BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Nadškofija Ljubljana - ECPv6.11.0.1//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-WR-CALNAME:Nadškofija Ljubljana
X-ORIGINAL-URL:https://nadskofija-ljubljana.si
X-WR-CALDESC:Dogodki za Nadškofija Ljubljana
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Ljubljana
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20220327T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20221030T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20220724
DTEND;VALUE=DATE:20220725
DTSTAMP:20260624T001620
CREATED:20220630T174358Z
LAST-MODIFIED:20220630T174358Z
UID:10001722-1658620800-1658707199@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Krištofova nedelja in akcija MIVA 2022
DESCRIPTION:God sv. Krištofa letos pade na nedeljo\, 24. julija 2022\, in v Sloveniji bomo tradicionalno obhajali Krištofovo nedeljo\, posvečeno voznikom\, blagoslovu vozil\, prošnji za srečno vožnjo in zbiranju sredstev v okviru misijonske vozniške akcije MIVA. \nAkcija MIVA letos vstopa že v 35. leto\, je dobro usidrana med slovenskimi verniki in hvaležni bomo\, če jo podprete tudi v prihodnje. \n\nUstanova Miva-Slovenija\, ki deluje v okviru Misijonskega središča Slovenije in je članica svetovne Mive\, že več desetletij zbira sredstva za prevozna sredstva v misijonih. Večji del zbranih sredstev gre za potrebe naših misijonarjev. Na njihov predlog pa vsako leto darujemo kakšno vozilo za potrebe neslovenskega misijonarja. \nNaj vas geslo Mivine akcije Moj dar Boga slavi za vse prevožene poti vsako leto spomni na lepe trenutke v vašem avtu in srečno prevožene poti. Obenem pa naj poživi vašo solidarnost s tistimi\, ki jim bo vaš dar za misijonsko vozilo rešil življenje in vrnil zdravje\, omogočil pot v šolo\, do misijona\, pripeljal misijonarja do ljudi\, ki ga željno pričakujejo misijonarja\, zvozil gradbeni material za cerkev\, šolo\, dispanzer . Naj vas akcija MIVA nagovori\, da boste ob prošnji za srečno vožnjo z veseljem darovali tudi za misijonska vozila. \nVsi smo danes še kako vezani na prometna sredstva. Krištofova nedelja nas vsako leto v juliju poveže v skupni molitvi in prošnji k nebeškemu Očetu\, da bi nas vse na priprošnjo sv. Krištofa varoval pri vseh vožnjah na vseh poteh našega življenja. Vozniki\, pa tudi drugi\, ob tej priložnosti namenijo svoj dar za srečno prevožene kilometre. Kako mogočen je ta dar in kako rešilen za naše misijonarje in ljudi v tretjem svetu\, zgovorno pričajo vozila\, sad te akcije Miva.\nDa lahko misijonarji opravljajo svoje človekoljubno poslanstvo\, potrebujejo prevozna sredstva. Njihovo delo je večinoma v krajih\, ki so zelo oddaljeni od središč. Dobro vozilo jim omogoča\, da lahko prevažajo v te kraje hrano\, gradbeni material\, učitelje\, katehiste in otroke\, predvsem pa bolnike in tako rešujejo življenja. Krištofova nedelja je zato obilen božji blagoslov za vse voznike\, saj jim poleg blagoslova Bog podarja tudi zavest\, da morajo odgovorno in pametno voziti. Je pa še poseben blagoslov\, ki ga Bog preko darov\, zbranih ob tej nedelji za akcijo MIVA\, poklanja našim misijonarjem in jim omogoča varna in rešilna pota posebej po brezpotjih Afrike\, Azije in južne Amerike. \nKrištofova nedelja nas tako povezuje z božjo dobroto in božjim varstvom. Naša dobrota pa objema misijonarje in ljudi v misijonskih deželah. \nMIVA in njena zgodovina\nSmrt prijatelja je bila potrebna\, da je nastala dobrodelna organizacija MIVA .\n22. marca 1927 je bila v Kölnu ustanovljena organizacija MIVA (Missions-Verkehrs-Arbeitsgemeinschaft). Idejo za to je dal Paul Schulte\, ki so ga imenovali kar “leteči pater”. Njegov najboljši prijatelj\, p. Otto Fuhrmann\, ki je odšel v misijone\, je namreč v Namibiji kot misijonar umrl za malarijo. Ves teden so ga vozili na lojteršnem vozu in potem še pet dni nosili na ramenih do bolnišnice. Prišel je prepozno in naslednji dan je umrl. To\, da misijonarji nimajo za pomoč sebi in drugim niti osnovnih prevoznih sredstev\, je patra Paula Schulteja zelo prizadelo. Po Evropi je začel iskati darovalce za nakup misijonskih vozil. Ideja je obrodila sadove in se širila naprej. \nV Švici je začela MIVA delovati leta 1932 in leto dni pozneje tudi na Nizozemskem.\nCelo med vojno se ta oblika pomoči ni prekinila. \nMIVA AUSTRIA\nZačela je delovati v samostanu Lambach 22. oktobra 1949. Njen ustanovitelj je bil pogumni in požrtvovalni laiški delavec Karl Kumpfmüller\, ki je bil doma iz sosednjega mesta Stadl-Paura. Njegovo delo je nadaljeval sin Franz Kumpfmüller. Po njegovi zaslugi je v Stadl-Paura sodobni center “Christophorus-Haus”\, kjer povezujejo delo skoraj vseh evropskih dežel in poskušajo kar najceneje omogočiti misijonarjem po vsem svetu\, da pridejo do prepotrebnih vozil. Po upokojitvi leta 2012 je delo prevzela hčerka Christine Parzer. \nMIVA SLOVENIJA\nNa misijonskem sestanku v Tinjah na Koroškem v oktobru 1986 je padla ideja o samostojni organizaciji MIVA Slovenija. Pokojni nadškof g. Alojzij Šuštar je zadevo podprl in tako je leta 1987 začela ta dobrodelna ustanova pod vodstvom Staneta Kerina svoj zmagoviti pohod. Brez vsakih materialnih sredstev je skušala pomagati našim misijonarjem\, da bi prišli do prepotrebnih vozil. Zagnanost Staneta in širina srca slovenskega človeka je obrodila bogate sadove. MIVA Slovenija izpelje večino svojih projektov preko MIVA Avstrija. Tam namreč preko dobro razvejane mreže informacij ugotovijo\, na kakšen način je mogoče z najmanjšimi stroški dostaviti misijonarju kar najboljše vozilo. \nMisijonsko središče Slovenije \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/kristofova-nedelja-in-akcija-miva-2022/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/MIVA-2007-mali-300x193.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20220723
DTEND;VALUE=DATE:20220724
DTSTAMP:20260624T001620
CREATED:20220630T181403Z
LAST-MODIFIED:20220630T181403Z
UID:10001730-1658534400-1658620799@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sv. Brigita\, sozavetnica Evrope\, praznik
DESCRIPTION:Papež Janez Pavel II. je sv. Brigito 1. oktobra 1999\, na začetku druge sinode za Evropo\, razglasil za sozavetnico Evrope. \nBrigita je bila visokega rodu. Rodila se je najverjetneje leta 1302 v kraju Finstad pri Upsali\, kjer je zdaj sedež slavne univerze. Njen oče je imel odgovorno upravno službo. Družina je bila v sorodu s kraljevskimi rodbinami\, ki so se menjavale na švedskem prestolu. Po smrti svoje matere je Brigita živela pri teti in v tem času je imela videnje: podobo Križanega\, ki se ji je neizbrisno vtisnila v spomin za vse življenje. \nPri šestnajstih letih se je poročila. Od osmih otrok\, ki jih je rodila\, je po njeni poti šla hči Katarina\, ki je na Švedskem znana kot Karin. Ona je tudi uresničila njeno zamisel o ustanovitvi samostana v Vadsteni. Čeprav bogata gospa\, se je Brigita lotila vsakega dela\, tudi takšnega\, ki so ga opravljale le dekle. Odlikovala se je po dobrodelnosti. Poklicali so jo na dvor za upravnico. Mlademu kralju Magnusu II. Eriksonu\, svojemu bratrancu\, je brez slepomišenja povedala\, da mora svoje razuzdano življenje korenito spremeniti\, če hoče uiti božji kazni. Ni je poslušal in Brigitine napovedi so se uresničile. Ko je videla\, da kralj živi po svoje\, je dvor zapustila ter z možem odšla na božjo pot v špansko Kompostelo. Med romanjem je mož umrl v cistercijanskem samostanu Alvastra na Španskem. \nLeta 1346 je Brigita v zamaknjenju dobila naročilo\, naj ustanovi nov red s prvim samostanom v Vadsteni. Ko je bilo vse skoraj uresničeno\, jo je Bog poslal v Rim\, kjer se je lotila živahne politične dejavnosti\, s katero je posegla v celotno dogajanje tedanje Zahodne Evrope. Šlo ji je predvsem za mir in edinost\, kajti krvaveče rane njenega časa so bile razprtije\, spori\, razkol. V tej službi je ostala zadnjih štiriindvajset let svojega življenja. Umrla je 23. julija 1373 v Rimu in sicer med mašo. \nNjeno truplo so v zmagoslavnem sprevodu prepeljali iz Rima v Vadsteno\, kjer so jo položili k zadnjemu počitku v samostanski cerkvi. Prva prednica Brigitinega reda je bila njena hči Katarina (Cerkev jo časti kot svetnico in se je spominja 24. marca). Njen grob je kmalu postal priljubljena božja pot kraljev in kraljic pa tudi številnih kristjanov iz raznih dežel. Vadstena se je razvila v pomembno kulturno središče na evropskem severu. Tam je bila tudi najpomembnejša srednjeveška knjižnica na Švedskem in prva švedska tiskarna. To izredno ženo so tudi protestanti sprejeli za svojo in jo častijo kot narodno svetnico. \nPapež Janez Pavel II. jo je razglasil za sozavetnico Evrope ob sv. Katarini Sienski in sv. Tereziji Benedikti od Križa/Edith Stein. \nVir: revija.ognjišče.si in Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sv-brigita-sozavetnica-evrope-praznik/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/brigita.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20220723
DTEND;VALUE=DATE:20220724
DTSTAMP:20260624T001620
CREATED:20220630T174957Z
LAST-MODIFIED:20220630T174957Z
UID:10001724-1658534400-1658620799@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:V Budimpešti eden največjih slavilnih koncertov v Evropi
DESCRIPTION:Lepo vabljeni\, da se udeležite slavilnega koncerta\, ki bo potekal v soboto\, 23. julija 2022\, v Puskas Areni v Budimpešti. Nastopili bodo svetovno znani glasbeniki krščanske slavilne glasbe\, s katerimi bomo skupaj molili za mir. Koncert je namenjen vsem starostnim skupinam. \nPrijave zbiramo na spletni strani Katoliške mladine. Informacije o vstopnini za koncert\, avtobusnem prevozu iz Slovenije na dan koncerta in ostale informacije dobite pri Katoliški mladini. \nV kolikor bi se na koncert odpravili z večjo skupino\, nas lahko kontaktirajte na mail info@katoliskamladina.si. \nMatevž Mehle\, Katoliška mladina \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/v-budimpesti-eden-najvecjih-slavilnih-koncertov-v-evropi/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Logo-Katoliska-mladina.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20220722
DTEND;VALUE=DATE:20220723
DTSTAMP:20260624T001620
CREATED:20220630T181048Z
LAST-MODIFIED:20220630T181048Z
UID:10001729-1658448000-1658534399@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sv. Marija Magdalena\, praznik
DESCRIPTION:22. julija v Katoliški cerkvi obhajamo praznik sv. Marije Magdalene\, prve priče\, ki je videla Vstalega\, in prve glasnice\, ki je apostolom oznanila vstajenje Gospoda. \nDolgo časa so v pobožnosti in v umetnosti Marijo Magdaleno istili z Marijo iz Betanije\, sestro Lazarja in Marte\, ter z neimenovano ‘veliko grešnico’\, ki je Jezusu v farizejevi hiši med obedom mazilila noge\, potem ko jih je oprala s svojimi solzami ter obrisala s svojimi lasmi. Zdaj je dokazano\, da gre za tri različne osebe. \n\nGod svete Marije Magdalene praznik za vso Cerkev\nVloga ženske v Katoliški Cerkvi v Sloveniji\n\nSvetnici je ime Marija\, Magdalena je njen priimek\, ki pove\, da je bila doma iz Magdale\, ribiškega mesteca na zahodnem bregu Genezareškega jezera. Iz dveh pripomb v Lukovem in Markovem evangeliju vemo\, da je Jezus iz Marije iz Magdale izgnal sedem hudih duhov. Število sedem v Svetem pismu pomeni veliko število\, množico. Ta omemba hoče povedati\, da je bila Marija popolnoma v oblasti hudih duhov. V skupini žena\, ki so stregle zboru apostolov in njihovemu Učitelju\, se Marija Magdalena vedno imenuje na prvem mestu. \nMarija Magdalena je ostala Jezusu zvesta vse do konca do smrti na Kalvariji in še do groba. Pod križem je vztrajala z Jezusovo materjo Marijo in z edinim učencem Janezom\, ki ni strahopetno pobegnil. Ko je minil praznični dan velike noči\, so Marija Magdalena\, Marija\, mati Jakobova\, in Marija Saloma kupile dišav\, da bi Jezusovo telo v grobu mazilile. Evangelist Janez pa nam je ohranil čudoviti prizor srečanja Marije Magdalene z vstalim Jezusom. Ko je stoječ ob grobu jokala\, [o je Jezus sočutno vprašal: »Žena\, kaj jokaš? Koga iščeš?« Magdalena je mislila\, da govori z vrtnarjem\, zato je prosila\, naj ji pokaže\, kam je del Jezusovo telo. Ko jo je Jezus poklical po imenu: »Marija!«\, pa ga je prepoznala. Trdno je bila prepričana\, da je Gospod vstal od mrtvih in to veselo novico je nemudoma sporočila njegovim učencem. \nSkozi vsa stoletja cerkvene zgodovine razmišlja pisec slovenskega življenjepisa svete Marije Magdalene\, srečujemo žene\, ki učencem naznanjajo Jezusovo sporočilo. In tudi v današnjih dneh je na svetu nešteto žena\, ki so pripravljene služiti Jezusu in njegovemu vstajenjskemu oznanilu. Marija Magdalena je kakor nalašč njihova svetnica. Grki so jo že zgodaj častili kot “nosilko miru in enakovredno apostolom”. \nUmetniki jo upodabljajo s posodico z mazilnim oljem\, stoječo pod križem\, ali kot spokornico z razpuščenimi lasmi (po zgrešenem enačenju z evangeljsko grešnico) s knjigo\, s Križanim\, s spokornim bičem v rokah in z mrtvaško glavo pred seboj. (Povzeto po reviji Ognjišče) \nPapež Frančišek je v okviru jubileja Usmiljenja določil\, da se god sv. Marije Magdalene povzdigne v praznik\, da bi izpostavil »pomembnost te ženske\, ki je pokazala veliko ljubezen do Kristusa in ki jo je Kristus zelo ljubil«. Kot je zapisano v dekretu\, ki ima naslov Apostolorum Apostola in ima datum 3. junij 2016\, »se odločitev umešča v sedanji cerkveni kontekst\, ki zahteva bolj poglobljen premislek o dostojanstvu ženske\, novi evangelizaciji in veliki skrivnosti božjega usmiljenja«. Sveti Janez Pavel II. je veliko pozornosti namenil ne le pomembni vlogi ženske pri Kristusovem poslanstvu in poslanstvu Cerkve\, ampak tudi posebni vlogi Marije Magdalene kot »prvi priči\, ki je videla Vstalega\, in prvi glasnici\, ki je apostolom oznanila vstajenje Gospoda«. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sv-marija-magdalena-praznik-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/magdalena.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20220711
DTEND;VALUE=DATE:20220712
DTSTAMP:20260624T001620
CREATED:20220630T180429Z
LAST-MODIFIED:20220630T180429Z
UID:10001728-1657497600-1657583999@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sv. Benedikt\, zavetnik Evrope\, praznik
DESCRIPTION:Svetega Benedikta\, začetnika zahodnega meništva\, je papež Pavel VI. 24. oktobra 1964 razglasil za prvega zavetnika Evrope\, ker je “s križem\, knjigo in plugom prinesel krščanski napredek narodom\, razkropljenim od Sredozemskega morja do Skandinavije\, od Irske do prostranih nižin Poljske”. \nPoljak Janez Pavel II.\, prvi slovanski papež\, je leta 1980\, ob 1500 letnici rojstva sv. Benedikta\, dejal\, da je bila Evropa na novo rojena ob propadu velikega rimskega imperija. »Ko se je porajala na njegovih kulturnih temeljih\, je po zaslugi benediktinskega duha iz tistega izročila povzela in v dediščino evropske in vesoljne kulture utelesila vse tisto\, kar bi se sicer izgubilo.« Redovna pravila\, ki jih je sestavil sveti Benedikt in jih imenujejo “evangelij\, presajen v resnično življenje”\, je mogoče povzeti v treh besedah: ‘Ora et labora!’ (Moli in delaj). Skladno povezovanje dela in molitve je ideal krščanskega prizadevanja za popolnost ali izpolnjevanje božje volje. \nPapež Gregor Veliki\, ki je sestavil življenjepis sv. Benedikta v obliki pogovora z namišljenim diakonom Petrom\, pove\, da se je Benedikt rodil v plemeniti družini v Nursiji to je današnje mestece Norcia v Umbriji in sicer okoli leta 480. O njegovi družini vemo le to\, da je imel sestro dvojčico Sholastiko\, ki je vse življenje hodila po bratovih stopinjah in ga posnemala tudi v svetništvu (njen god obhajamo 10. februarja). Starši so Benedikta poslali v Rim\, da bi se izpopolnil v pravnih vedah\, toda prav kmalu je bil sit Rima in njegove pokvarjenosti. Najprej se je umaknil v bližino mesta Tivoli\, kjer si je poiskal družbo enako mislečih. Kmalu je spoznal\, da ta družba ni zanj\, zato se je skril v samotno sotesko reke Aniene nedaleč od mesta Subiaco\, ker je želel biti popolnoma ločen od sveta\, da bi ob branju in premišljevanju Svetega pisma in v molitvi našel stik z Bogom ter prodrl v globine svoje duše. Pa ni bil dolgo sam. Nekega dne so se pred njegovo votlino prikazali puščavniki iz Vicovara in ga prosili\, naj namesto umrlega predstojnika prevzame vodstvo njihove skupnosti. Benedikt je njihovo gorečo prošnjo uslišal. Puščavniki pa so bili svojeglavi\, zato jih je zapustil. Po dolgem premisleku je sprejel vodstvo nove redovne skupnosti\, ki se je bila voljna ravnati po njegovih pravilih. Tem svojim redovnikom je Benedikt hotel biti ‘oče’\, to namreč pomeni beseda ‘abbas’ ali po slovensko ‘opat’. \nČez nekaj časa je izbral najboljše menihe iz dvanajstih samostanov\, ki jim je bil ‘oče’\, in se napotil proti jugu. Ustavil se je pri mestu Cassino pri Neaplju\, zgrajenim pod visokim gričem. Na vrhu tega griča je zrastel znameniti samostan Montecassino\, ki velja za matično hišo benediktinskega reda in v nekem smislu vseh samostanov na krščanskem Zahodu. Stari viri postavljajo začetek Montecassina v leto 529: ta letnica ima tudi simboličen pomen tega leta je namreč bizantinski cesar Justinijan dal zapreti zadnjo pogansko šolo v Atenah\, Montecassino pa je zasvetil kot novo žarišče krščanske kulture. Skupnost na Montecassinu je opat Benedikt vodil vse do svoje smrti\, najbrž leta 547. \n  \nBesedilo je s spletne strani revije Ognjišče. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sv-benedikt-zavetnik-evrope-praznik/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/3c4badb58a9afce704b1b968ac57b9d4b9d671cc-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20220705
DTEND;VALUE=DATE:20220706
DTSTAMP:20260624T001620
CREATED:20220630T180122Z
LAST-MODIFIED:20220630T180122Z
UID:10001727-1656979200-1657065599@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Ciril in Metod\, sozavetnika Evrope\, slovesni praznik
DESCRIPTION:V Katoliški cerkvi 5. julija obhajamo slovesni praznik sv. bratov Cirila in Metoda\, slovanskih apostolov in sozavetnikov Evrope. Imenujemo ju tudi apostola Slovanov zaradi pomembnega misijonskega dela med slovanskimi ljudstvi. \nCiril in Metod sta bila misijonarja grškega rodu\, ki sta pri oznanjevanju in širjenju krščanske vere uporabljala glagolico. Ciril se je rodil okrog l. 826 ali 827\, Metod pa okrog l. 812 ali 815 v Solunu. Pri krstu so ju poimenovali Konstantin in Mihael\, vendar sta ob vstopu v samostan imeni spremenila. Najprej sta delovala kot knjižničar in učitelj filozofije. Mladost sta preživela v okolici Soluna\, cesar pa ju je okrog l. 860 poslal misijonarit na polotok Krim. \nMoravski knez Rastislav ju je okrog l. 860 povabil med slovanske narode\, kjer sta delovala na tedanjem velikomoravskem ozemlju\, ki je zajemalo današnjo vzhodno Slovenijo\, vzhodno Hrvaško\, Madžarsko\, Češko\, Slovaško\, južno Poljsko\, jugovzhodno Nemčijo in zahodno Ukrajino ter širila krščansko oznanilo v slovanskem jeziku. Po treh letih na Moravskem sta odšla v Panonijo in od tam preko Benetk v Rim. Pri papežu Hadrijanu II. (867–872) sta dobila dovoljenje za opravljanje bogoslužja v slovanskem jeziku. \nCiril je v Rimu zbolel in umrl\, papež Hadrijan II. pa je Metoda poslal h knezu Koclju v Panonijo. Na tem ozemlju je prišel v spor z nemškimi duhovniki in bil obtožen krivoverstva. Po izpustitvi mu je papež Janez VIII. (872–882) ponovno dovolil uporabo slovanskega jezika za bogoslužno rabo. \nNjun godovni dan v Katoliški Cerkvi obhajamo 5. julija\, v neslovanskih deželah pa 14. februarja. Pravoslavna Cerkev njun god obhaja 11. maja\, 24. maja pa godujeta po julijanskem koledarju. Sveti papež Janez Pavel II. (1978–2005) ju je leta 1980 imenoval za sozavetnika Evrope. V ljubljanski nadškofiji sta glavna zavetnika\, v mariborski nadškofiji pa druga zavetnika nadškofije. V murskosoboški škofij je sv. Metod glavni zavetnik škofije\, njun god pa v Katoliški cerkvi v Sloveniji obhajamo kot slovesni praznik. \nPraznik apostolov Slovanov je priložnost za ovrednotenje in zavedanje njunega pomena na področju evropske kulturne\, zgodovinske in jezikovne dediščine\, ki je povezana tudi z našo deželo. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/ciril-in-metod-sozavetnika-evrope-slovesni-praznik-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/ciril-in-metod4.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20220704
DTEND;VALUE=DATE:20220710
DTSTAMP:20260624T001620
CREATED:20220630T174834Z
LAST-MODIFIED:20220630T174834Z
UID:10001723-1656892800-1657411199@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Ignacijanske duhovne vaje v Hiši kruha pri Svetem Duhu
DESCRIPTION:Ignacijanske duhovne vaje v tišini  bodo od 4. do 9.julija (ponedeljek zvečer do sobote kosila) v Hiši kruha pri Svetem Duhu. Vodila jih bo Anja Kastelic s spremljevalci. \nDuhovne vaje so namenjene vsem\, ki si želijo globlje v Besedo in dinamiko duhovnega razločevanja. \nPrijave in info na: feg.slovenija@gmail.com \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/ignacijanske-duhovne-vaje-v-hisi-kruha-pri-svetem-duhu/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Hiša-kruha1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20220703T100000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20220703T170000
DTSTAMP:20260624T001620
CREATED:20220701T075157Z
LAST-MODIFIED:20220701T075157Z
UID:10001732-1656842400-1656867600@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Nedelja Slovencev po svetu
DESCRIPTION:Prva nedelja v juliju je že vrsto let posvečena Slovencem\, ki živijo izven meja Slovenije\, v različnih deželah in na drugih kontinentih. Slovesno sveto mašo v Slovenskem narodnem svetišču na Brezjah\, bo ob 10. uri daroval mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl. \nLepo vabljeni. \nVir: Marija.si
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/nedelja-slovencev-po-svetu-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Brezje-Ivan-Rampre.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20220629T090000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20220629T090000
DTSTAMP:20260624T001620
CREATED:20220603T183344Z
LAST-MODIFIED:20220603T183344Z
UID:10001713-1656493200-1656493200@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Mašniško posvečenje
DESCRIPTION:Na god apostolov Petra in Pavla\, 29. junija\, ob 9. uri\, bo ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore OFM v ljubljanski stolnici v mašnike posvetil diakone.
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/masnisko-posvecenje-4/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Stolnica-zrak-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20220629
DTEND;VALUE=DATE:20220630
DTSTAMP:20260624T001620
CREATED:20220603T194009Z
LAST-MODIFIED:20220603T194009Z
UID:10001718-1656460800-1656547199@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Slovesni praznik apostolov sv. Petra in Pavla
DESCRIPTION:V Katoliški cerkvi 29. junija praznujemo slovesni praznik apostolov sv. Petra in Pavla. \nPeter je bil ribič iz Betsajde ob Genezareškem jezeru. Jezus ga je poklical\, da bi bil ribič ljudi in da bi kasneje kot pastir tudi vodil Cerkev kot Božje ljudstvo. Po svetopisemskem izročilu mu je Jezus po tem\, ko ga je poklical za učenca\, spremenil ime v Peter: »Ti si Peter in na tej skali bom sezidal svojo Cerkev in vrata podzemlja je ne bodo premagala. Dal ti bom ključe nebeškega kraljestva; in kar koli boš zavezal na zemlji\, bo zavezano v nebesih; in kar koli boš razvezal na zemlji\, bo razvezano v nebesih« (Mt 16\,18–20). Zelo pomembna izkušnja v Petrovem življenju je bila ta\, da je Jezusa\, po tem\, ko je bil le-ta prijet\, kljub temu\, da se je ob njem vzgajal in učil približno tri leta\, trikrat zatajil. Po Jezusovem vnebohodu Peter nastopa kot voditelj apostolov in mlade Cerkve. Nekaj časa je bil škof v Antiohiji\, okoli leta 42 pa je odšel v Rim. Od tam je vernikom v Mali Aziji poslal dve pismi (1 Pt in 2 Pt)\, življenjsko pot pa je sklenil z mučeništvom. \nPo zgodovinskih virih naj bi apostol Peter vladal do leta 67 po Kr. Več zgodnjekrščanskih spisov potrjuje\, da je Peter umrl nasilne smrti v Rimu v času vladanja cesarja Nerona. Na kraju njegovega mučeništva je dal cesar Konstantin leta 350 postaviti veliko baziliko. Sedanja bazilika sv. Petra v Vatikanu je bila postavljena v letih med 1506 in 1526. Pod njenim glavnim oltarjem je gob apostola Petra\, čigar nasledniki so papeži oz. rimski škofje. \nApostol Pavel se je rodil okrog leta 10 po Kr. v Tarzu\, v glavnem mestu takratne rimske province Kilikije. Po rodu je bil Jud\, po očetu pa je podedoval rimsko državljanstvo. Bil je farizej in poznavalec judovstva\, ki je do spreobrnjenja na poti v Damask preganjal kristjane. Apostol Pavel je ob rojstvu dobil ime Savel\, po spreobrnjenju pa se je dal krstiti in ime spremenil v Pavel. \nO delovanju apostola Pavla poroča evangelist Luka v Apostolski delih. Obhodil je velik del takratne rimske države in ustanavljal cerkvene občine ter jih spodbujal s pismi. Danes poznamo štirinajst ohranjenih Pavlovih pisem\, ki so po vsebini in obsegu za štirimi evangeliji najpomembnejši del Svetega pisma Nove zaveze. Podobno kot apostol Peter je tudi on umrl mučeniške smrti za časa cesarja Nerona okrog leta 67. \nPraznika obeh apostolov je Cerkev obhajala že v 4. stoletju. Najstarejši rimski koledar Furija Dionizija Filokala iz leta 354 navaja 29. junij kot praznik apostolov Petra in Pavla. Na predvečer ali na praznik apostolov Petra in Pavla slovenski škofje diakone posvečujejo v duhovnike. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/slovesni-praznik-apostolov-sv-petra-in-pavla-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Greco_El_-_Sts_Peter_and_Paul.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20220625T100000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20220625T100000
DTSTAMP:20260624T001620
CREATED:20220603T182921Z
LAST-MODIFIED:20220603T182921Z
UID:10001712-1656151200-1656151200@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Diakonsko posvečenje
DESCRIPTION:Ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore OFM\, bo 25. 6.\, ob 10. uri\, v župniji Ljubljana – Koseze\, posvetil v diakone\, kandidate za diakonsko službo.
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/diakonsko-posvecenje-5/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Ljubljana-Koseze.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20220624T210000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20220625T080000
DTSTAMP:20260624T001620
CREATED:20220601T130219Z
LAST-MODIFIED:20220603T182341Z
UID:10001710-1656104400-1656144000@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Zahvalno romanje ob koncu študijskega leta
DESCRIPTION:Letošnje zahvalno romanje na Brezje ob zaključku študijskega leta bo potekalo v noči s 24. na 25. junij. Začeli bomo ob 21.00 izpred župnijske cerkve Ljubljana – Šentvid. Jutranja sveta maša bo ob 7.00 pred cerkvijo na Brezjah. Romanje bo organizirano tudi iz drugih krajev po Sloveniji\, seznam teh bo objavljen na spletni strani Katoliške mladine. \nMatevž Mehle\,Katoliška mladina
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/zahvalno-romanje-ob-koncu-studijskega-leta/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Brezje-Ivan-Rampre.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20220624
DTEND;VALUE=DATE:20220625
DTSTAMP:20260624T001620
CREATED:20220603T193734Z
LAST-MODIFIED:20220603T193836Z
UID:10001717-1656028800-1656115199@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Srce Jezusovo\, slovesni praznik
DESCRIPTION:Osem dni po prazniku svetega Rešnjega telesa in Rešnje krvi obhaja Cerkev slovesni praznik Srca Jezusovega. Letos je to 24. junija. \nPraznik skuša prodreti v globino in notranje jedro Kristusove skrivnosti\, v jedro\, iz katerega pritekajo vsa velika dela v naše odrešenje\, posebno še Kristusova daritev na križu. In to je tista ljubezen\, ki je bila od vekov skrita v brezdanjih globinah troedinega Boga\, ki pa si je prevzela našo človeško naravo in nas v Kristusu začela ljubiti tudi s človeškim srcem ter dosegla svoj vrhunec v kalvarijski daritvi\, ko so iz prebodene Kristusove strani začele teči reke žive vode\, ki odslej nikdar več ne bodo usahnile. \nZgodovina češčenja Jezusovega Srca se začenja z apostolom Janezom\, ki se je naslonil na Jezusove prsi (prim. Jn 13\, 15; 21\, 20) in apostola Pavla\, ki je svoje vernike imel rad v Ljubezni Jezusa Kristusa (prim. Flp 1\, 8). Češčenje Jezusovega Srca so širili srednjeveški mistiki\, posebno sveti Bernard\, sveti Bonavetura in sveti Bernardin; v tem času so nastale priljubljene pesmi\, litanije in podobe Jezusovega Srca. V 14. stoletju je ta pobožnost nekoliko pojenjala. Spet pa se je poživila v 16. in 17. stoletju\, za kar ima velike zasluge Janez Eudes\, ki ga je papež Pij X. Imenoval začetnika\, učitelja in apostola liturgičnega češčenja Srca Jezusovega\, ker je leta 1670 napisal besedilo za molitveno bogoslužje (brevir) in za mašo v čast Srcu Jezusovemu. \nPapež Leon XIII. je leta 1899 v okrožnici Annum sanctum (Sveto leto) orisal smisel češčenja Srca Jezusovega in vsebino praznika. V okrožnici je tudi napovedal\, da bo za začetek 20. stoletja ves svet posvetil Srcu Jezusovemu. Odobril je tudi litanije Srca Jezusovega. \nOb stoletnici\, odkar je bil praznik Srca Jezusovega razširjen na vso katoliško Cerkev\, je Pij XII. leta 1956 izdal okrožnico Zajemali boste (Haurietis aquas)\, kjer je podal vsestransko in globoko teologijo Srca  Jezusovega. \nPavel VI. je leta 1965 napisal okrožnico Nedoumljivo bogastvo Kristusovo. V njej je znova naglasil pomembnost Srca Jezusovega. V duhu drugega vatikanskega koncila je močno poudaril zvezo\, ki jo ima to češčenje z evharistijo posebej z njenim daritvenim značajem\, se pravi z mašo in obhajilom kot daritvenim obredom. \nČeščenje Srca Jezusovega se nanaša na tisto\, kar je pri Kristusu in sploh pri skrivnosti odrešenja najglobljega\, kar zajema iz globin njegove Božje – človeške ljubezni. Častiti Srce Jezusovo torej pomeni častiti Jezusovo osebo s posebnega vidika njegove odrešenjske ljubezni Zato je jasno\, da ta pobožnost nikakor ne nasprotuje drugim zdravim pobožnostim\, ki jih Cerkev priporoča\, temveč jih krepi\, poglablja in prešinja. \n  \nBesedilo je povzeto s spletne strani stolne župnije Novo mesto. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/srce-jezusovo-slovesni-praznik/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/294566_10150361924478805_76387193804_7995507_24040279_n.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20220623
DTEND;VALUE=DATE:20220624
DTSTAMP:20260624T001620
CREATED:20220603T185504Z
LAST-MODIFIED:20220603T193440Z
UID:10001716-1655942400-1656028799@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Slovesni praznik rojstva Janeza Krstnika
DESCRIPTION:V Katoliški cerkvi 24. junija praznujemo slovesni praznik rojstva Janeza Krstnika\, a ga bomo letos praznovali dan prej\, 23. junija\, saj naslednji dan praznujemo slovesni praznik Srca Jezusovega. \nV koledarju cerkvenega leta se slovesno spominjamo rojstva dveh oseb\, ki sta najpomembnejši v zgodovini odrešenja: učlovečenega Božjega Sina Jezusa Kristusa (na božič\, 25. decembra) in njegove deviške matere Marije (8. septembra). Edini svetnik\, čigar rojstvo Cerkev proslavlja s posebnim praznikom\, je Janez Krstnik\, Jezusov predhodnik. Njegova vloga je posebej pomembna ob prehodu iz Stare v Novo zavezo\, saj Janez Krstnik velja za angela glasnika pred Mesijo. \nEvangelist Luka (prim. Lk 1\,5–25) poroča\, kako je Bog po angelu očetu Zahariju naznanil Janezovo rojstvo\, podobno kot kasneje Mariji iz Nazareta učlovečenje Jezusa\, Božjega Sina. V obeh primerih je Božji poslanec določil tudi ime otroka\, s katerim je naznačeno njegovo rojstvo. Ime Janez se po hebrejsko glasi Johanan in pomeni Bog je milostljiv. Janezu pravimo Krstnik zato\, ker je oznanjal krst spokornosti in je tiste\, ki so se s pokoro hoteli pripraviti na Odrešenikov prihod\, krščeval v reki Jordan; predvsem pa je dobil vzdevek Krstnik zato\, ker je krstil Jezusa (prim. Mt 3\,13–17; Mr 1\,9–11 in Lk 3\,21–22) ter ga pri tem razglasil za obljubljenega Mesija. \n  \nBesedilo je povzeto po knjigi Svetnik za vsak dan msgr. Silvestra Čuka. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/slovesni-praznik-rojstva-janeza-krstnika-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/955_rojstvo_janeza_krstnika_masa_zvecer_pred_praznikom.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20220618T083000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20220618T140000
DTSTAMP:20260624T001620
CREATED:20220601T113748Z
LAST-MODIFIED:20220601T113748Z
UID:10001709-1655541000-1655560800@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:54. narodno romanje bolnikov\, invalidov in starejših na Brezje
DESCRIPTION:V soboto\, 18. junija 2022\, bo po dveh letih zopet potekalo narodno romanje bolnikov\, invalidov in starejših na Brezje brez omejitev zaradi ukrepov ob epidemiji. Prav epidemijaje najbolj prizadela bolnike\, starejše in invalide in jim onemogočila druženje in druge aktivnosti\, zato je še posebej v letošnjem letu naše poslanstvo\, da jih povabimo in jim omogočimo\, da se romanja udeležijo. \nVabimo župnije\, župnijske Karitas\, da v vašem kraju starejše\, bolne\, invalide povabite na romanje. Poleg tega vas prosimo\, če le zmorete\, da organizirate tudi avtobusne prevoze in spremstvo na avtobusih. S tem bomo omogočili udeležbo predvsem tistim\, ki si želijo\, pa nimajo svojih prevozov. \nPotek romanja: \n– od 8.00 dalje zbiranje romarjev\, \n– ob 9.00 uri molitev rožnega venca in petje\, \n– ob 10.00 slovesna romarska sveta maša\, somaševanje vodi msgr. Maksimilijan \nMatjaž\, celjski škof\, \n– ob 13.30 večernice s petimi litanijami. \nHvala za pomoč pri romanju in se vidimo na Brezjah. Veselimo se srečanja na Brezjah. \nVir: Karitas.si
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/54-narodno-romanje-bolnikov-invalidov-in-starejsih-na-brezje/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Brezje1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20220616
DTEND;VALUE=DATE:20220617
DTSTAMP:20260624T001620
CREATED:20220603T184958Z
LAST-MODIFIED:20220603T184958Z
UID:10001715-1655337600-1655423999@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Praznik sv. Rešnjega telesa in krvi
DESCRIPTION:Praznik sv. Rešnjega telesa in krvi bomo v Katoliški cerkvi praznovali v četrtek\, 16. junija 2022. \nNa ta dan obhajamo Jezusovo navzočnost v zakramentu sv. Rešnjega telesa in krvi – evharistije\, ki je središče krščanske vere in zakramentalnega življenja vernih. Na praznik so ponekod v navadi različne oblike procesij\, s čimer verniki tudi navzven pokažejo svojo vero. Praznik je zapovedan\, zato se katoličani ta dan udeležijo bogoslužja. \n  \n\nPraznik nima stalnega datuma\, saj je določen glede na praznik velike noči in ga obhajamo v četrtek drugi teden po prazniku binkoštih. \n\nIzraz evharistija prihaja iz grškega glagola eucharistein\, ki pomeni zahvaljevati se. Evharistija je primarni zakrament predvsem zato\, ker je pri drugih zakramentih prisotno deleženje pri neki Kristusovi kreposti\, pri evharistiji pa je vsebovan Kristus sam\, učlovečena Beseda\, glavni avtor zakramentov. Sama v sebi je evharistija najprej zakrament Božje ljubezni do ljudi\, kot jo označuje tridentinski koncil. Nato je zakrament edinosti Cerkve\, saj se z evharistijo izrazi in hkrati uresničuje edinost Božjega ljudstva. Z drugim vatikanskim koncilom bi lahko sintetizirali\, da je Kristus pri zadnji večerji zaupal svoji Cerkvi “spomin svoje smrti in svojega vstajenja: zakrament dobrotljivosti\, znamenje edinosti\, vez ljubezni\, velikonočno gostijo\, v kateri se prejema Kristus\, duša napolnjuje z milostjo in nam daje poroštvo prihodnje slave” (B 47). \nVidiki zakramenta evharistije  \nZa zakrament evharistije so se v zgodovini Cerkve izoblikovali različni vidiki in različna imena. Jezus je pri zadnji večerji z učenci\, pri kateri je kruh spremenil v svoje telo ter vino v svojo kri\, postavil zakrament evharistije\,[1] njegovo obhajanje pa je od začetkov krščanstva razpoznavno znamenje kristjanov. Postavitve zakramenta evharistije se spominjamo pri vsaki maši\, posebej tedaj\, ko duhovnik izreka posvetilne besede nad kruhom in vinom.[2] Kristjani verujemo\, da kruh po prebistvenju (transsubstanciaciji) postane Jezusovo telo\, vino pa Jezusova kri. \nPosvečene hostije se hranijo v ciborijih\, eno hostijo pa v običajno umetniško izdelani monštranci.[3] Namen hranjenja posvečenih hostij je dejstvo Jezusove trajne navzočnosti v zakramentalni obliki kot tudi možnost za češčenje. Duhovniki monštranco izpostavljajo v češčenje za posebne priložnosti\, ob veliki noči in prazniku sv. Rešnjega telesa in krvi pa so v navadi tudi procesije\, ki potekajo po cerkvah in/ali v bližnji okolici. Za praznik sv. Rešnjega telesa in krvi je marsikje v navadi postavljanje začasnih kapelic ali oltarjev\, mimo katerih poteka sprevod. Duhovnika z monštranco poleg bogoslužnih sodelavcev spremljajo verniki in s tem izrazijo zunanjo versko pripadnost. \nZakrament evharistije skupaj s krstom in birmo sodi med zakramente uvajanja v krščanstvo. Otroci\, ki so redno vključeni v proces kateheze\, ki poteka v župnijah\, v Cerkvi na Slovenskem k prvemu obhajilu pristopijo na koncu tretjega razreda. Evharistija pomeni tako polnost in vrh uvajanja v krščanstvo. \n\n[1] Prim. Mt 26\,26–30\, Mr 14\,22–26; Lk 22\,14–23 in 1 Kor 11\,23–25.\n[2] Ko je šel prostovoljno v trpljenje\, je vzel kruh\, se zahvalil\, ga razlomil\, dal svojim učencem in rekel: »Vzemite in jejte od tega vsi\, to je moje telo\, ki se daje za vas.« Prav tako je po večerji vzel kelih\, se spet zahvalil\, ga dal svojim učencem in rekel: »Vzemite in pijte iz njega vsi\, to je kelih moje krvi nove in večne zaveze\, ki se za vas in za vse preliva v odpuščanje grehov. To delajte v moj spomin.«\n[3] Monštranca je sveta posoda\, umetniško izdelana\, s podstavkom in stekleno odprtino\, v katero se postavi sveta hostija v javno čaščenje. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/praznik-sv-resnjega-telesa-in-krvi/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Najsvetejše-p.-Ivan-Rampre-Selca_1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20220607T200000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20220607T200000
DTSTAMP:20260624T001620
CREATED:20220604T181600Z
LAST-MODIFIED:20220604T181600Z
UID:10001721-1654632000-1654632000@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Večer Plus+
DESCRIPTION:Bog v središču. Slavljenje. Molitev v tišini. Spoved. Življenjske zgodbe. \nPriložnost za vsakega\, da se umiri\, okrepi\, prejme upanje\, najde svoje mesto v svetu. Tudi v letu 2021/22. \nVečere pripravljata Katoliška mladina in skupina Svetnik. \nNaslednji večer bo: \nDATUM: 7. 6. 2022\, ob 20.00 \nKRAJ: Antonov dom na Viču \nZA KOGA: večeri so odprti za vse starosti \nVir: Katoliška mladina
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/vecer-plus-3/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Logo-Katoliska-mladina.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20220606T163000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20220606T170000
DTSTAMP:20260624T001620
CREATED:20220603T195606Z
LAST-MODIFIED:20220603T195606Z
UID:10001720-1654533000-1654534800@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Razstava s. Tine Dajčer z naslovom Rojstvo besede
DESCRIPTION:Vabimo vas na odprtje slikarske razstave s. Tine Dajčer Rojstvo besede\, ki bo v ponedeljek\, 6. junija 2022\, ob 16.30 v Meršolovem atriju Zavoda sv. Stanislava. Razstavo bo odprl mag. Anton Česen\, direktor Zavoda sv. Stanislava\, v kulturnem programu pa bodo nastopile dijakinje Škofijske klasične gimnazije. \nRazstava bo na ogled do konca julija\, več o njej pa lahko preberete na galerijski spletni strani. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/razstava-s-tine-dajcer-z-naslovom-rojstvo-besede/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Zavod-sv.-Szanislava-11.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20220605
DTEND;VALUE=DATE:20220606
DTSTAMP:20260624T001620
CREATED:20220603T183757Z
LAST-MODIFIED:20220603T183757Z
UID:10001714-1654387200-1654473599@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Binkošti
DESCRIPTION:S slovesnim praznikom binkošti\, ki ga bomo letos praznovali v nedeljo\, 5. junija 2022\, bomo v Katoliški cerkvi sklenili velikonočni čas. \nPraznik obhajamo 50 dni po veliki noči in je praznik prihoda Svetega Duha\, ker je na ta dan po svetopisemskem sporočilu nad zbrane učence in Božjo mater Marijo prišel Sveti Duh (prim. Apd 2\,1–11; Jn 20\,19–23).[1] \nSveti Duh v življenju krščanske skupnosti\nIz svetopisemskega besedila izhaja pomen delovanja Svetega Duha v Cerkvi in življenju krščanske skupnosti\, saj je on dejavno navzoč ob sprejemanju odločitev (prim. Apd 15\,28)\, izbira oznanjevalce (prim. Apd 13\,2) ter jih vodi (Apd 8\,26–40). Začetki Cerkve so po Apostolskih delih v tesni povezanosti s prihodom Svetega Duha\, zato v drugem Lukovem delu – Apostolskih delih – binkošti zavzemajo središčno mesto. Kakor je Jezus po krstu v Duhu začel svoje delovanje s programskim govorom v nazareški shodnici\, ki ga je sklenil z opozorilom\, da so vsi (ne samo Judje) poklicani k odrešenju; tako tudi Cerkev po svojem binkoštnem krstu (prim. Apd 2\,1–4) začenja svoje poslanstvo s Petrovim govorom v Jeruzalemu (prim. Apd 2\,14 in sl.)\, ki na koncu nakaže univerzalni vidik odrešenja (prim. Apd 2\,39). Tako sta celotno evangeljsko poslanstvo Cerkve\, kakor tudi poslanstvo Jezusa Kristusa prikazana kot delovanje pod vodstvom Svetega Duha.[2] \nApostolska dela pričujejo o delovanju Svetega Duha ne samo ob nastanku Cerkve\, ampak tudi o njegovem stalnem spremljanju Cerkve na njeni poti napredovanja. Celotna knjiga je eno samo sklicevanje na Svetega Duha. Ta je dvakrat omenjen kot prvotni dejavnik odrešenja\, njegovo delo je tudi obrat Cerkev k poganom. Po molitvi\, veri in krstu Sveti Duh podarja moč za pričevanje ter vodi Cerkev pri njenem misijonskem poslanstvu in oznanjevanju evangelija.[3] \nSveti Duh in nova evangelizacija\nSveti Duh je začetnik in počelo vsake evangelizacije\, je prvenstveni nosilec veselega oznanila v svet in prehiteva človeško oznanjevanje evangelija. Papež Pavel VI. (1963–1978) je izpostavil vlogo Svetega Duha kot glavnega dejavnika evangelizacije\, zato mora Cerkev bolj premišljevati naravo\, vlogo in način delovanja Svetega Duha v današnji družbi in evangelizaciji. Ko Cerkev danes čuti potrebo po novi evangelizaciji\, pravzaprav čuti potrebo po bolj odločni poslušnosti in odprtosti za delovanje Svetega Duha.[4] \nNova evangelizacija\, ki pomeni prehod od tradicionalne k osebni veri\, pomeni tudi novo prisluškovanje Svetemu Duhu\, ki tudi za danes pozna prave rešitve za nastale razmere. Evangelizacija je tudi »nova«\, ker Sveti Duh neprestano ustvarja novost Božje besede in ljudi na novo duhovno prebuja. Sveti Duh je tisti\, ki evangeliju odpira pot v srca ljudi in družbe (prim. Apd 16\,9–10) ter konkretizira evangeljsko sporočilo v sodobni čas in okolje.[5] \nIzraz binkošti in cerkveno leto\nBeseda binkošti izhaja iz nemškega jezika (Pfingsten iz ‘der fünfzigste Tag’ (petdeseti dan))\, pojem pa izhaja iz grške besede pentekoste’ (hemera)\, kar pomeni petdeseti (dan). Po binkoštih se v Katoliški Cerkvi nadaljuje liturgični čas med letom\, ki traja do konca cerkvenega leta oziroma do začetka adventnega časa. Velikonočno svečo v cerkvah z oltarnega prostora odnesejo h krstnemu kamnu\, duhovniki in drugi sodelavci pa pri bogoslužju nosijo liturgična oblačila v zeleni barvi. \n\n\n\n[1] Apd 2\,1–11: Ko je prišel binkoštni dan\, so bili vsi zbrani na istem kraju. Nenadoma je nastal z neba šum\, kot bi se bližal silovit vihar\, in napolnil vso hišo\, kjer so se zadrževali. Prikazali so se jim jeziki\, podobni plamenom\, ki so se razdelili\, in nad vsakim je obstal po eden. Vsi so bili napolnjeni s Svetim Duhom in začeli so govoriti v tujih jezikih\, kakor jim je Duh dajal izgovarjati. V Jeruzalemu so tedaj prebivali Judje\, pobožni možje iz vseh narodov pod nebom. Ko se je razširil glas o tem\, se je zbrala množica ljudi\, ki so bili vsi iz sebe\, ker jih je vsakdo slišal govoriti v svojem jeziku. Strmeli so\, se čudili in govorili: Glejte\, ali niso vsi ti\, ki govorijo\, Galilejci? Kako\, da jih slišimo vsak v svojem materinem jeziku? Parti\, Medijci in Elamci in tisti\, ki prebivamo v Mezopotamiji\, Judeji in Kapadokiji\, v Pontu in Aziji\, v Frigiji in Pamfiliji\, v Egiptu in v libijskih krajih blizu Cirene\, in mi iz Rima\, ki se zdaj mudimo tukaj\, Judje in spreobrnjenci\, Kreni in Arabci – vsi jih slišimo\, kako v naših jezikih oznanjajo velika Božja dela!\nJn 20\,19–23: Pod noč tistega dne\, prvega v tednu\, ko so bila tam\, kjer so se učenci zadrževali\, vrata iz strahu pred Judi zaklenjena\, je prišel Jezus\, stopil mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« In ko je to rekel\, jim je pokazal roke in stran. Učenci so se razveselili\, ko so videli Gospoda. Tedaj jim je Jezus spet rekel: »Mir vam bodi! Kakor je Oče mene poslal\, tudi jaz vas pošiljam.« In ko je to izrekel\, je dihnil vanje in jim dejal: »Prejmite Svetega Duha! Katerim grehe odpustite\, so jim odpuščeni; katerim jih zadržite\, so jim zadržani.«\n[2] Prim. C. Sorč\, Sveti Duh\, v: Priročnik dogmatične teologije\, Družina 2003\, 524.\n[3] Prim. C. Sorč\, n. d.\, 525.\n[4] Prim. C. Sorč\, n. d.\, 587.\n[5] Prim. C. Sorč\, n. d.\, 587. \n\nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/binkosti-4/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/SvetiDuh.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20220604T200000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20220604T200000
DTSTAMP:20260624T001620
CREATED:20220603T195335Z
LAST-MODIFIED:20220603T195335Z
UID:10001719-1654372800-1654372800@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Slovesna Akademija ob Ignacijevem letu
DESCRIPTION:V soboto\, 4. junija 2022\, ob 20. uri bo v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani akademija ob 400 let kanonizacije sv. Ignacija Lojolskega. \nSlovenski jezuiti\, skupaj z jezuiti vsega sveta\, letos praznujejo 400 let kanonizacije sv. Ignacija Lojolskega. Ljubljančani so kanonizacijo proslavili 4. junija 1622. Na isti dan\, 400 let pozneje\, pripravljajo slovesno akademijo\, s katero želijo izraziti veselje nad vsem\, kar so prejeli in še vedno prejemajo po Ignacijevi karizmi. \nVabilo najdete na tej povezavi. \n\nSv. Ignacij se je rodil leta 1491 v španski pokrajini Baskija. Viteška vzgoja in izobrazba za dvornega paža sta v njem vzbudila veliko željo po slavi in sanjarjenje o služenju dvornim damam. Pri tridesetih letih mu je ob branjenju Pamplone topovska krogla razmesarila nogo. V večmesečnem okrevanju pa se je njegovo življenje pričelo temeljito spreminjati. Ob branju Svetega pisma in življenja svetnikov je začel postavljati pod vprašaj svoje dotedanje življenjske ideale in se vse bolj navduševati ob zgledih svetnikov. Po okrevanju je zapustil domači grad v Lojoli in se odpravil na romanje. \n\nV Manresi\, kraju blizu Montserrata v Kataloniji\, je preživel eno leto v molitvi in askezi. V tem času je doživljal velike notranje spremembe v sebi\, kar sam imenuje spreobrnjenje. Svojo izkušnjo molitve tega časa je zapustil drugim v znameniti knjižici Duhovne vaje in drugih spisih. \n\nNjegova želja je bila\, da bi lahko živel in deloval v Sveti deželi\, v krajih\, kjer je živel in deloval Jezus. Zato se je odpravil na romanje v Jeruzalem. Vendar mu zaradi političnih razmer tistega časa ni bilo dano\, da bi lahko ostal tam. Ob vrnitvi v Evropo pa se je po premisleku posvetil študiju latinščine in filozofije v Parizu. Želel je pomagati dušam\, kot se je sam izrazil. Govoriti z ljudmi o evangeliju in jim na podlagi lastne izkušnje duhovnih vaj pomagati\, da bi tudi sami iskali in našli Boga\, ter svoj odgovor na njegovo ljubezen. Kot neizobražen laik pa je imel v času inkvizicije precej težav z obtožbami o hereziji\, zato se je posvetil filozofskemu in potem še teološkemu študiju. Skupaj s šestimi prijatelji\, ki jih je zbral ob sebi v času študija v Parizu\, je 15. avgusta 1534 na Montmartru naredil zaobljube čistosti in neporočenosti. Odločili so se tudi\, da bodo romali v Jeruzalem\, česar pa zaradi vojne s Turki niso mogli uresničiti. Namesto tega so odšli v Rim in se leta 1538 ponudili na razpolago papežu Pavlu III\, da jih ta pošlje kamor se njemu zdi najbolj potrebno. 15. aprila 1539 so ti prijatelji postavili temelj nove redovne družbe\, ki so jo poimenovali Societas Jesu\, Družba Jezusova. Uradna papeževa potrditev Družbe Jezusove se je zgodila 27. septembra 1540. Eno leto pozneje je bil Ignacij enoglasno izvoljen za prvega vrhovnega predstojnika. Ostal je v Rimu\, kjer je vodil mlado Družbo\, sestavil njene konstitucije\, to je pravno osnovo življenja in delovanja\, si veliko dopisoval z drugimi jezuiti in tudi pastoralno deloval. Njegova posebna skrb so bili predvsem tisti\, za katere se nihče drug ni zavzemal\, reveži\, prostitutke\, judje in podobni. 31. julija 1556 je Ignacij v Rimu umrl. V tem času je bilo po vsem svetu že več kot tisoč jezuitov. Leta 1622 je bil skupaj s svojim velikim prijateljem Frančiškom Ksaverijem razglašen za svetnika. Njegov praznik je v koledarju 31. julija. \nVir: jezuiti.si
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/slovesna-akademija-ob-ignacijevem-letu/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Ljubljana-Sv.-Jakob.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20220604T090000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20220604T130000
DTSTAMP:20260624T001620
CREATED:20220601T194440Z
LAST-MODIFIED:20220601T194440Z
UID:10001711-1654333200-1654347600@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Škofijski romarsko-sinodalni dan Nadškofije Ljubljana
DESCRIPTION:Škofijski romarsko-sinodalni dan Nadškofije Ljubljana bo potekal 4. junija 2022 od 9.00 do predvidoma 13.00 v prostorih Frančiškanskega samostana na Brezjah. \nNa škofijskem sinodalnem dnevu bo najprej predstavljen osnutek povzetka sinodalnih prispevkov\, sledilo bo delo po skupinah\, v katerih bodo pripravljeni osnutek povzetka\, ob skupnem razločevanju\, dopolnili. Srečanje bodo sklenili s sveto mašo ob 12.00 v baziliki Marije Pomagaj in prihodnost sinodalne poti nadškofije izročili v Marijino varstvo. \nVabljeni  župniki\, redovniki\, redovnice\, laiki\, še posebno župnijski sodelavci\, člani ŽPS\, ŽK ter drugih župnijskih skupin\, člani gibanj\, skupnosti\, katoliških organizacij in ustanov; vabljeni so tako tisti\, ki so že doslej sodelovali pri nastajanju sinodalnih prispevkov kot tudi vsi ostali\, ki bi radi dodali svoj delež k sinodi v naši krajevni Cerkvi.
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/skofijski-romarsko-sinodalni-dan-nadskofije-ljubljana/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Sinoda-logo-SLO.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20220531
DTEND;VALUE=DATE:20220601
DTSTAMP:20260624T001620
CREATED:20220503T140140Z
LAST-MODIFIED:20220503T140140Z
UID:10001705-1653955200-1654041599@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Obiskanje Device Marije\, praznik
DESCRIPTION:Marijino obiskanje tete Elizabete je najprej uvedel sv. Bonaventura kot poseben praznik članov frančiškanske družine\, pozneje ga je sprejel tudi rimski bogoslužni koledar. Namesto 2. julija ga sedaj praznujemo vmes med Gospodovim oznanjenjem in rojstvom sv. Janeza Krstnika. \nVir: Hozana.si
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/obiskanje-device-marije-praznik/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20220526T183000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20220526T183000
DTSTAMP:20260624T001620
CREATED:20220428T134525Z
LAST-MODIFIED:20220428T134525Z
UID:10001693-1653589800-1653589800@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Maša ob spominu umora prof. dr. Lamberta Ehrlicha
DESCRIPTION:Maša ob spominu na umor prof. dr. Lamberta Ehrlicha\, ki se je zgodil leta 1946 na Streliški ulici v Ljubljani\, bo v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja\, 26. 5. 2022 ob 18.30 uri.
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/masa-ob-spominu-umora-prof-dr-lamberta-ehrlicha/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20220526
DTEND;VALUE=DATE:20220527
DTSTAMP:20260624T001620
CREATED:20220503T135902Z
LAST-MODIFIED:20220503T182323Z
UID:10001704-1653523200-1653609599@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Praznik Gospodovega vnebohoda
DESCRIPTION:V Katoliški cerkvi bomo v četrtek\, 26. maja 2022\, obhajali slovesni praznik Gospodovega vnebohoda\, ko je od mrtvih vstali Kristus dopolnil zemeljsko delovanje in odšel v nebo. \nGospodov vnebohod je poleg velike noči in binkošti eden izmed najpomembnejših krščanskih praznikov\, ki so ga zanesljivo obhajali že ob koncu 4. stoletja. \nPraznik obhajamo štirideset dni po veliki noči\, saj se je Jezus po svetopisemskem izročilu po vstajenju štirideset dni prikazoval učencem in izbranim pričam\, preden je odšel v nebo (prim. Mr 16\,19–20; Lk 24\,50–53 in Apd 1\,9–11).[1] \nPraznik želi poudariti pomen Kristusove bližine z Bogom Očetom in Svetim Duhom. Jezus\, ki je z dušo in telesom odšel v nebesa\, ostaja med nami prisoten na več načinov. Kot je zapisano v Konstituciji o svetem bogoslužju drugega vatikanskega cerkvenega zbora (1962–1965)\, je Kristus navzoč tedaj\, ko skupnost verujočih (Cerkev) moli ali poje\, v Božji besedi\, zapisani v Svetem pismu\, v duhovnikovi osebi\, ko deluje v Jezusovem imenu\, v zakramentih ter na posebej očiten in izrazit način v zakramentu evharistije\, ki predstavlja trajno Kristusovo navzočnost.[2] \nPomen Kristusovega vstajenja in trajne navzočnosti med ljudmi je temelj\, na katerem sloni nauk Cerkve in iz katerega izhaja tudi njeno verovanje. Cerkev po Kristusovem naročilu od zadnje večerje dalje (prim. Mt 26\,26–30) ponavlja besede posvetitve kruha in vina v Kristusovo telo in kri. \n\n\n\n[1] Vzdignil se je pred njihovimi očmi in oblak ga je zastrl njihovim pogledom. Ko so po njegovem odhodu strmeli v nebo\, glej\, sta stala pri njih dva moža v belih oblačilih\, ki sta rekla: »Možje Galilejci\, kaj stojite in gledate v nebo? Ta Jezus\, ki je bil vzet od vas v nebo\, bo prišel prav tako\, kakor ste ga videli iti v nebo« (Apd 1\,6–11). \n\n\n[2] Prim. Konstitucija o svetem bogoslužju (B 7). \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/praznik-gospodovega-vnebohoda-3/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20220524T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20220524T235900
DTSTAMP:20260624T001620
CREATED:20220503T174448Z
LAST-MODIFIED:20220503T175701Z
UID:10001708-1653415200-1653436740@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:"Marija prečista\, vseh milosti vir"
DESCRIPTION:Skupaj s priznanimi glasbeniki se bomo po treh letih ponovno združili v večeru na čast\, v zahvalo in priprošnjo\, Mariji Pomagaj.Večer bo potekal na trgu pred baziliko\, po večerni sveti maši\, ki bo ob 18. uri.\n\nNaslov prireditve – MARIJA PREČISTA\, VSEH MILOSTI VIR\, izhaja iz ene od pesmi skladatelja Franceta Ačka. Večer\, na katerem bodo nastopili znani slovenski glasbeni ustvarjalci\, pripravljamo na dan\, ko praznuje Marija Pomagaj. Pesem in beseda se bosta združili v zahvalo Mariji Pomagaj za uslišane priprošnje\, za številne molitve\, ki jih pred Njo polagajo romarji.\nPrireditev smo leta 2018 pripravili prvič in izredno lep odziv tako nastopajočih kot tudi poslušalcev nas je spodbudil\, da glasbeni večer v čast Mariji Pomagaj postane tradicija. Veseli in počaščeni smo\, da so se povabilu k sodelovanju na prireditvi odzvali priznani slovenski glasbeni ustvarjalci\, različnih glasbenih zvrsti. Z izborom pesmi\, ki so jih pripravili\, smbomo spletli venček Mariji v zahvalo. \nVečer bosta povezovala Bernarda Žarn in Jure Sešek\, nastopali bodo: Modrijani\, Ansambel Saša Avsenika\, Marko Vozelj in Petra Stopar.\nVljudno vabljeni. \nVir: Marija.si
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/marija-precista-vseh-milosti-vir/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Brezje-Ivan-Rampre.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20220524
DTEND;VALUE=DATE:20220525
DTSTAMP:20260624T001620
CREATED:20220503T135613Z
LAST-MODIFIED:20220503T135613Z
UID:10001703-1653350400-1653436799@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Marija\, Pomočnica kristjanov - Marija Pomagaj\, zavetnica Slovencev\, slovesni praznik
DESCRIPTION:V Katoliški cerkvi 24. maja obhajamo praznik Marije Pomočnice kristjanov oz. Marije Pomagaj. V Sloveniji je slovesni praznik\, saj je Marija Pomočnica kristjanov glavna zavetnica države. \nK nastanku praznika sta pripomogla dva zgodovinska dogodka. V času papeža Pija V. (1566–1572) so dežele okrog sredozemskega morja ogrožali Turki. Zbral je 222 ladij in 40.000 vojakov\, ki so se kleče izročili Marijinemu varstvu. Vnela se je huda bitka\, v kateri so osvobodili 15.000 krščanskih sužnjev. Na tej osnovi je papež Pij V. Božji materi Mariji dal naziv Pomočnica kristjanov\, ki je od tedaj tudi sestavni del litanij Matere Božje. \nNa praznik Marije Pomočnice kristjanov oz. Marije Pomagaj se spominjamo vrnitve papeža Pija VII. (1800–1823) iz Napoleonovega ujetništva v Rim. Cesar Napoleon je v okviru vojaških pohodov zasedel tudi Rim in 17. maja 1809 razglasil ukinitev papeške države. Hkrati je ukazal\, naj papeža ujamejo in odpeljejo v Francijo\, kjer je trpel lakoto in pomanjkanje. Papež Pij VII. je bil brez strežaja\, spovednika\, vzeli pa so mu tudi brevir\, knjige in pisala. \nLeta 1814 se je zgodil preobrat. Napoleon je bil premagan in odstavljen in leta 1815 poslan v izgnanstvo. Odstop je podpisal v Fontainebleauju pri Parizu\, kamor je dal zapreti tudi papeža Pija VII. Papež se je 24. maja 1815 vrnil v Rim in odločil\, da se ta dan praznuje praznik Marije Pomočnice kristjanov. Leta 1815 se je rodil sv. Janez Bosko (1815–1888)\, ustanovitelj salezijancev\, ki je svoje delo z mladino izročil v Marijino varstvo. \nPraznik Marije Pomočnice kristjanov slovesno praznujejo v številnih škofijah po svetu. V ljubljanski nadškofiji ga posebej praznujejo na Brezjah\, ki so najbolj priljubljena in znana slovensko božja pot ter v župniji Marije Pomočnice na Rakovniku. \nPo naročilu mošenjskega župnika Urbana Ažbeta so leta 1800 na Brezjah postavili novo stransko kapelico v čast Mariji Pomagaj. V njej je bila slika Leopolda Layerja\, posnetek znamenite Cranachove Marije Pomočnice. Leopold Layer je leta 1814 iz zaobljube\, ker je bil po Marijini priprošnji rešen iz ječe\, poslikal celotno kapelico. Marijina podoba je postala vir milosti in navdiha\, saj so pred njo molili številni verniki\, ki so prihajali od blizu in daleč. Pozornost so vzbudila različna uslišanja. Ljubljanski škof Jakob Missia (1897–1899) je 9. oktobra 1889 blagoslovil temeljni kamen za novo Marijino cerkev\, 7. oktobra 1900 pa jo je tudi posvetil. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/marija-pomocnica-kristjanov-marija-pomagaj-zavetnica-slovencev-slovesni-praznik/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Marija-Pomagaj.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20220523T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20220523T190000
DTSTAMP:20260624T001620
CREATED:20220503T155859Z
LAST-MODIFIED:20220503T155859Z
UID:10001707-1653332400-1653332400@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Večer narodnih izročil
DESCRIPTION:Na predvečer praznika Marije Pomagaj se v baziliki tradicionalno zberemo k slovesni sveti maši. V večeru slovenskih krščanskih izročil se preko valov Radia Ognjišče povežemo s Slovenci po vsem svetu. \nVeč kot 40 let se Slovenci v domovini in po svetu na predvečer praznika Marije Pomočnice oziroma Marije Pomagaj povežemo v molitvi in sveti maši. Na ta večer se priporočamo Kraljici Slovencev\, ki jo prosimo\, da varuje slovenski narod in slovensko narodno izročilo. \nSlovesno sveto mašo bo ob 19. uri v baziliki Marije Pomagaj daroval predsednik Slovenske škofovske konference\, novomeški škof msgr. dr. Andrej Saje. \nPo sveti maši bo sledila procesija s podobo Marije Pomagaj po vasi.\nLepo vabljeni.
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/vecer-narodnih-izrocil/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Marija-Pomagaj.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20220518T200000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20220518T200000
DTSTAMP:20260624T001620
CREATED:20220503T125834Z
LAST-MODIFIED:20220503T125916Z
UID:10001697-1652904000-1652904000@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sredini duhovni večeri - Ignacijeva dediščina med nami
DESCRIPTION:Ignacijev dom duhovnosti vabi na zadnja srečanja v okviru Sredinih duhovnih večerov. \nS predavanji\, pogovori in vajami molitve se približujemo liku in duhovnosti sv. Ignacija Lojolskega. Njegova duhovna pot – od spreobrnjenja pred 500 leti do ustanovitve Družbe Jezusove in nastanka nekaterih njegovih spisov (Avtobiografija\, Duhovni dnevnik\, jezuitske Konstitucije\, pisma) – je navdih in spodbuda tudi nam\, ki smo še na poti spreobrnjenja in poslanstva v današnji Cerkvi in svetu. \nSredini duhovni večeri potekajo vsako sredo ob 20. uri preko Zooma:\nPovezava: https://us06web.zoom.us/j/89431909686?pwd=ZDJwNDhld0JxdzNhTGEyN0Q4STl1UT09\nID: 89431909686\nGeslo: 053123 \nDobrodošli vsi\, ki bi radi vneli svojega duha ob tem izrednem svetniku! \nKoledar prihajajočih večerov: \n\n4. maj: Ignacij in Cerkev\, predaval bo p. Marko Rupnik DJ iz Rima\n11. maj: Kontemplacija Jezusovega vstajenja (DV 218)\, vodena molitev s p. Miodragom Kekićem DJ\n18. maj: Ignaciji\, šolstvo in ignacijanska pedagogika\, predaval bo p. Silvo Šinkovec DJ\n\nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sredini-duhovni-veceri-ignacijeva-dediscina-med-nami-3/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/0bd61b036535e40b12530e7e541d75edebfe85d5.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20220513T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20220513T180000
DTSTAMP:20260624T001620
CREATED:20220428T133000Z
LAST-MODIFIED:20220428T133000Z
UID:10001691-1652464800-1652464800@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Slavilni koncert "Mir vam bodi"
DESCRIPTION:Katoliška mladina in Salezijanska mladina pripravljata slavilni večer\, v petek 13. maja na Kureščku!\nStična bend in Mesto na gori vas skupaj z gosti vabita k slavljenju. Rezerviraj si datum in pridi skupaj s prijatelji!\nSkupni slavilni večer smo poimenovali »Mir vam bodi« saj je v današnjem času posebej velika potreba po miru tako v svetovnem kot lokalnem okolju. V skladu s tem sta izbrana tudi datum – 13. maj\, ko praznujemo prikazovanje Fatimske Marije\, in kraj slavljenja – na Kureščku pri Kraljici miru.\n\nOkvirni ‘program’:\n18.00 priložnost za sv. mašo v cerkvi\n19.00 slavilni koncert pred cerkvijo: *\nbend Mesto na gori\npričevanje in duhovni nagovor\nStična bend\n(Ves čas koncerta možnost svete spovedi.)\n21.00 priložnost za slavljenje v cerkvi\n* V primeru dežja bo dogodek v dvorani Gimnazije Želimlje.\n#katoliskamladina #salezijanskamladina #mestonagori #stičnabend #večeriplus #večeriskg #skg #kurešček\nVir: FB profil Mesta na gori
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/slavilni-koncert-mir-vam-bodi/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/277788637_3226677470939018_5894537391943860065_n.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20220512T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20220512T190000
DTSTAMP:20260624T001620
CREATED:20220428T133203Z
LAST-MODIFIED:20220428T133203Z
UID:10001692-1652382000-1652382000@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Nikodemovi večeri 2022 - 3. večer: Umetna inteligenca: Ljudje in stroji v času digitalne dobe
DESCRIPTION:Katoliška mladina skupaj s Teološko fakulteto UL 12. maja 2022 ob 19.00 pripravlja 3. Nikodemov večer\, ki bo potekal na Teološki fakulteti v Ljubljani. \nUmetna inteligenca (UI) drastično spreminja naša življenja in v bližnji prihodnosti jih bo vse bolj. Njen velik vpliv je odraz njene velike moči\, katera po eni strani prinaša upanje\, da bomo kmalu lahko reševali probleme\, ki jih brez tovrstne napredne tehnologije do sedaj nismo mogli\, po drugi strani pa odpira tudi pomembna etična vprašanja\, ki spremljajo razvoj UI in njeno uporabo na ključnih družbenih področjih. Za iskanje odgovorov na ta vprašanja je potreben interdisciplinaren dialog in Nikodemovi večeri 2022 želijo prispevati svoj del k njegovi vzpostavitvi. \nZa več informacij o gostih večera kliknite na spletno stran Katoliške mladine. \nKatoliška mladina \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/nikodemovi-veceri-2022-3-vecer-umetna-inteligenca-ljudje-in-stroji-v-casu-digitalne-dobe/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/82ccdeb6f4d39e30d770e73506fa4202c70a3d1e.jpg
END:VEVENT
END:VCALENDAR