v posamezne skrivnosti rožnega venca\, kateheza  o duhovnih poklicih za tretje triletje\, za vsak dan uvodi v svete maše\, nagovori in prošnje. \nPapež Frančišek vsako leto napiše tudi posebno poslanico za svetovni molitveni dan. Če ne bo v knjižici\,  jo boste lahko dobili na spletni strani Centra za duhovne poklice. \nNekaj predlogov za obhajanje tedna molitve: \n\nV tem tednu posvetite več časa molitvi za nove duhovne poklice.\nVes teden uporabljajte za to pripravljeno liturgično knjižico.\nDarujte vsaj eno mašo za nove duhovne poklice.\nOrganizirajte in oblikujte molitev.\nImejte kateheze o poklicanosti pri otrocih in mladih.\nSpodbudite družine\, zlasti stare starše\, da v družini molijo za duhovne poklice.\nV župnijskih oznanilih in župnijski spletni strani vernikom pravočasno spregovorite o pomenu tedna molitve.\nNa lokalnih radijskih postajah ali glasilih spregovorite o poklicanosti\, o namenu tedna molitve in jih povabite k sodelovanju.\n\nGradivo lahko dobite tudi na spletni strani CDP: cdp.nadskofija-maribor.si
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/teden-molitve-za-duhovne-poklice-2020/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Diakonsko-posvečenje.jpg
END:VEVENT
END:VCALENDAR