BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Nadškofija Ljubljana - ECPv6.11.0.1//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-WR-CALNAME:Nadškofija Ljubljana
X-ORIGINAL-URL:https://nadskofija-ljubljana.si
X-WR-CALDESC:Dogodki za Nadškofija Ljubljana
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Ljubljana
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20200329T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20201025T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20210328T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20211031T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210106
DTEND;VALUE=DATE:20210107
DTSTAMP:20260625T205053
CREATED:20201231T210429Z
LAST-MODIFIED:20201231T210429Z
UID:10001510-1609891200-1609977599@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Praznik Gospodovega razglašenja
DESCRIPTION:Praznik Gospodovega razglašenja (epifanije) ali praznik sv. treh kraljev v Katoliški Cerkvi praznujemo 6. januarja. \nPraznik Gospodovega razglašenja se v zahodni tradiciji imenuje tudi praznik sv. treh kraljev\, s čimer je izraženo vsebinsko dopolnjevanje. Trije kralji (trije modri) podajajo bolj nazorno in živo predstavo o častilcih iz poganskih krajev\, ki so prišli pozdravit in molit novorojenega Odrešenika. \nPraznik so poleg 25. decembra (božič\, praznik Jezusovega rojstva) uvedli na začetku četrtega stoletja in sicer najprej na Vzhodu in nato še na Zahodu. Z besedo epifanija so začeli označevati predvsem prihod modrih z Jutrovega (Vzhoda)\, saj pomeni prikazanje oz. razglašenje. Obisk modrih je opisan v Matejevem evangeliju (prim. Mt 2\,1–12). Pisec omenjenega evangelija ne navaja števila oseb\, pač pa pravi\, da so prinesli trojen dar: zlato\, kadilo ter miro in od tod tudi sklep\, da so bili darovalci trije. Njihova imena v evangeliju niso zapisana\, v različnih inačicah pa so znana iz treh legend. Imena iz zadnje so se razširila na Zahodu in se glasijo: Gašper\, Miha in Boltežar. \nJezus se je najprej razodel pastirjem\, nato pa kljub svojemu uboštvu in nebogljenosti tudi trem zastopnikom poganskih narodov. Modri so namreč že v prvi Cerkvi veljali za predstavnike poganskega sveta\, saj so bili v njih na nek način h Kristusu pritegnjeni vsi narodi zemlje. To pomeni tudi začetek misijonskega poslanstva Cerkve. Modre je po izročilu in svetopisemskem besedilu vodila zvezda\, ki jih je privedla k Jezusu. Jezusa so molili in ga priznali za mesijanskega kralja ter ga »razglasili« med svojimi rojaki. \nVečer pred praznikom je po izročilu tretji sveti večer (prvi je pred božičem\, drugi pa na silvestrovo pred novim letom)\, zato je na Slovenskem v navadi kropljenje z blagoslovljeno vodo in kajenje s kadilom po vseh prostorih hiše\, na vhodna vrata pa se napiše začetnice imen treh kraljev z letnico novega leta: 20 + G + M + B + … . \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/praznik-gospodovega-razglasenja-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/gospodovo-razglac5a1enje.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210101
DTEND;VALUE=DATE:20210103
DTSTAMP:20260625T205053
CREATED:20201204T212540Z
LAST-MODIFIED:20201231T201949Z
UID:10001497-1609542000-1609628399@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Taizéjsko srečanje
DESCRIPTION:Zaradi podaljšanja slabe zdravstvene situacije bomo Taizejsko srečanje v Ljubljani izvedli v terminu\, ko bo to možno. O novem datumu vas bomo obvestili. \nBlagoslovljeno novo leto. \nMatevž Mehle
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/22271/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/LOGO-KM-PNG.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210101
DTEND;VALUE=DATE:20210102
DTSTAMP:20260625T205053
CREATED:20201231T205853Z
LAST-MODIFIED:20201231T205853Z
UID:10001509-1609459200-1609545599@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Praznik Marije\, svete Božje Matere
DESCRIPTION:Na novoletni dan\, 1. januarja\, v Katoliški Cerkvi praznujemo praznik Marije\, svete Božje Matere ter svetovni dan miru. Prvi dan leta\, s katerim začenjamo novo koledarsko leto in pri bogoslužju prosimo za Božji blagoslov\, je posebej posvečen Mariji oz. njenemu Božjemu materinstvu. \n\n\n\nPogled v zgodovino \n\n\nCerkveni zbor v Efezu  \nPraznik Marije\, svete Božje Matere praznujemo 1. januarja. Grško obliko naslova Theotokos (Bogorodica) – Božja Mati so ji na osnovi razširjene ljudske pobožnosti pripisovali že v 3. stoletju\, uradno pa ga je potrdil cerkveni zbor v Efezu leta 431. Takrat je bila potrjena resnica o tem\, da sta v Jezusovi osebi dve naravi\, Božja in človeška. Od tod izhaja tudi najstarejša verska resnica o Mariji\, da je Mati Božjega sina. To je bil povod\, da se je pobožnost do Marije\, Božje Matere močno razširila. Krščanske skupnosti pa so ji posvetile vrsto cerkva\, med katerimi je v Rimu najbolj znana bazilika Svete Marije Velike (Marije Snežne). \nDrugi vatikanski cerkveni zbor \nDrugi vatikanski cerkveni zbor (1962–1965) v povezavi z Marijinim Božjim materinstvom pravi: »Iz nje je Božji sin privzel človeško naravo\, da bi s skrivnostmi svojega življenja na zemlji osvobodil človeštvo od greha«. Dogmatična konstitucija o Cerkvi Marijo 12-krat poimenuje kot Božjo Mater. \nMarija je tudi Mati Cerkve. Papež Pavel VI. (1963–1978) je Mariji med zgoraj omenjenim cerkvenim zborom\, 21. novembra 1964\, podelil naziv Mati Cerkve. Papež je s tem dejanjem posebej poudaril\, da je Marija tudi Mati vsakega posameznega vernika\, kot ji je to naročil umirajoči sin Jezus na križu\, da je namreč Mati vsakega njegovega učenca (prim. Jn 19\,26–27).[1] \nLik in zgled Marijine osebnosti za verujoče pomenita izziv za oseben razmislek o njenem pomenu. Marija je priprošnjica\, ki lahko izprosi močnejšo ljubezen do Jezusa. \n\n\n\nPrazniki\, povezani z Jezusovo Materjo Marijo \n\n\nV cerkvenem letu poleg 1. januarja obeležujemo tudi naslednje praznične dneve\, povezane z Jezusovo Materjo Marijo. Marija je najtesneje povezana s skrivnostjo Božjega učlovečenja\, kot tudi s skrivnostjo človeškega odrešenja. Naslovi\, ki so jih verniki in Cerkev dali Mariji\, kot je privilegij\, da je brezmadežna\, v nebesa vzeta in drugi\, imajo temelj v njeni poklicanosti\, da je bila Odrešenikova Mati. Naslov Božja Mati izraža Marijino poslanstvo v zgodovini odrešenja in njeno posebno vlogo v skrivnosti Kristusa in Cerkve. \n25. marec\, Gospodovo oznanjenje Mariji. Na ta dan praznujemo obisk nadangela Gabrijela pri Devici Mariji v Nazaretu. Nadangel ji je sporočil\, da bo spočela od Svetega Duha in da se bo dete imenovalo Božji sin (prim. Lk 1\,26–38). \n15. avgust\, Marijino vnebovzetje. Na ta dan obhajamo posebno milost\, ki je je deležna Jezusova Mati Marija. Po smrti je bila z dušo in telesom vzeta v nebo. Marijino vnebovzetje je največji Marijin praznik. \n8. september\, rojstvo Device Marije. Na ta dan praznujemo Marijino rojstvo. \n8. december\, brezmadežno spočetje blažene Device Marije. Na ta dan praznujemo posebno milost\, ki je je bila deležna Devica Marija. Zaradi Božjega materinstva je bila obvarovana madeža izvirnega greha\, s katerim smo zaradi greha Adama in Eve zaznamovani vsi ljudje in se nam izbriše pri zakramentu krsta\, s katerim se včlenimo v občestvo Cerkve. \nZ Marijo so povezani tudi naslednji praznični dnevi: \n\n2. februar\, Jezusovo darovanje\, svečnica. Štirideset dni po božiču se spominjamo Jezusovega darovanja v templju (prim. Lk 2\,22–38). To je spomin na dan\, ko sta Mati Marija in krušni oče Jožef Jezusa prinesla v tempelj v Jeruzalemu.\nPraznik Marije\, Matere Cerkve praznujemo na binkoštni ponedeljek.\n25. december\, božič – Gospodovo rojstvo. Na božič praznujemo Jezusovo rojstvo v Betlehemu (prim. Mt 1\,18–25 in Lk 2\,1–7)\, ki je za veliko nočjo Gospodovega vstajenja od mrtvih drugi največji krščanski praznik.\nPraznik svete družine obhajamo v nedeljo po božiču. V primeru\, ko med božičem in novim letom ni nedelje\, praznik svete družine obhajamo 30. decembra. Člani svete družine so bili Jezus\, Devica Marija in mož Device Marije sv. Jožef. Cerkev vernikom njihov način družinskega življenja postavlja za zgled (prim. Mt 2\,13–15.19–23).\n\n\n\n\n[1] Ko je Jezus videl svojo mater in zraven stoječega učenca\, katerega je ljubil\, je rekel materi: »Žena\, glej\, tvoj sin!« Potem je rekel učencu: »Glej\, tvoja mati!« In od tiste ure jo je učenec vzel k sebi. \n\nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/praznik-marije-svete-bozje-matere-3/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Marija-Božja-Mati-splet.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20201227
DTEND;VALUE=DATE:20201229
DTSTAMP:20260625T205053
CREATED:20201204T221035Z
LAST-MODIFIED:20201204T221130Z
UID:10001504-1609110000-1609196399@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sv. nedolžni otroci
DESCRIPTION:V zvezi z božičnim praznikom Cerkev že od 5. stoletja obhaja spomin nedolžnih betlehemskih otrok\, ki jih je dal pomoriti kralj Herod\, ker je hotel spraviti s poti dete Jezusa\, ki so ga modri z Vzhoda označili kot ‘novorojenega judovskega kralja’. \nTi otroci so bili dejansko umorjeni zaradi Kristusa. Čeprav takšne smrti niso sprejeli nase zavestno (za mučeništvo v pravem pomenu je to potrebno)\, jih je Cerkev že zgodaj častila kot prave mučence. Na Zahodu so njihov praznik vsaj že sredi 6. stoletja obhajali 28. decembra. \nO teh malih mučencih poroča sveti Matej v drugem poglavju svojega Evangelija. Jezusovo rojstvo je privabilo modre z Vzhoda\, da so se prišli poklonit novorojenemu judovskemu kralju. Njegova zvezda jih je pripeljala najprej v Jeruzalem. Ko je judovski kralj Herod slišal o tem novorojenem judovskem kralju\, se je silno prestrašil. Zbal se je za svoj kraljevski prestol. Sklical je velike duhovnike in pismouke ter jih spraševal\, kje neki bi mogel biti rojen ta judovski kralj\, o katerem govorijo modri. Pismouki so mu povedali\, da je prerok Mihej napovedal\, da se bo Kristus\, vojvoda in pastir\, rodil v Betlehemu v Judeji. \n\nNarodni dan molitve za nerojeno človeško življenje\n\nTedaj je Herod modre poklical k sebi in jih natančno spraševal o zvezdi\, ki jih je vodila\, in jim naročil\, naj gredo v Betlehem\, počastijo novorojenega judovskega kralja\, potem pa naj se vrnejo in mu poročajo\, ker bi ga tudi sam rad šel počastit. V resnici pa je v svojem srcu sklenil\, da bo otroka umoril. Modri so res nadaljevali pot proti Betlehemu\, kjer so Jezusa počastili in mu izročili svoje darove. Na božji opomin pa se niso vrnili k Herodu. Ta jih je nekaj časa čakal\, potem pa\, ko je sprevidel\, da jih ne bo\, je izpeljal krut načrt: dal je v Betlehemu in okolici pomoriti vse dečke\, dveletne in mlajše\, misleč\, da bo med temi tudi tisti novorojeni kralj\, o katerem so govorili modri z Vzhoda. Ta peklenski načrt mu je spodletel\, kajti Bog je po svojem angelu Jožefu velel\, naj vzame dete in njegovo mater ter se umakne v Egipt\, dokler kruti Herod ne umrje. Človeško gledano so betlehemski otroci umrli kot nedolžne žrtve\, v luči nedoumljivih božjih načrtov pa kot pričevalci za Kristusa. V molitvenem bogoslužju jih danes Cerkev slavi: »Za Kristusa umrli so\, / nedolžni so prišli v nebo. / Zdaj v slavi se radujejo\, / med angeli prepevajo.« \nAlbin Škrinjar v svojih evangeljskih premišljevanjih razlaga: »Jezus ni krut do svojih malih betlehemskih rojakov\, ko jim na neki način povzroča smrt: ali ne bodo za vso večnost v nebesih slika in prilika njegovega detinstva in posebna krona v nebeški slavi?« \nS praznikom nedolžnih otrok je povezan običaj tepežkanja\, zato mu pravijo ‘tepežni dan‘ ali ‘pametiva‘. Zdaj so tepežkarji otroci\, prvotno pa niso ‘tepli’ otroci\, temveč doraščajoči fantje in tudi odrasli možje in sicer predvsem dekleta in mlade žene. Udarci niso bili simbolični\, kot pri današnjem tepežkanju\, ampak kar krepki. Danes dekleta in žene pred tepežkarji bežijo\, nekdaj pa je bilo drugače. Udarci s šibo na ta dan so prinašali blagoslov in rodnost\, zato so jih potrpežljivo in voljno prenašale. \nBesedilo je s spletne strani revije Ognjišče. \nVir: nedo
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sv-nedolzni-otroci-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/6400637e81086408e61cd569fb2db207e6c069d1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20201226
DTEND;VALUE=DATE:20201228
DTSTAMP:20260625T205053
CREATED:20201204T220403Z
LAST-MODIFIED:20201204T220403Z
UID:10001503-1609023600-1609109999@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Nedelja Svete družine
DESCRIPTION:V Katoliški cerkvi praznik svete družine obeležujemo v spomin na družinsko skupnost\, ki so jo sestavljali Božji Sin Jezus iz Nazareta\, njegova mati Marija in krušni oče sveti Jožef. Praznujemo prvo nedeljo po božiču\, nedeljo pa poimenujemo nedelja svete družine. Letos bo to 31. decembra. \nZgodovina praznika \nČeščenje svete družine je sorazmerno nov pojav\, saj se je pojavilo v 17. stoletju\, ko je bilo pod tem naslovom ustanovljenih nekaj redovnih skupnosti in so nastale tudi prve umetniške upodobitve. Pobudnik praznika je bil prvi katoliški škof v Quebecu msgr. Fraçois-Xavier de Laval\, ki je v svojo škofijo vpeljal praznik svete družine in osnoval Bratovščino svete družine (1665)\, katere vodstvo je zaupal laiški misijonarki in veliki častilki svete družine Barbe D’Ailleboust. Papež Janez Pavel II. (1978–2005) je msgr. Lavala leta 1980 tudi razglasil za blaženega. \nVsebina praznika \nŽivljenje nazareške družine je v Svetem pismu skopo opisano. Evangeliji poročajo o Jezusovem rojstvu v Betlehemu (Lk 2\,1–7 in Mt 1\,18–25)\, obisku modrih (Mt 2\,1–12)\, begu v Egipt (Mt 2\,13–15)\, vrnitvi iz Egipta (Mt 2\,19–23) o Jezusovem darovanju (Lk 2\,22–38) ter najdenju v templju (Lk 2\,41–52). \nPraznik svete družine je v cerkveni bogoslužni koledar leta 1926 uvrstil papež Benedikt XV. (1914–1922). Do takrat so ga obeleževali samo po krajevnih Cerkvah. Papež Benedikt XV. in njegovi predhodniki (zlasti papež Leon XIII.) so praznik podpirali tudi zato\, da so izrazili nestrinjanje z razpadanjem tradicionalnega družinskega življenja ter z njim povezanih vrednot\, kar se je začelo kazati ob koncu 19. in na začetku 20. stoletja. \nPraznik svete družine je tudi praznik vsake človeške družine\, ki nastane s poroko med možem in ženo oz. s sklenitvijo zakramenta sv. zakona med zaročencema. Glavni namen dneva je predstaviti vzajemnost\, spoštovanje in ljubezen\, ki so jih v medsebojnih odnosih živeli Jezus\, Marija in Jožef. Družinsko življenje je kraj posvečevanja članov družine\, zato je sv. Janez Krizostom (347–407) kristjane spodbujal\, naj iz svojih družin ustvarijo družinsko Cerkev. To lahko storijo tako\, da osebni odnos z Jezusom postavijo v središče osebnega in družinskega življenja. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/nedelja-svete-druzine-2/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20201225
DTEND;VALUE=DATE:20210107
DTSTAMP:20260625T205053
CREATED:20201204T213907Z
LAST-MODIFIED:20201204T213907Z
UID:10001498-1608937200-1609973999@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Trikraljevska akcija - koledovanje
DESCRIPTION:Adventni akciji\, ki je namenjena pripravi otrok na rojstvo Jezusa – da bi se rodil tudi v njihovih srcih –\, takoj sledi Trikraljevska akcija. Slednja predpostavlja\, da je adventna akcija pustila svoj pozitivni pečat\, in zato povabi otroke\, da gredo sedaj v »akcijo«\, da bi ljudem oznanili veselo novico\, da se je rodil Odrešenik sveta. Obenem ljudem prinašajo blagoslov in voščila. TKA traja od praznika sv. Štefana (26. 12.) pa do svetih treh kraljev (6. 1.). Vsekakor imamo v Misijonskem središču Slovenije trden namen\, da se Trikraljevska akcija v vsakem primeru izvede\, saj le-ta predstavlja največji vir podpore našim misijonarjem. \nPriprava gradiva je že v teku. Vprašanje je le: »V kakšni obliki se bo izvedla?« Na slednje pa vam zaradi spreminjajočih se razmer še ne moremo dati dokončnega odgovora. Potek izvedbe TKA vam bomo zato naknadno sporočili v elektronski obliki oz. v božičnem pismu\, ki ga na župnije razpošljemo vsako leto. \nZa razumevanje in vašo podporo se vam najlepše zahvaljujemo. \nMisijonsko središče Slovenije
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/trikraljevska-akcija-koledovanje-4/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/koledniki1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20201225
DTEND;VALUE=DATE:20201227
DTSTAMP:20260625T205053
CREATED:20201204T215814Z
LAST-MODIFIED:20201207T191005Z
UID:10001502-1608937200-1609023599@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sv. Štefan\, mučenec
DESCRIPTION:Katoliška Cerkev 26. decembra praznuje god sv. Štefana\, diakona in prvega mučenca. \nPri nas praznujemo državni praznik samostojnosti in enotnosti\, uradni državni praznik pa je ta dan tudi v Avstriji\, Bolgariji\, na Češkem\, v Črni gori\, na Danskem\, v Estoniji\, na Hrvaškem\, v Nemčiji\, na Nizozemskem\, Irskem\, v Italiji\, na Poljskem\, v Romuniji\, Srbiji in Španiji. \nDiakonsko posvečenje sv. Štefana  \nApostoli so zaradi obilice oznanjevalnega dela prišli do sklepa\, da potrebujejo pomočnike\, ki bodo skrbeli za gmotne potrebe vdov in revnih članov krščanske skupnosti.[1] Skupnost je izmed svojih članov izbrala sedem mož\, »polnih Duha in modrosti« (Apd 6\,3)\, na katere so apostoli potem položili roke. To je bilo prvo diakonsko posvečenje v zgodovini Cerkve. \nMučeništvo sv. Štefana \nŠtefan je bil učenec judovskega rabina Gamaliela\, ki ga Apostolska dela omenjajo kot tistega\, ki je judovski Sanhedrin (svet starešin) prepričeval\, naj apostola Petra in njegovih tovarišev ne obsodijo na smrt\, ko so ti kljub prepovedi nadaljevali z oznanjevanjem Jezusa Kristusa. Štefan je bil torej izobražen judovski razumnik\, kar je zlasti razvidno iz njegovega spretnega zagovora pred starešinami\, ki niso mogli ugovarjati modrosti in logičnosti njegovih argumentov (prim. Apd 7\,1–53). Zlasti pa je bil »poln milosti in moči in je delal velike čudeže in znamenja med ljudmi« (Apd 6\,8). Ker mu sovražno razpoloženi svet starešin ni mogel do živega s smiselno pravno obtožbo\, so ga obtožili ‘sovražnega govora‘ oz. bogokletnega govorjenja zoper Boga\, kot je bil ta prestopek\, zaradi katerega je bilo v zgodovini krivično obsojenih že nešteto ljudi\, poimenovan v njegovem času. Odpeljali so ga iz mesta Jeruzalem in ga kamenjali. Poročilo o tem je zapisano v 7. poglavju Apostolskih del. Umrl je z besedami: »Gospod Jezus\, sprejmi mojega duha!« in »Gospod\, ne prištevaj jim tega greha!« Med množico\, ki je kamenjala sv. Štefana\, je bil tudi Savel\, poznejši apostol Pavel\, ki je imel med njimi določeno avtoriteto in je odobraval ta umor\, kar dokazuje dejstvo\, da so priče svoja oblačila ‘odložila k njegovim nogam‘ (prim. Apd 7\,58; 8\,1). \nSv. Štefan kot zavetnik \nSv. Štefan je zavetnik kamnosekov\, priprošnjik pri glavobolih in zaščitnik konj. Na Štefanovo zato v mnogih župnijah blagoslavljajo konje. \nKatoliška Cerkev 26. decembra praznuje god sv. Štefana\, diakona in prvega mučenca. \nPri nas praznujemo državni praznik samostojnosti in enotnosti\, uradni državni praznik pa je ta dan tudi v Avstriji\, Bolgariji\, na Češkem\, v Črni gori\, na Danskem\, v Estoniji\, na Hrvaškem\, v Nemčiji\, na Nizozemskem\, Irskem\, v Italiji\, na Poljskem\, v Romuniji\, Srbiji in Španiji. \nDiakonsko posvečenje sv. Štefana  \nApostoli so zaradi obilice oznanjevalnega dela prišli do sklepa\, da potrebujejo pomočnike\, ki bodo skrbeli za gmotne potrebe vdov in revnih članov krščanske skupnosti.[1] Skupnost je izmed svojih članov izbrala sedem mož\, »polnih Duha in modrosti« (Apd 6\,3)\, na katere so apostoli potem položili roke. To je bilo prvo diakonsko posvečenje v zgodovini Cerkve. \nMučeništvo sv. Štefana \nŠtefan je bil učenec judovskega rabina Gamaliela\, ki ga Apostolska dela omenjajo kot tistega\, ki je judovski Sanhedrin (svet starešin) prepričeval\, naj apostola Petra in njegovih tovarišev ne obsodijo na smrt\, ko so ti kljub prepovedi nadaljevali z oznanjevanjem Jezusa Kristusa. Štefan je bil torej izobražen judovski razumnik\, kar je zlasti razvidno iz njegovega spretnega zagovora pred starešinami\, ki niso mogli ugovarjati modrosti in logičnosti njegovih argumentov (prim. Apd 7\,1–53). Zlasti pa je bil »poln milosti in moči in je delal velike čudeže in znamenja med ljudmi« (Apd 6\,8). Ker mu sovražno razpoloženi svet starešin ni mogel do živega s smiselno pravno obtožbo\, so ga obtožili ‘sovražnega govora‘ oz. bogokletnega govorjenja zoper Boga\, kot je bil ta prestopek\, zaradi katerega je bilo v zgodovini krivično obsojenih že nešteto ljudi\, poimenovan v njegovem času. Odpeljali so ga iz mesta Jeruzalem in ga kamenjali. Poročilo o tem je zapisano v 7. poglavju Apostolskih del. Umrl je z besedami: »Gospod Jezus\, sprejmi mojega duha!« in »Gospod\, ne prištevaj jim tega greha!« Med množico\, ki je kamenjala sv. Štefana\, je bil tudi Savel\, poznejši apostol Pavel\, ki je imel med njimi določeno avtoriteto in je odobraval ta umor\, kar dokazuje dejstvo\, da so priče svoja oblačila ‘odložila k njegovim nogam‘ (prim. Apd 7\,58; 8\,1). \nSv. Štefan kot zavetnik \nSv. Štefan je zavetnik kamnosekov\, priprošnjik pri glavobolih in zaščitnik konj. Na Štefanovo zato v mnogih župnijah blagoslavljajo konje. \n\n\n\n[1] Prim. Apd 6\,1–6: »Število učencev je naraščalo. Helenisti pa so v tistih dneh začeli godrnjati čez Hebrejce\, češ da so njihove vdove zapostavljene pri vsakodnevni oskrbi. Dvanajsteri so sklicali množico učencev in rekli: »Ni prav\, da mi zanemarjamo Božjo besedo\, ker strežemo pri mizi. Poiščite si\, bratje\, iz svojih vrst sedem mož\, ki uživajo ugled in so polni Duha in modrosti\, in določili jih bomo za to službo! Mi pa se bomo posvetili molitvi in oznanjevanju besede.« Množica je predlog soglasno sprejela. Izvolili so Štefana\, moža\, ki je bil poln vere in Svetega Duha\, Filipa\, Prohorja\, Nikánorja\, Timona\, Parmenája in Nikolaja\, spreobrnjenca in priseljenca iz Antiohije. Predstavili so jih apostolom in ti so med molitvijo položili nanje roke.« \nVir: Katoliška Cerkev \n\n\n\n\n\n[1] Prim. Apd 6\,1–6: »Število učencev je naraščalo. Helenisti pa so v tistih dneh začeli godrnjati čez Hebrejce\, češ da so njihove vdove zapostavljene pri vsakodnevni oskrbi. Dvanajsteri so sklicali množico učencev in rekli: »Ni prav\, da mi zanemarjamo Božjo besedo\, ker strežemo pri mizi. Poiščite si\, bratje\, iz svojih vrst sedem mož\, ki uživajo ugled in so polni Duha in modrosti\, in določili jih bomo za to službo! Mi pa se bomo posvetili molitvi in oznanjevanju besede.« Množica je predlog soglasno sprejela. Izvolili so Štefana\, moža\, ki je bil poln vere in Svetega Duha\, Filipa\, Prohorja\, Nikánorja\, Timona\, Parmenája in Nikolaja\, spreobrnjenca in priseljenca iz Antiohije. Predstavili so jih apostolom in ti so med molitvijo položili nanje roke.«
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sv-stefan-mucenec-2/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20201224
DTEND;VALUE=DATE:20201226
DTSTAMP:20260625T205053
CREATED:20201204T215351Z
LAST-MODIFIED:20201207T190953Z
UID:10001501-1608850800-1608937199@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Božič – praznik Jezusovega rojstva
DESCRIPTION:Na božični dan\, 25. decembra\, v Katoliški cerkvi praznujemo rojstvo Jezusa Kristusa. Vsebina praznika je povezana s skrivnostjo Božjega učlovečenja. Z Jezusovim prihodom v zgodovino se je Bog dokončno in nepreklicno zavzel za svet in za človeka.[1] \nNatančen datum Jezusovega rojstva ni znan\, čeprav je njegovo rojstvo zgodovinsko dejstvo. Po tem dogodku od 6. stoletja naprej štejemo tudi človeško zgodovino. Papež Julij I. (337–352) je za datum Jezusovega rojstva določil 25. december. Čas zimskega solsticija je bil že v predkrščanskih časih obdobje praznovanja in festivalov. Cerkev se je temu prilagodila in obdobju okoli solsticija\, ko se dnevi začenjajo daljšati\, dala novo vsebino. Ob prihodu nove luči v naravo kristjani praznujemo novo Luč\, ki ne bo nikoli ugasnila. Kakor koli natančen datum Jezusovega rojstva za krščanske veroizpovedi danes ni več bistvenega pomena\, pač pa je glavna njegova vsebina: Božji Sin se je učlovečil in prišel na svet\, da bi človeštvo odrešil njegovih grehov. \nV Cerkvi so za božič že zgodaj vpeljali navado trikratnega obhajanja maše (opolnoči\, ob zori in podnevi)\, kakršne nima noben drug praznik. Cerkev še danes ob božiču opravlja trikratno evharistično slavje – vsak duhovnik sme izjemoma opraviti tri maše. Pri polnočni maši je največji poudarek na Jezusovemu rojstvu v hlevu[2] in hvalnici angelov\, pri zorni ali pastirski maši se pripoved nadaljuje s pastirji\, ki so obiskali Jezusa\,[3] s čimer se pripoved o rojstvu konča. Dnevna maša je vsebinsko najgloblja\, saj je središčni odlomek iz Svetega pisma vzet iz začetka Janezovega evangelija.[4] \n»Ko Bog v polnosti časov pošlje svojega edinega Sina in Duha ljubezni\, razodene svojo najglobljo notranjo skrivnost. Bog sam je večno izmenjavanje ljubezni: Oče\, Sin in Sveti Duh; in namenil nam je deležnost pri tem večnem izmenjavanju« (Katekizem Katoliške Cerkve 221). V liku Jezusa Kristusa\, učlovečenega Božjega Sina\, najdemo razlago Boga Očeta\, ki nam je razumljiva šele po delovanju Svetega Duha\, ki je izlit v našo notranjost.[5] \nZ Jezusovim rojstvom Bog postane del zgodovine človeštva. Leto njegovega rojstva deli zgodovino na dvoje: pred in po Kristusu. S trenutkom\, ko se je Božji Sin učlovečil\, se je svet spremenil. Prišla je Luč\, da bi premagala moralno noč človeštva\, prišlo je Življenje\, da bi se zoperstavilo »kulturi smrti«\, prišla je Pot\, da bi pokazala\, ljudem\, ki tavajo v tej »dolini solz«\, smer\, ki pelje v Nebesa. \nPraznik Jezusovega rojstva je za vsakega kristjana priložnost\, da se odpre in dovoli\, da se Bog rodi v njegovem srcu ter tako utrdi in poglobi svojo vero. \nJaslice\nNe vemo natančno\, kdaj so začeli postavljati jaslice po cerkvah in hišah\, eno je gotovo\, da imajo izvor v božični skrivnosti in da so se nam zdaj tako priljubile\, da brez njih ni božiča. So živa predstavitev božične skrivnosti in naš izraz pojmovanja te skrivnosti. Nekateri trdijo\, da so jih poznali že v 4. stoletju\, vsaj v Betlehemu\, sv. Frančišek Asiški pa jih je leta 1223 postavil v gozdu pri kraju Greccio v Umbriji. \nPodobe Jezusa\, Marije in Jožefa nam brez besed pripovedujejo o Božji ljubezni do nas\, pa tudi o ljubezni\, ki vlada v sveti Družini. \nPesem Sveta noč\nPesem Sveta noč je nastala za božič leta 1818 v Oberndorfu pri Salzburgu. Župnikov pomočnik Josef Mohr je napisal besedilo\, učitelj Franc Ksaver Gruber\, cerkovnik in organist v Oberndorfu\, pa ga je uglasbil. Na sam sveti večer 1818 je Mohr prinesel Gruberju besedilo s prošnjo\, naj ga uglasbi za dva solo glasova in zbor ter pripiše še spremljavo za kitaro. Gruber je to takoj naredil in pesem so peli že pri tisti polnočnici. Sčasoma se je razširila po svetu in postala najbolj znana in najbolj priljubljena božična pesem\, brez katere si ne moremo predstavljati božiča. \nBožični čas\nBožični čas se začenja na predvečer praznika Gospodovega rojstva in traja do nedelje po prazniku Gospodovega razglašenja\, to je vključno do nedelje Jezusovega krsta. V središču božičnega časa je božič – praznik Gospodovega rojstva. Praznik nas vsako leto znova spominja\, da nas Bog tako ljubi\, da je dal svojega edinorojenega Sina\, da bi se nihče\, kdor vanj veruje\, ne pogubil\, ampak imel večno življenje (prim. Jn 3\,17). \nDruga božja oseba sprejme po Mariji našo človeško naravo in postane pravi človek. Nevidni Bog postane viden\, da ga moremo poslušati in posnemati. Bog postane človek zato\, da bi mi živeli Božje življenje. Praznik Gospodovega rojstva – božič\, je vedno sodoben\, saj je praznik vseh trenutkov našega življenja\, ker se more vsak čas izvršiti božja zamenjava. Vsak dan\, vsak trenutek nam Bog daje Kristusa\, mi pa se moramo po Kristusu darovati Bogu. Božični čas je kratek\, a zelo bogat. \nPraznik Gospodovega rojstva ima osmino\, ki se konča s praznikom Marije\, svete Božje Matere. Med osmino je nedelja svete Družine. Drugi zelo pomemben praznik božičnega časa je Gospodovo razglašenje (6. januar). Pri njem gre za razodetje Jezusovega božanstva. Najprej modrim\, za tem ob krstu v reki Jordan\, nato pa še na svatbi v Kani Galilejski. S praznikom Jezusovega krsta\, v nedeljo po Gospodovem razglašenju se konča praznovanje njegovega skritega življenja in začenja spomin javnega oznanjevanja in navzočnosti Božjega kraljestva. \nVir: Katoliška Cerkev \n\n1] Prim. »Bog je namreč svet tako vzljubil\, da je dal svojega edinorojenega Sina\, da bi se nihče\, kdor vanj veruje\, ne pogubil\, ampak bi imel večno življenje« (Jn 3\,16).\n[2] »In rodila je sina\, prvorojenca\, ga povila in položila v jasli\, ker v prenočišču zanju ni bilo prostora« (Lk 2\,7).\n[3] »Ne bojte se! Glejte\, oznanjam vam veliko veselje\, ki bo za vse ljudstvo« (Lk 2\,10).\n[4] »V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog. Ta je bila v začetku pri Bogu. Vse je nastalo po njej in brez nje ni nastalo nič\, kar je nastalo. V njej je bilo življenje in življenje je bilo luč ljudi. In luč sveti v temi\, a tema je ni sprejela. Bil je človek\, ki ga je poslal Bog; ime mu je bilo Janez. Prišel je zavoljo pričevanja\, da bi pričeval o luči\, da bi po njem vsi sprejeli vero. Ni bil on luč\, ampak pričeval naj bi o luči. Resnična luč\, ki razsvetljuje vsakega človeka\, je prihajala na svet. Beseda je bila na svetu in svet je po njej nastal\, a svet je ni spoznal. V svojo lastnino je prišla\, toda njeni je niso sprejeli. Tistim pa\, ki so jo sprejeli\, je dala moč\, da postanejo Božji otroci\, vsem\, ki verujejo v njeno ime in se niso rodili iz krvi ne iz volje mesa ne iz volje moža\, ampak iz Boga. In Beseda je postala meso in se naselila med nami. Videli smo njeno veličastvo\, veličastvo\, ki ga ima od Očeta kot edinorojeni Sin\, polna milosti in resnice. Janez je pričeval o njej in klical: »To je bil tisti\, o katerem sem rekel: Kateri pride za menoj\, je pred menoj\, ker je bil prej kakor jaz.« Kajti iz njegove polnosti smo vsi prejeli milost za milostjo. Postava je bila namreč dana po Mojzesu\, milost in resnica pa je prišla po Jezusu Kristusu. Boga ni nikoli nihče videl; edinorojeni Bog\, ki biva v Očetovem naročju\, on je razložil« (Jn 1\,1–18).\n[5] Prim. C. Sorč\, Troedini Bog\, v: Priročnik dogmatične teologije\, Družina 2003.
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/bozic-praznik-jezusovega-rojstva/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/sveti-štefan.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20201223T163000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20201223T163000
DTSTAMP:20260625T205053
CREATED:20201204T214543Z
LAST-MODIFIED:20201204T214543Z
UID:10001499-1608741000-1608741000@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Maša za domovino
DESCRIPTION:Pred praznikom samostojnosti in enotnosti\, ki bo letos posebno prazničen\, saj obeležujemo 30. obletnico plebiscita\, bo ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore OFM daroval sveto mašo v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja. Prisotnost vernikov je odvisna od takratne epidemiološke slike in priporočil NIJZ.
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/masa-za-domovino-7/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/DSC_6316-635x37512.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20201216
DTEND;VALUE=DATE:20201224
DTSTAMP:20260625T205053
CREATED:20201204T221409Z
LAST-MODIFIED:20201204T221409Z
UID:10001505-1608159600-1608764399@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Bogoslužna priprava na božič – božična osemdnevnica
DESCRIPTION:Sklepno obdobje adventnega časa v Katoliški cerkvi začenjamo 17. decembra z božično osemdnevnico\, ki predstavlja neposredno bogoslužno pripravo na božič. \nSplošna razlaga božične osemdnevnice \nSklepno obdobje adventnega časa v Katoliški cerkvi začenjamo 17. decembra z božično osemdnevnico\, ki predstavlja neposredno bogoslužno pripravo na božič. Bogoslužna priprava v obliki osemdnevnice vernikom želi približati hrepenenje in pričakovanje Gospodovega rojstva. Pomembno vlogo in slovesni ton v tem času pri bogoslužju dajejo posebne antifone\, imenovane tudi O – odpevi\, ki so odpevi pred Marijinim slavospevom Magnificat (prim. Lk 1\,47–55). Antifone razlagajo prispodobe iz bogate svetopisemske simbolike\, ki napoveduje Jezusovo rojstvo. Njihov namen je pospešiti in spodbuditi veselo pričakovanje. V osmih dneh se zvrstijo naslednje antifone\, pri čemer se vsaka izmed njih začne z odpevom: O Modrost\, O Gospod in Voditelj\, O korenina Jesejeva\, O ključ Davidov\, O Vzhajajoči\, O Kralj narodov ter O Emanuel. \nPojma božična osemdnevnica ne smemo enačiti s pojmom božična osmina. Prva predstavlja neposredno pripravo na božič\, druga pa je obdobje osmih dni\, ki jih v bogoslužju obhajamo po božiču. \n  \nStrokovna razlaga božične osemdnevnice in O – odpevi \nLiturgična navodila govorijo le o posebni pripravi na praznovanje Gospodovega rojstva. Ta priprava se začne 17. decembra in znaša le osem dni priprave. Ker je 24. decembra že sveti večer\, se ta priprava praktično omeji na en teden. Prav temu tednu ustreza sedem spevov\, ki se v latinščini imenujejo Antiphonae Majores ali O – antifone\, tudi O – odpevi\, saj se sleherna začne s črko »O«\, s katero ob hrepenenju izražamo tudi začudenje. \nTe antifone pozna Cerkev že iz časa Amalarija iz Metza (+ 851 po Kr.)\, ki je predstavnik alegoričnega načina razlaganja bogoslužja. O antifonah pravi takole: »Antiphonae\, quae habent omnes O in capite\, signum quoddam admirabile et investigabile ostendunt nobis in his diebus celebrari.« To so: O Sapientia\, O Adonai\, O radix Jesse; O clavis David\, O Oriens\, O Rex gentium\, O Emmanuel\, ki se v Molitvenem bogoslužju nahajajo pred Marijinim hvalospevom – Magnificat\, pri maši pa stojijo kot vrstica pri aleluji. Tem sedmim antifonam je za 24. december dodana antifona iz prvih večernic praznika Gospodovega rojstva Cum ortus fuerit sol de caelo (Ko bo jutri sonce vzšlo\, bomo videli najvišjega Kralja\, ki prihaja …) tako\, da jih je osem. Iz tega sledi\, da gre za osemdnevno pripravo na praznik Gospodovega rojstva. \nIz zgodovine razvoja bogoslužja vemo\, da je rimski obred poznal le sedem O – antifon\, medtem ko so druge Cerkve poznale podobne antifone in tudi več kot rimska Cerkev: devet ali celo dvanajst. Po tej različnosti se je kljub rimskim sedmim antifonam ustalil izraz novena kot priprava na praznik za razliko od octava\, ki je osemdnevno praznovanje praznika. \nRimske O – antifone pripisujejo papežu Gregorju Velikemu (540–604 po Kr.) in tvorijo v akrostihu od zadaj naprej zanimivi besedi »ero cras«\, (v bodoče bo … ali jutri bo …)\, izraz upanja\, ki ga sedaj vsebuje antifona za zadnji dan devetdnevnice. Skratka\, izraz novena ali devetdnevnica ima simbolni pomen. To je sveti čas pobožnega in veselega pričakovanja. \nStrokovno razlago je pripravil profesor liturgike na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani izr. prof. dr. Slavko Krajnc. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/bogosluzna-priprava-na-bozic-bozicna-osemdnevnica/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20201207
DTEND;VALUE=DATE:20201209
DTSTAMP:20260625T205053
CREATED:20201204T215118Z
LAST-MODIFIED:20201204T220104Z
UID:10001500-1607382000-1607468399@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Slovesni praznik brezmadežnega spočetja device Marije
DESCRIPTION:Katoliška cerkev 8. decembra praznuje slovesni praznik brezmadežnega spočetja device Marije. \nMarija je bila spočeta po naravni poti\, kakor vsak drug otrok. Zaradi posebne naloge v zgodovini odrešenja\, saj je bila izbrana\, da postane Božja Mati\, pa je bila po nauku Cerkve obvarovana madeža izvirnega greha in je bila vse od spočetja deležna posvečujoče milosti. To tudi izraža besedna zveza brezmadežno spočetje. \nPomen praznika\nNauk o Marijinem brezmadežnem spočetju namreč pravi\, da je bila Marija\, ki je bila pred vsemi veki določena za mati Božjega Sina Jezusa Kristusa\, ravno zaradi te svoje naloge vnaprej predvidena za svetost in čistost. Bog je zaradi Jezusovega rojstva vnaprej odel Marijo s svojo milostjo\, da je bila od samega začetka svojega bivanja čista in brez madeža. Vse to se je zgodilo že takrat\, ko sta jo spočela njena starša sv. Joahim in sv. Ana. Zato pravimo\, da je bila Marija brez madeža spočeta\, oziroma da je Brezmadežno Spočetje (Lurd). Marija je bila torej obvarovana vsakega greha in še prav posebej izvirnega greha\, s katerim smo ljudje ranjeni in zaradi njega nagnjeni k slabemu. \nBožja Mati\, spočeta brez madeža izvirnega greha\, je za človeštvo ideal in vzor\, hkrati pa tudi porok upanja in priprošnjica pri Bogu. Praznik spominja na Marijino edinstveno mesto v Cerkvi in vabi\, da bi se po njenem zgledu in priprošnji tudi kristjani trudili za svetost kot globinsko prijateljstvo z Bogom. Marija je bila že ob spočetju in vse življenje v stanju posvečujoče milosti\, se pravi brez greha. Kristjan ta dar prejme z zakramentom krsta\, ki mu izbriše izvirni greh\, mu da posvečujočo milost in ga vključi v občestvo Cerkve. Posvečujoča milost pa se mu obnovi pri vsaki iskreni spovedi\, ko mu Bog izbriše grehe\, tako da lahko na novo zaživi odrešeno življenje. \n\nDevica Marija in duhovništvo – Razmišljanje pokojnega škofa Jožefa Smeja\n\nZgodovina praznika\nV desetem stoletju so ga obhajali v zahodnih deželah\, v slovanskih krajih se prvič omenja v 14. stoletju\, v vzhodnih deželah pa so ga obhajali že od petega stoletja. Od leta 1708 je god Brezmadežne\, 8. decembra\, določen za vso Cerkev. Papež Pij IX. je to versko resnico 8. decembra 1854 razglasil za od Boga razodeto v veliko veselje vsega katoliškega sveta. To veselo sporočilo je naznanil z besedami: »Da je blažena Devica Marija bila v prvem trenutku svojega spočetja obvarovana vsakega madeža izvirnega greha\, in sicer po edinstveni milosti in predpravici\, ki jo je podelil vsemogočni Bog z ozirom na zasluženje Jezusa Kristusa\, odrešenika človeškega rodu – to je od Boga razodet nauk in ga morajo zato vsi verniki trdno in stanovitno verovati.« \nNa poseben način je to versko resnico potrdila Marija sama\, ko se je v Lurdu prikazala mladi Bernardki Soubirous in se predstavila z besedami: “Jaz sem Brezmadežno Spočetje.” \nUpodobitve\nBrezmadežno Devico Marijo upodabljamo po prizoru iz Knjige razodetja kot “ženo\, ogrnjeno s soncem\, in luno pod njenimi nogami\, na njeni glavi pa venec dvanajstih zvezd” (prim. Raz 12\,1). Z eno nogo stoji na glavi kače\, kar spominja na besede iz prvih poglavij Svetega pisma: Njen zarod ti bo glavo strl\, ti ga boš pa ranila na peti. (prim. 1 Mz 3\,15). \nMarija\, mati duhovnikov in bogoslovcev\n8. december je poseben praznik za slovenske duhovnike in bogoslovce\, ki so se na ta dan v prvem letniku bogoslovja slovesno posvetili Mariji. To posvetitev vsako leto obnavljajo. \n\nBesedilo je delno povzeto s spletne strani Škofije Novo mesto. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/8-12-2020-katoliska-cerkev-bogoslovje-cerkev-na-slovenskem-duhovniki-marija-praznik-teologija-katoliska-cerkev-8-decembra-praznuje-slovesni-praznik-brezmadeznega-spocetja-device-marije-marija/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/slika_brezmadezna_0-copy.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20201205T074500
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20201205T110000
DTSTAMP:20260625T205053
CREATED:20201204T212314Z
LAST-MODIFIED:20201204T212314Z
UID:10001496-1607154300-1607166000@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Seminar za pastoralne delavce
DESCRIPTION:5. decembra 2020 pripravljamo spletni seminar za pastoralne delavce s področja mladinske pastorale. Gostje seminarja bo s. Katia Roncalli iz Bratstva Evangelii gaudium. S. Katia je priznana italijanska teologinja\, z bogatimi izkušnjami duhovnega spremljanja\, izvajanja predavanj in katehez tako za mlade kot za redovnike\, duhovnike in odrasle\, ki jih priteguje večna novost evangelija ter vznemirja krik\nsveta. \nPrijava na seminar je obvezna na povezavi: https://forms.gle/vGsASdxtDS3yjHCy5.
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/seminar-za-pastoralne-delavce/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Stična-mladih.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20201129
DTEND;VALUE=DATE:20201201
DTSTAMP:20260625T205053
CREATED:20201102T180247Z
LAST-MODIFIED:20201102T180247Z
UID:10001493-1606690800-1606777199@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sv. Andrej\, apostol\, praznik
DESCRIPTION:V Katoliški cerkvi 30. novembra praznujemo god sv. Andreja\, apostola in mučenca. \n\nApostol Andrej je bil prvi od dvanajstih Jezusovih apostolov\, doma iz Betsajde ob Genezareškem (Galilejskem) jezeru\, po poklicu ribič. Rojen je bil ok. leta 6 pr. Kr.\, umrl pa je 30. novembra ok. leta 60 po Kr. v Patrasu v Grčiji. \nPo krščanskem izročilu je bil starejši brat apostola Petra in prvi od učencev\, ki jih je Jezus osebno poklical. Njegovo pravo ime (hebrejsko ali aramejsko) ni znano\, Andrej pa je verjetno grški prevod njegovega imena ali njegov vzdevek (iz grškega Andreas\, t. j. možati\, ki izvira iz besede andros in pomeni mož\, moški). Evangeliji Andreja v času Jezusovega javnega delovanja omenjajo ob treh priložnostih: ko so bili Peter\, Andrej in Jakob z Jezusom na Oljski gori (Mr 13\,3–13)\, ko je Jezus pomnožil kruh in ribi in nasitil pet tisoč mož (Jn 6\,1–14) ter ko so pogani (Grki) hoteli videti Jezusa (Jn 12\,20–26). \nPo Jezusovi smrti apostola Andreja v Svetem pismu skorajda ne najdemo več\, na osnovi drugih zgodovinskih virov pa sklepajo\, da je poučeval po Mali Aziji\, v Grčiji in ob Črnem morju. Po nekaterih virih naj bi prišel celo do reke Volge. Na stara leta je bil škof v grškem mestu Patras\, kjer je med preganjanjem rimskega cesarja Nerona prišel pred sodišče (ok. leta 60 po Kr.). Po običaju je bil obsojen na smrt na križu\, postavljenem v obliki črke X. Njegovo smrt omenja spis z naslovom Trpljenje (Passio)\, ki navaja\, da so ga križali v grškem mestu Patras. Že od prvih stoletij Andrejev god (po julijanskem in gregorijanskem koledarju) praznujejo 30. novembra\, kar je verjetni dan njegove smrti. \nRelikvije apostola Andreja so leta 357 iz Patrasa prenesli v Carigrad\, med četrto križarsko vojno (1204) so jih prepeljali v Amalfi\, od tam pa v Rim. Med tretjim zasedanjem drugega vatikanskega cerkvenega zbora (1962–1965) je papež Pavel VI. leta 1964 relikvije sv. Andreja vrnil Grški pravoslavni Cerkvi. Od takrat jih hranijo v cerkvi sv. Andreja v Patrasu. \nSv. Andrej je zavetnik Grčije\, Sicilije\, Spodnje Avstrije\, Romunije\, Rusije\, Škotske\, Španije in Ukrajine\, pa tudi ribičev in trgovcev z ribami\, mesarjev\, rudarjev\, vrvarjev in nosačev vode. V ljudskih običajih je zavetnik proti protinu\, bolečinam v grlu\, krčem in rdečici ter priprošnjik za dobro poroko. Njegovi ikonografski atributi so poševno postavljen križ\, dolga tunika in plašč\, brez obuval ter knjiga in/ali napisni trak. V pravoslavju ga imenujejo tudi Andrej Prvopoklicani. \nČeščenje sv. Andreja je na Slovenskem zelo razširjeno. Posvečenih mu je 45 cerkva ter je zavetnik mariborske nadškofije. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sv-andrej-apostol-praznik/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/andrej.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20201128
DTEND;VALUE=DATE:20201226
DTSTAMP:20260625T205053
CREATED:20201102T172324Z
LAST-MODIFIED:20201204T212021Z
UID:10001488-1606604400-1608937199@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Adventna akcija "Otroci za otroke"
DESCRIPTION:28. novembra\, na predvečer 1. adventne nedelje (29. november)\, se ponovno pričenja otroška adventna akcija »Otroci za otroke«\, v okviru katere otroci po celem svetu zbirajo darove za otroke v misijonskih deželah. S tem razvijamo čut za misijonsko zavest kakor tudi čut za solidarnost in krščansko dobrodelnost že pri majhnih otrocih. \nAkcijo spremlja Adventni koledar\, ki letos nosi naslov »Tukaj sem\, pošlji mene«. Zgodbice letošnjega koledarja govorijo o dr. Janezu Janežu\, prvem slovenskem laiškem misijonarju\, ki je kot zdravnik-kirurg štiri leta deloval na Kitajskem\, nato pa še celih 38 let na Tajvanu. Pogumno je izrekel svoj DA Bogu. Kot tak je svetel zgled misijonske poklicanosti prav vseh kristjanov in pristnega krščanskega življenja; življenja\, ki se nesebično razdaja za druge. Letos tudi obhajamo 30-letnico njegove smrti. \nAdventne koledarje smo po župnijah poslali glede na vaša naročila. V kolikor želite dodatne izvode\, nam\, prosim\, to sporočite. Naklada Adventnega koledarja je seveda zaradi pandemije koronavirusa manjša kot prejšnja leta\, ker ste se mnogi tiskanim izvodom odpovedali. Slednjim se bodo koledarji posredovali v elektronski obliki. Je pa seveda koledar v elektronski obliki na voljo tudi na naši spletni strani. \nProsimo vas\, da otrokom pred začetkom adventa razdelite adventne koledarje oz. pošljete po e-pošti\, jim razložite pomen adventne akcije in jih pogumno povabite k branju\, izpolnjevanju adventnih nalog in darovanju. Koledarju je tudi priložen kartonast hranilnik – »misijonski šparovček« –\, v katerem lahko otroci zbirajo denar za otroke v misijonih. Sporočite jim\, kdaj naj šparovček z zbranimi darovi prinesejo v domačo cerkev pred jaslice. Ta datum si lahko vpišejo na šparovček. V kolikor zaradi pandemije to ne bo mogoče\, lahko dar svojih otrok starši nakažejo na račun Misijonskega središča Slovenije\, ki je naveden na zadnji strani Adventnega koledarja. Zbrane darove bo Papeška misijonska družba svetega otroštva namenila izključno za potrebe otrok in mladostnikov v misijonih. Lanskoletne darove\, ki so bili zbrani v tej akciji v višini 75.717\,13 €\, smo namenili za lačne otroke v Čadu\, Kongu in Gvineji Bissau. \nMisijonsko središče Slovenije
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/adventna-akcija-otroci-za-otroke-4/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/logomis.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20201121
DTEND;VALUE=DATE:20201130
DTSTAMP:20260625T205053
CREATED:20201102T171400Z
LAST-MODIFIED:20201102T171400Z
UID:10001487-1605999600-1606690799@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Teden Karitas
DESCRIPTION:Med 22. in 29. novembrom bo potekal teden Karitas. O dogodkih vas bomo seznanili naknadno.
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/teden-karitas-4/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Karitas.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20201121
DTEND;VALUE=DATE:20201123
DTSTAMP:20260625T205053
CREATED:20201102T174818Z
LAST-MODIFIED:20201102T174818Z
UID:10001492-1605999600-1606085999@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Kristus Kralj vesoljstva
DESCRIPTION:Praznik Kristusa Kralja je novejšega datuma. Vendar pa moramo reči\, da je krščanska skupnost že od vsega začetka priznavala in dajala Kristusu kraljevski naslov “Kyrios“ – Gospod. \nIme Gospod (Kyrios) najbolje izraža Kristusovo človečnost in božanstvo\, njegovo slavo na Očetovi desnic‹ in njegov eshatološki prihod kot sodnika. Kristus je posebej od svojega vnebohoda dalje tudi kot človek deležen tiste najvišje časti in oblasti nad vesoljstvom\, ki jo ima Bog. \n \nPraznik Kristusa Kralja je uvedel papež Pij XI. za vso zahodno Cerkev v svetem letu 1925 in  določil\, naj se praznuje zadnjo nedeljo v oktobru. Navedel je tudi notranji razlog za njegov nastanek: \n\n„Za verski pouk ljudstva in za dviganje k veselju notranjega življenja imajo vsakoletni prazniki svetih skrivnosti mnogo več učinka kakor najgloblji bogoslovni dokazi.\n\n \nDočim so ti namenjeni za manjše število in le za izobražene ljudi\, pa cerkveni prazniki razmajejo in poučujejo vse vernike; verski dokazi govorijo samo enkrat\, prazniki pa tako rekoč vsako leto in vedno; dokazi so predvsem za razum\, prazniki pa v korist celega človeka\, za um in srce. \nDa\, ker sestoji človek iz duše in telesa\, je treba\, da ga zunanje praznovanje svetih dni tako prevzame in spodbudi\, da se po raznovrstni lepoti svetih obredov obilno navzame Božjih naukov\, ki mu morejo\, ko so mu prešli v kri in meso služiti v napredovanje duhovnega življenja“ \n\nTako ta praznik govori\, da je bil Kristus s svojim vstajenjem postavljen za Gospoda\, kateremu je dana vsa oblast v nebesih in na zemlji\, in z močjo svojega duha že deluje v srcih ljudi; in ne budi v njih le hrepenenja  po prihodnjem veku\, ampak že s tem samim tudi oživlja\, očiščuje in krepi tiste velikodušne težnje\, s katerimi si družina ljudi prizadeva\, da bi napravila svoje življenje bolj človeško in bi si v ta namen podvrgla vso zemljo“ (CS 38\, I).\n\n \nBožje kraljestvo ali Božje kraljevanje\, ki je med ljudmi vidno nastopilo z učlovečenjem Božjega sina\, je po svojem bistvu odrešenjsko. Saj je to kraljevanje spolnitev človekovega hrepenenja po Bogu\, da bi mogel biti združen z Bogom na tak način\, kakor bi s svojimi naravnimi močmi nikakor ne mogel biti. \nKristus kralj – hvalospev \nTo kraljevanje je Božji dar – milost. Začelo se je uresničevati z Jezusovo smrtjo in poveličanjem\, v vsem sijaju in moči pa se bo izkazalo in uveljavilo ob koncu časov. To Božje kraljevanje izredno lepo izraža praznični hvalospev: \n  \nSvojega edinorojenega Sina\,\nnašega Gospoda Jezusa Kristusa\,\nsi mazilil za večnega duhovnika in kralja vesoljstva\,\nda bi se na oltarju križa daroval\nkot brezmadežna in spravna žrtev\nter izvršil skrivnost človeškega odrešenja. \n        Vse stvari bo uklonil svojemu vladarstvu\nin izročil tvojemu neizmernemu veličastvu\nvečno in vesoljno kraljestvo:\nkraljestvo resnice in življenja\,\nKraljestvo svetosti in milosti\,\nkraljestvo pravičnosti\, miru in ljubezni. \n  \nPo reformi bogoslužnega koledarja drugega vatikanskega koncila je praznik prestavljen na zadnjo nedeljo bogoslužnega leta. „Zadnja nedelja med letom (zadnja navadna nedelja) je slovesni praznik našega Gospoda Jezusa Kristusa\, Kralja vesoljstva.“ \n \nZdaj je tudi že v naslovu izraženo dejstvo\, da je Kristus Kralj vesoljstva. Praznik povzema vidike Kristusove skrivnosti\, ki so značilni za posamezne dobe bogoslužnega leta: tako Kristus Kralj\, veliki duhovnik\, božič\, razglašenje\, vstajenje in vnebohod. \n \nPraznik kot zadnja nedelja bogoslužnega leta bolje izraža aktualno tematiko kot prva adventna nedelja\, in to je: pričakovanje drugega Kristusovega prihoda\, vesoljna sodba\, prenovitev vesolja\, ko bo Kristus izročil kraljestvo Očetu\, in bo Bog vse v vseh. \n\n \n\nVir: France Oražem; Leto Kristusove skrivnosti 88 – 90\nVir: http://www.kapitelj.com/kristus_kralj.html
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/kristus-kralj-vesoljstva/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20201114
DTEND;VALUE=DATE:20201122
DTSTAMP:20260625T205053
CREATED:20201102T165151Z
LAST-MODIFIED:20201102T165151Z
UID:10001486-1605394800-1605999599@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Teden zaporov
DESCRIPTION:ZATO SKUPAJ MOLIMO\,\nZATO SKUPAJ DELUJMO\,\nZATO SKUPAJ POVEJMO:\nTI NISI SAM/A! \nTeden zaporov se v svetu odvija že več kot štirideset let\, v Sloveniji pa že šestnajsto leto\, krščanskim skupnostim ponuja molitveno literaturo s povabilom k molitvi za vse\, ki jih zapor zaznamuje: za zaprte osebe in njihove svojce\, za žrtve kaznivih dejanj in njihove skupnosti\, za delavce in prostovoljce v zaporih in za kazenskopravni sistem. Povabljeni ste\, da vsak dan tedna zaporov molite po namenu posameznega dne in se hkrati vprašate\, ali lahko kot posameznik ali skupnost storite kakšno dobro delo za katero od skupin\, za katere molite. \n  \nZDRUŽENI V ZAPORI\, združeni v molitvi. Za vse tiste\, ki so še naprej v zapori\, ki živijo z omejitvami svobode\, v okrepljenem strahu\, ki trpijo tesnobo ali jezo\, občutijo nemoč ali brezup. Skupaj zato molimo\, skupaj delujmo in si povejmo: TI NISI SAM/A! \nZaprte osebe vedo vse o zapori\, ki je precej bolj neusmiljena kot izkušnja ’ostati doma’\, ki so jo številni izkusili med virusno pandemijo. Vendar so se zunaj zaporskih zidov ljudje vseh starosti morali naučiti\, kako se prebijati skozi negotovost\, mnogi so občutili strah\, zbeganost in pomanjkanje nadzora. V preteklih mesecih smo izgubili svobodno bližino naših najbližjih\, celo vse do točke smrti. Nekateri ljudje so v tem času občutili neznosno breme bolečine in žalosti. Nekateri so bili osamljeni in izolirani\, spet drugi so si želeli več prostora\, biti stran od ljudi. Vse to se občuti za zaporskimi zidovi 365 dni na leto. \nKo med letošnjim tednom zaporov molimo za vse kakorkoli vpletene v kazensko pravosodje\, za zaporsko osebje\, svojce zaprtih in za same zaprte osebe\, ne govorimo o socialni distanci\, ampak o fizičnem distanciranju. Molimo za družbeno povezanost in obnovljene odnose ter odprtost za velikodušno ljubezen Boga\, ki hrepeni po bližini z vsako posamezno osebo\, ki jo ceni in pozna po imenu. \nMolimo\, da bi med prostori naše polomljenosti in lepote odkrili našo notranjo svobodo in mir\, ki je vkoreninjen v ljubezen\, upanje\, in mir Boga\, ki se je razkril v Jezusu Kristusu in je prisoten v moči Svetega Duha\, nikoli v zapori. \nRachel Treweek\, Anglikanska cerkev \n»Mnogo stvari jemljemo za samoumevne in šele ko jih izgubimo\, spoznamo njihovo vrednost. Zaradi Covid-19 mnogi ljudje sedaj izkušajo izgubo službe in istočasno tudi izgubo svobode. Že ta dva dejavnika sta dovolj slaba\, njuna kombinacija pa predstavlja veliko tveganje za slabitev naše samopodobe. Mnogi ljudje lahko danes lažje razumejo\, kje sem se nahajal sam. Na enak način sem lahko sam sočuten z njihovimi strahovi in negotovostmi.« \nNekdanji zapornik\, marec 2020 \nVir: spletna stran Ecce homo
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/teden-zaporov-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/plakat-teden-zaporov-2020.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20201114
DTEND;VALUE=DATE:20201116
DTSTAMP:20260625T205053
CREATED:20201102T174309Z
LAST-MODIFIED:20201102T174309Z
UID:10001491-1605394800-1605481199@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Svetovni dan ubogih
DESCRIPTION:V mesecu novembru se ne le zahvaljujemo\, pač pa tudi praznujemo svetovni dan ubogih. Papež Frančišek je za ta dan\, 15. 11.\, napisal poslanico\, ki jo lahko preberete na spletni strani Vatican News: \nhttps://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2020-06/poslanica-svetega-oceta-franciska-za-4-svetovni-dan-revnih.html
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/svetovni-dan-ubogih-2/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20201110T080000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20201110T120000
DTSTAMP:20260625T205054
CREATED:20201102T181101Z
LAST-MODIFIED:20201102T181101Z
UID:10001495-1604995200-1605009600@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Simpozij ob 100-letnici rojstva nadškofa Alojzija Šuštarja (1920 -2007)
DESCRIPTION:V torek\, 10. novembra 2020\, bo od 10.00 do 12.00 preko spleta potekal simpozij o pomenu nadškofa dr. Alojzija Šuštarja (1920-2007) v Cerkvi na Slovenskem\, slovenski družbi in evropskem prostoru. Simpozij poteka v okviru projekta Teološke fakultete UL\, ki ga vodi ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Anton Jamnik. \nPosebne razmere in navodila NIJZ glede epidemije COVID-19 narekujejo\, da bosta simpozij in predstavitev znanstvene monografije potekala samo v spletni obliki. Samo posamezni predavatelji bodo predstavili svojo temo\, ob sklepu sledi predstavitev znanstvene monografije\, ki je izšla pri založbi Družina. \n\nDogajanje lahko spremljate samo preko: \n\nYoutube kanal Nadškofija Ljubljana (v živo in posnetek)\nTv Exodus (v živo)\nRadio Ognjišče (samo posamezne dele\, oziroma posnetek)\n\nSpored: \n\nUvodni pozdravi: msgr. dr. Anton Jamnik\, pomožni škof in vodja projekta; predsednik Republike Slovenije gospod Borut Pahor; ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore; dekan TEOF prof. dr. Janez Vodičar\n1. del: Življenjska pot in ključni vidiki Šuštarjeve misli in dela: France M. Dolinar\, Blaž Otrin\, Bojan Žalec\, Roman Globokar\, Andrej Saje\, Matjaž Ambrožič\n2. del: Nadškof Šuštar in samostojna država Slovenija – ob 30. obletnici plebiscita in države Slovenije: Anton Jamnik\, Rosvita Pesek\, Dimitrij Rupel\, Ernest Petrič\, Andrej Šter\n3. del: Predstavitev znanstvene monografije\, delo 23 avtorjev: Tone Rode\, direktor Družine\, Tina Osterman\, urednica\, Anton Jamnik in Bojan Žalec\, urednika\n\n\nČastni pokrovitelj praznovanja je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor\, organizator in vodja projekta praznovanja pa je ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Anton Jamnik.
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/simpozij-ob-100-letnici-rojstva-nadskofa-alojzija-sustarja-1920-2007/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/nadškof-šuštar-naslovnica.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20201108
DTEND;VALUE=DATE:20201110
DTSTAMP:20260625T205054
CREATED:20201102T173618Z
LAST-MODIFIED:20201102T173618Z
UID:10001490-1604876400-1604962799@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Posvetitev lateranske bazilike
DESCRIPTION:Cesar Konstantin\, ki je dal kristjanom v rimski državi svobodo\, je izročil papežu tudi lateransko palačo. Ob njej so zgradili baziliko presvetega Odrešenika\, ki so jo leta 324 posvetili. V Lateranu so papeži stanovali dolga stoletja\, dokler se niso preselili v Vatikan. Še danes velja Lateran za sedež rimskega škofa. Praznik posvetitve praznujemo 9.11. \nVir: Hozana.si.
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/posvetitev-lateranske-bazilike-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/6919010252eaff1ed441d27dcffcd89fb3112f741.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20201107
DTEND;VALUE=DATE:20201109
DTSTAMP:20260625T205054
CREATED:20201102T173011Z
LAST-MODIFIED:20201102T173011Z
UID:10001489-1604790000-1604876399@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Zahvalna nedelja
DESCRIPTION:V katoliški Cerkvi se bomo 8. novembra Bogu zahvalili za vse darove\, ki nam jih daje. Poleg materialnih darov\, za katere smo Bogu hvaležni\, se bomo letos zagotovo zahvalili za zdravje\, po drugi strani pa za vse delavce\, ki se iz dneva v dan darujejo za bližnje.
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/zahvalna-nedelja-4/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20201105
DTEND;VALUE=DATE:20201107
DTSTAMP:20260625T205054
CREATED:20201102T180650Z
LAST-MODIFIED:20201102T180714Z
UID:10001494-1604617200-1604703599@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Molitev in post za prenehanje epidemije – petek\, 6. november 2020
DESCRIPTION:Slovenski škofje vabimo vse katoličane in druge\, da v petek\, 6. novembra 2020\, molijo in se postijo za prenehanje epidemije. \nIzkušnja vere nas uči\, da so naši predniki na velike preizkušnje vedno odgovarjali z ljubeznijo do bolnikov in poglobitvijo vere. Škofje zato vabimo k molitvi in postu z namenom prenehanja epidemije\, solidarnosti z bolniki in njihovimi družinami ter v znamenje podpore zdravstvenim delavcem pri premagovanju te bolezni. Prav tako bo omenjeni dan namenjen osebni poživitvi vere ter spreobrnjenja. Verniki lahko v ta namen molijo Molitev za zdravje v času epidemije koronavirusa COVID-19: \nOče usmiljenja in tolažbe\,\ntvoj Sin Jezus Kristus\nnam je s križem pokazal vrednost trpljenja.\nPomagaj našim bratom in sestram\,\nki že nosijo križ bolezni in so preizkušani.\nNakloni jim izboljšanje zdravja\,\nnjihovim svojcem pa pogum in zaupanje.\nVsem zdravstvenim delavcem daj moč in zdravje\,\nda bodo vztrajali v ljubezni do bolnikov\,\nraziskovalcem pa\, da bodo čim prej odkrili uspešno zdravilo.\nNam in vsemu svetu daj svoj blagoslov\,\nda bomo rešeni bolezni\nin se ti bomo mogli s tvojo Cerkvijo zahvaljevati.\nPo Kristusu\, našem Gospodu. Amen. \nSv. Marija\, zdravje bolnikov – prosi za nas.\nSv. Rok\, zavetnik zoper kužne bolezni – prosi za nas.\nVsi božji svetniki in svetnice – prosite za nas. \n  \nMsgr. Stanislav Zore\, ljubljanski nadškof metropolit in predsednik SŠK\nMsgr. Alojzij Cvikl\, mariborski nadškof metropolit in podpredsednik SŠK\nMsgr. dr. Jurij Bizjak\, koprski škof\nMsgr. dr. Peter Štumpf\, murskosoboški škof\nMsgr. Andrej Glavan\, novomeški škof\nGospod Rok Metličar\, škofijski upravitelj Škofije Celje \nVir: https://katoliska-cerkev.si/molitev-in-post-za-prenehanje-epidemije-petek-6-november-2020
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/molitev-in-post-za-prenehanje-epidemije-petek-6-november-2020/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20201027
DTEND;VALUE=DATE:20201029
DTSTAMP:20260625T205054
CREATED:20201003T170700Z
LAST-MODIFIED:20201003T170700Z
UID:10001481-1603839600-1603925999@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sv. Simon in Juda Tadej\, apostola\, praznik
DESCRIPTION:Sveta apostola Simon Gorečnik in Juda Tadej sta po izročilu širila Kristusovo blagovest po vzhodni Mezopotamiji in Perziji ter umrla mučeniške smrti. \nVir: Hozana.si
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sv-simon-in-juda-tadej-apostola-praznik/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Simon-in-Juda.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20201017
DTEND;VALUE=DATE:20201019
DTSTAMP:20260625T205054
CREATED:20201003T170416Z
LAST-MODIFIED:20201003T170416Z
UID:10001480-1602975600-1603061999@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sv. Luka\, evangelist
DESCRIPTION:V Katoliški cerkvi 18. oktobra praznujemo god svetega Luka\, apostola in evangelista. \nSveti Luka je svetnik\, ki je po starem krščanskem izročilu napisal dve pomembni novozavezni knjigi: Evangelij po Luku in Apostolska dela. Njegovo ime se glasi v hebrejščini לוקא [Luka]\, v grščini Λουκᾶς [Lukas]. Slovensko ime Luka je praktično enaka izvirni obliki\, v starejših prevodih Svetega pisma pa srečamo tudi obliko Lukež\, ki izvira iz grščine. \nLuka je bil doma iz Antiohije\, po rodu je bil Grk (ali po nekaterih virih Sirijec)\, po poklicu je bil zdravnik. Precej časa je oznanjal krščanstvo skupaj s svetim Pavlom – spremljal ga je na vseh pomembnejših potovanjih in je skupaj z njim prišel tudi v Rim. Iz uvodnih besed Lukovega evangelija se da sklepati\, da Luka ni bil priča dogodkom\, ki jih je opisal v evangeliju. To pomeni\, da se je krščanski skupnost pridružil šele nekoliko pozneje. Pač pa v Apostolskih delih najdemo več odstavkov napisanih v prvi osebi množine\, iz česar lahko sklepamo\, da je te dogodke pisec res sam doživel. \nV pripovedi o dveh mladeničih\, ki sta na poti v Emavs srečala in po lomljenju kruha spoznala vstalega Gospoda\, Luka z imenom omenja samo enega\, Kleofa\, ime drugega pa zamolči. Papež Gregor Veliki z veliko verjetnostjo ugotavlja\, da zato\, ker je bil to on sam. V svoji skromnosti se namreč ni želel izpostavljati. \nLuka je bil visoko izobražen Grk\, zdravnik po poklicu\, zato ni čudno\, da je evangelij\, ki ga je napisal\, namenjen Grkom. Kot zdravnik je imel globoko razvit čut za bolnike\, zato Jezusa predstavi predvsem s te plati: kot telesnega in dušnega zdravnika. \nZ Marijo se je večkrat srečal v Janezovi hiši\, kjer mu je pripovedovala o Jezusovem rojstvu in njegovih otroških letih. Luka jo je ob teh obiskih večkrat slikal – od tu izhaja legenda\, da je on avtor Marijine podobe (Salus populi romani\, Zdravje rimskega ljudstva)\, ki jo danes častijo v cerkvi Marije Snežne v Rimu. Nekaj njegovih slik naj bi se (po izročilu) ohranilo do današnjih dni: Črna Marija iz Częstochowe na Poljskem\, Carigrajska Mati Božja v baziliki svete Justine v Padovi ter Milostna Mati Božja na Trsatu. Kakorkoli že\, gotov pa je res\, da je Luka Mariji in Jezusu naslikal najlepšo podobo prav v svojem evangeliju. \nNjegov razpoznavni znak na slikah je vol. Takšnega najdemo na steni poslopja v Žički kartuziji. Luka velja za zavetnika zdravnikov\, kirurgov\, slikarjev\, zlatarjev\, kiparjev\, vezilcev (čipkaric)\, stekloslikarjev in na sploh krščanske umetnosti. Je tudi zavetnik knjigovezov\, notarjev\,  pa tudi živine\, mesarjev. Kot vremenski zaščitnik je povezan z mnogimi vremenskimi reki. \n  \nVir: donbosko.si.
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sv-luka-evangelist/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/sv.-luka.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20201017
DTEND;VALUE=DATE:20201019
DTSTAMP:20260625T205054
CREATED:20201003T161026Z
LAST-MODIFIED:20201003T161026Z
UID:10001478-1602975600-1603061999@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Misijonska nedelja 2020
DESCRIPTION:Letošnje obhajanje misijonske nedelje bo potekalo 18. oktobra 2020. Ob tej priložnosti bo tudi nabirka za misijone\, ki se izvaja po vsem svetu. Zbrani darovi bodo poslani na sedež Papeških misijonskih družb v Rim\, kjer jih bodo namenili za potrebe v misijonskih deželah. \nLetošnja poslanica papeža Frančiška za misijonsko nedeljo je osredotočena na poslanstvo\, in sicer poslanstvo vseh kristjanov. Ker veliko večino Božjega ljudstva tvorijo laiki\, je zato letošnji poudarek namenjen ravno njim. Zato je tudi devetdnevnica ali molitvena ura posvečena dr. Janezu Janežu\, prvemu slovenskemu laiškemu misijonarju. \nOsrednje praznovanje misijonske nedelje\, ki bo letos potekalo v ljubljanski nadškofiji\, bo v župniji Sv. Helena – Dolsko. Program se začne ob 14.30 z molitveno uro\, ob 15.00 pa sledi slovesno bogoslužje\, ki ga bo vodil upokojeni koprski škof msgr. Metod Pirih ob somaševanju z ljubljanskim pomožnim škofom msgr. dr. Antonom Jamnikom in drugimi duhovniki. \nSv. maši sledijo predstavitev nove knjige o misijonarju dr. Janezu Janežu\, ogled njegove spominske sobe ter predavanje msgr. dr. Antona Jamnika. Na voljo za ogled bo tudi »potujoča misijonska razstava«. \nMisijonsko središče Slovenije \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/misijonska-nedelja-2020/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/logomis.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20201013T173000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20201013T173000
DTSTAMP:20260625T205054
CREATED:20201003T165817Z
LAST-MODIFIED:20201003T165817Z
UID:10001479-1602610200-1602610200@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Maša ob začetku akademskega leta
DESCRIPTION:Ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore OFM bo ob začetku akademskega leta daroval sveto mašo za blagoslov leta. Študenti in vsi\, ki ste zaposleni v visokošolskih ustanovah\, vabljeni v ljubljansko stolnico\, 13. oktobra\, ob 18.30 uri.
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/masa-ob-zacetku-akademskega-leta-3/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/ljubljana-stolnica4.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20201007T170000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20201007T170000
DTSTAMP:20260625T205054
CREATED:20201003T171834Z
LAST-MODIFIED:20201003T171834Z
UID:10001485-1602090000-1602090000@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Dan rožnega venca pri Mariji Pomagaj na Brezjah
DESCRIPTION:Na praznik Rožnovenske Matere Božje\, 7. oktobra 2020\, bomo Radio Ognjišče in bratje frančiškani z Brezij pripravili pri Mariji Pomagaj na Brezjah Dan rožnega venca med 18. in 21.00. V tem času bomo zmolili vse štiri dele rožnega venca in obhajali sveto evharistijo\, ki jo bo vodil stiški opat p. Maksimilijan File OCist. \nV sredo\, 7. oktobra 2020\, iskreno vabijo Marijine častilce in zveste molilce rožnega venca na Brezje\, da se povežejo v skupni molitvi vseh delov rožnega venca in češčenju Rožnovenske Matere Božje ter se po Mariji še bolj približamo Jezusu\, ki je naša pot\, resnica in življenje. \nSveti pater Pij je rožni venec imenoval »orožje za obrambo in rešitev\, ki nam ga je podarila Marija\, da ga uporabimo proti zvijačam peklenskega sovražnika«. Vsem\, ki so patru Piju bili blizu\, je razlagal: »Če sta Brezmadežna v Lurdu in še bolj brezmadežno Srce v Fatimi vztrajno priporočala molitev rožnega venca\, ali morda to ne pomeni\, da ima ta molitev izjemno vrednost za nas in za naše čase?« \nMolitev bo začela ob 18.00 in najprej zmolili veseli in svetli del. Ob 19.00 bo sveta maša\, ki jo bo daroval stiški opat p. Maksimilijan File. Po sveti maši bodo molili še žalostni in častitljivi del. Ves čas bo tudi radijski prenos in prenos na Facebook profilu. \n\nFranci Trstenjak\nDirektor Radia Ognjišče
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/dan-roznega-venca-pri-mariji-pomagaj-na-brezjah/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Brezjanska-Marija.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20201005T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20201005T180000
DTSTAMP:20260625T205054
CREATED:20201003T171652Z
LAST-MODIFIED:20201003T171652Z
UID:10001484-1601920800-1601920800@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Slikarska razstava Lone Verlich
DESCRIPTION:V Zavodu sv. Stanislava vabijo na ogled slikarske razstave Lone Verlich\, ki jo bodo odprli v ponedeljek\, 5. oktobra 2020\, ob 19. uri v Kregarjevem atriju Zavoda sv. Stanislava\, na ogled pa bo do 2. novembra 2020. \nAvtorico in njeno delo bo predstavila maturantka Škofijske klasične gimnazije Angela Marc\, v glasbenem programu ob odprtju pa bodo sodelovali učenci Glasbene šole v Zavodu sv. Stanislava. \nLona Verlich je novo umetniško ime priznane oblikovalke\, slikarke\, grafičarke\, ilustratorke in likovne pedagoginje Polone Kunaver Ličen\, ki je diplomirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani leta 2000. Podiplomski študij je nadaljevala na študijski izmenjavi Erasmus/Cumulus na Universiti of Art and Design v Helsinkih na Finskem. \nLeta 2005 je zaključila magistrski študij na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani ter nadaljevala z ustvarjalnim delom v svoji galeriji Lična hiša v Ajdovščini\, kjer ustvarja in poučuje že 17 let. \nNjena dela so bila razstavljena na mnogih samostojnih in skupinskih razstavah po Sloveniji in v tujini\, prejela pa je tudi več priznanj in pohval: \n\nLona je kot ilustratorka in otroška pisateljica za svojo avtorsko otroško knjigo Skrivnost starca Bertolda leta 2006 prejela 1. nagrado v Avstriji\, leta 2009 pa še vrhunsko štipendijo Ministrstva za kulturo;\nLeta 2012 je bila dobitnica delovne štipendije za ilustratorsko ustvarjanje;\nLeta 2015 je na Ex-temporu Piran dobila veliko odkupno nagrado za slikarsko delo Piran.\n\nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/slikarska-razstava-lone-verlich/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Zavod-sv.-Szanislava-11.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20201004T183000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20201004T183000
DTSTAMP:20260625T205054
CREATED:20201003T171430Z
LAST-MODIFIED:20201003T171430Z
UID:10001483-1601836200-1601836200@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sakralni abonma - Slovenski oktet
DESCRIPTION:Na koncertu Sakralnega abonmaja v uršulinski cerkvi v Ljubljani bo z Marijinimi pesmimi nastopil Slovenski oktet. Koncert bo v nedeljo\, 4. oktobra 2020\, ob 19.30. uri. \nVstopnine ni. Zaradi omejenega števila obiskovalcev je potrebna vnaprejšnja rezervacija sedežev po elektronski pošti: sakralni.abonma@gmail.com ali telefonu 041/662641. \nVljudno vabljeni! \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sakralni-abonma-slovenski-oktet/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Ljubljana-Sv.-Trojica.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20201004T090000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20201004T090000
DTSTAMP:20260625T205054
CREATED:20201003T171259Z
LAST-MODIFIED:20201003T171259Z
UID:10001482-1601802000-1601802000@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Blagoslov relikviarija svetega Frančiška Asiškega in praznovanje Frančiškove nedelje na Brezjah
DESCRIPTION:Na prvo oktobrsko nedeljo v Slovenskem Marijinem narodnem svetišču obhajajo rožnovensko nedeljo\, ki je obenem tudi Frančiškova nedelja. Ob tem praznujejo obletnico posvetitve cerkve in razglasitve bazilike Marije Pomagaj. Letos bo v osrednjem Marijinem svetišču še prav posebej slovesno\, saj bodo blagoslovili novi relikviarij svetega Frančiška Asiškega. \nRelikviarij\, delo Christopha Steidl Porenta\, bo v nedeljo\, 4. oktobra 2020\, med sveto mašo ob 10. uri blagoslovil provincialni minister p. Marjan Čuden. \nV 13. stoletju je Sveti Duh vesoljni Cerkvi podaril svetega Frančiška Asiškega\, ki je z vsem svojim srcem in življenjem hotel posnemati Jezusovo življenje in njegove besede »sine glossa« (brez komentarja). Ob poslušanju evangelija je vzkliknil: »To je\, karhočem; to je\, kar iščem\, in to želim izpolniti z vsem svojim srcem!« \nV začetku novega tisočletja praznujejo 800-letnico častitljivih jubilejev\, ki so povezani s sv. Frančiškom in redom manjših bratov (med drugim: 1219\, srečanje s sultanom Melek-el-Kamelom; 1223\, postavitev prvih jaslic v Grecciu; 1224\, Frančišek prejme Kristusove rane na gori La Verna; 1226\, Frančišek umre na goli zemlji pri Porciunkuli). \nObletnice nas\, skupaj z novim relikviarijem\, spodbujajo k tesnejši hoji za Kristusom po poti evangelija. \nChristoph Steidl Porenta je edini zlatar in srebrokovačv Sloveniji\, ki izdeluje unikatni nakit\, oblikuje kelihe\, posode in skulpture. Njegovi izdelki so iz platine\, zlata\, srebra\, bakra in dragih kamnov. Relikviarij svetega Frančiška Asiškega je izredno umetniško delo\, sestavljeno iz predstavitve prizorov življenja svetega Frančiška: Frančišek se odpove viteškemu življenju\, Frančišek vrne svoja oblačila očetu\, Ustanovitev reda manjših bratov\, Frančišek pridiga ljudem\, Frančišek pred sultanom\, Frančišek postavi prve jaslice\, Frančišek prejme Kristusove rane. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/blagoslov-relikviarija-svetega-franciska-asiskega-in-praznovanje-franciskove-nedelje-na-brezjah/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Brezje-Ivan-Rampre.jpg
END:VEVENT
END:VCALENDAR