BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Nadškofija Ljubljana - ECPv6.11.0.1//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-WR-CALNAME:Nadškofija Ljubljana
X-ORIGINAL-URL:https://nadskofija-ljubljana.si
X-WR-CALDESC:Dogodki za Nadškofija Ljubljana
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Ljubljana
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20220327T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20221030T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20220824
DTEND;VALUE=DATE:20220825
DTSTAMP:20260623T231026
CREATED:20220809T135059Z
LAST-MODIFIED:20220809T135059Z
UID:10001741-1661299200-1661385599@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sv. Jernej\, apostol\, praznik
DESCRIPTION:24. avgusta goduje sv. Jernej\, apostol. \nJernej je bil eden izmed dvanajsterih apostolov\, ki jih je Gospod izbral\, da nadaljujejo njegovo delo. Iz evangeljskih knjig in Apostolskih del zvemo malo o njem. Po novejših novozaveznih raziskovanjih je istoveten z Natanaelom\, o katerem nam pripoveduje evangelist Janez\, da ga je Filip pripeljal k Jezusu. Ob tem prvem srečanju mu je Jezus takoj razodel svoj dar\, da ve za skrivnosti\, ko mu je izjavil\, da ga je videl pod smokvinim drevesom\, preden ga je Filip poklical in mu ga predstavil. \nNatanael je bil doma iz Kane v Galileji\, kjer je Jezus naredil prvi čudež. Ko je Filip pripovedoval prijatelju Natanaelu o svojem srečanju z Jezusom iz Nazareta\, se je Natanael\, ki je vedel\, da Nazarečani niso bili na dobrem glasu\, začudil in vprašal: »Ali mar more priti kaj dobrega iz Nazareta?« Ob takem nezaupanju je bilo Natanaelovo srečanje z Jezusom nepozabno. Ko ga je Jezus videl\, da prihaja k njemu\, je pohvalil njegovo odkritosrčnost in poštenost z besedami: »Glej\, pravi Izraelec\, v katerem ni zvijače.« Ko se je ta začudil\, od kod ga pozna\, mu je Jezus odgovoril: »Preden te je Filip poklical\, ko si bil pod smokvinim drevesom\, sem te videl.« V Natanaelu je bil premagan zadnji dvom\, ko ga je Jezus prepričal s svojo vsevednostjo: »Učenik\, ti si Sin božji\, ti si kralj Izraelov.« Čeprav evangelist tega izrecno ne omenja\, je Jezus gotovo že ob tem prvem srečanju izbral Natanaela za učenca\, ki je potem vsa tri leta spremljal Gospoda na njegovih potih po Galileji\, Judeji in Samariji. \nNa seznamu apostolov Natanael izrecno ni omenjen\, v splošnem ga istovetijo z apostolom Jernejem (Bartolomejem)\, to pa zato\, ker Sveto pismo povsod omenja s Filipom tudi Jerneja že preden sta spoznala Jezusa\, sta si bila prijatelja. Filip je Jerneja tudi pripeljal k Jezusu in mu ga predstavil. Po vsem tem je upravičena domneva\, da Natanael in Jernej pomenita isto osebo. Vsekakor pa je bil Jernej med prvimi apostoli\, ki jih je Gospod poklical. Po vstajenju srečamo Natanaela z drugimi apostoli\, ki so lovili ribe v Genezareškem jezeru in se jim je Jezus prikazal. \nPo poznejšem izročilu je Jernej oznanjal evangelij v Indiji\, Mezopotamiji\, Partiji\, Likaoniji\, Veliki Armeniji\, morda tudi v Egiptu. Na začetku so ga nekaj časa spremljali Andrej\, Matej ali Filip. Domnevajo\, da je umrl mučeniške smrti v Armeniji v mestu Albanopolis\, kjer so mu na ukaz kralja Astiaga živemu potegnili kožo s telesa\, nato ga pa obglavili ali križali. \nV 6. stoletju so svetnikove kosti prenesli iz Albanopolisa na otok Lipari\, v 9. stoletju so jih prenesli v Benevent\, od koder jih je leta 983 cesar Oton III. dal prenesti v sv. Jerneju posvečeno cerkev ob Tiberi v Rimu. Svetnikovo lobanjo hranijo od leta 1238 kot dragoceno relikvijo v stolnici v Frankfurtu. Nekaj svetih moči apostola Jerneja so že v dobi Karla Velikega imeli v Aachnu\, kamor so od 14. stoletja tudi Slovenci radi romali; meščani iz Ljubljane in Kranja so imeli v Aachnu poseben oltar sv. Cirila in Metoda in stalnega slovenskega duhovnika. \nIme sv. Jerneja se omenja v rimski evharistični molitvi pri maši. Njegov god se 24. avgusta praznuje že od 9. stoletja dalje; od tedaj pa do leta 1955 je imel celo svojo vigilijo. Slovenci sv. Jerneja radi častijo\, posvečenih mu je 12 farnih in 17 podružničnih cerkva. Jernejevo je ponekod velik kmečki praznik. Na Koroškem je jernejevo najimenitnejši dan za nabiranje zdravilnih zelišč\, saj imajo ta dan posebno moč. Jernejevo je bil nekoč dan\, ko so se plačevale obresti in računi\, dan hvale za pospravljeno žetev. Jernej je tudi pomemben mejnik v jesenskem vremenu: Po vremenu sv. Jerneja rada se vsa jesen nareja. Ali: kakor sv. Jernej vremeni\, se vsa jesen drži. Po Slovenskih Goricah postavljajo klopotce. \nUpodabljajo ga s kratkimi lasmi in kratko pristriženo brado\, v desnici drži nož\, s kakršnim so ga drli\, v levici pa knjigo\, ker staro izročilo pravi\, da je v Arabijo prinesel evangelij sv. Mateja in ga imel za podlago svojih misijonskih govorov. \nZa svojega zavetnika ga časte knjigovezi\, usnjarji\, rokavičarji\, strojarji\, krojači\, čevljarji\, kmetje\, viničarji in pastirji. Kličejo ga na pomoč pri živčnih boleznih in trganju. \nVir: Župnija Polzela \nBesedilo je vzeto s strani Katoliške Cerkve
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sv-jernej-apostol-praznik/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/877_sv_jernej_apostol.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20220822
DTEND;VALUE=DATE:20220823
DTSTAMP:20260623T231026
CREATED:20220809T133135Z
LAST-MODIFIED:20220809T133135Z
UID:10001736-1661126400-1661212799@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:22. avgust - Mednarodni dan spomina na žrtve nasilja zaradi vere
DESCRIPTION:Generalna skupščina Združenih narodov je 28. maja 2019 na svojem 73. zasedanju sprejela Resolucijo A/RES/73/296\, s katero je 22. avgust določila za Mednarodni dan spomina na žrtve nasilja zaradi izpovedovanja vere ali prepričanja. \nV nadaljevanju objavljamo avtorski prevod Resolucije A/RES/73/296in komentarstalnega opazovalca Svetega sedeža pri OZN v Ženevi in drugih mednarodnih organizacijah\, nadškofa msgr. dr. Ivana Jurkoviča. \n  \nOZN – Resolucija A/RES/73/296 \nGeneralna skupščina OZN: \npotrjujoč cilje in načela zapisana v Ustanovni listini ZN in Splošni deklaraciji o človekovih pravicah\, zlasti pravico do svobode misli\, vesti in vere; \nzaskrbljujoč zaradi nenehnih dejanj nestrpnosti in nasilja nad posamezniki zaradi njihove vere ali prepričanja\, vključno nad pripadniki verskih skupnosti in verskih manjšin po svetu ter zaradi naraščajočega števila in intenzitete teh dejanj\, ki so pogosto zločinske narave in lahko imajo mednarodne značilnosti; \npriklicujoč\, da so države prednostno odgovorne za spodbujanje in varstvo človekovih pravic\, vključno človekovih pravic tistih ljudi\, ki pripadajo verskim manjšinam\, vključno z njihovo pravico\, da lahko svojo vero ali prepričanje svobodno uresničujejo; \nzavedajoč se\, da lahko imata odprta\, konstruktivna in spoštljiva razprava o idejah ter medreligijski\, medverski in medkulturni dialog na lokalnih\, državnih\, regionalnih in mednarodnih ravneh pozitivno vlogo v boju proti verskem sovraštvu\, podpihovanju in nasilju; \npotrjujoč pozitivno vlogo\, ki jo lahko imata uresničevanje pravice do svobode mnenja in izražanja ter popolno spoštovanje svobode iskanja\, prejemanja in posredovanja podatkov za krepitev demokracije in v boju proti verski nestrpnosti\, ter priznavajoč nadalje\, da uresničevanje pravice do svobode izražanja v skladu z 19. členom Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah vključuje posebne dolžnosti in odgovornosti; \npoudarjajoč\, da so svoboda vere ali prepričanja\, svoboda mnenja in izražanja\, pravica do mirnega zbiranja in pravica do svobode združevanja medsebojno odvisne\, med seboj povezane ter vzajemno okrepljene\, pri čemer poudarja vlogo\, ki jo te pravice lahko imajo v boju zoper vse oblike nestrpnosti in diskriminacije zaradi vere ali prepričanja; \npoudarjajoč\, da imajo države\, regionalne organizacije\, nacionalne institucije za varstvo človekovih pravic\, nevladne organizacije\, verske ustanove\, mediji in civilna družba kot celota pomembno vlogo pri spodbujanju strpnosti in spoštovanja verske in kulturne raznolikosti ter pri univerzalnem spodbujanju in varstvu človekovih pravic\, vključno s svobodo vere ali prepričanja; \npriznavajoč\, da posamezniki in ustrezne civilnodružbene organizacije pozitivno prispevajo k spodbujanju medreligijskega in medkulturnega dialoga\, razumevanja in kulture miru; \nvedoč za sodelovanje med Združenimi narodi in regionalnimi ter drugimi organizacijami pri spodbujanju medreligijskega in medkulturnega dialoga in vedoč tudi za dejavnost Zavezništva civilizacij Združenih narodov pri spodbujanju medkulturnega dialoga v tej zvezi; \nostro obsojajoč nenehno nasilje in teroristične napade nad posamezniki\, prav tako nad pripadniki verskih manjšin\, zaradi ali v imenu vere ali prepričanja in poudarjajoč pomembnost celovitega in inkluzivnega preventivnega pristopa\, temelječega na skupnosti\, v katerega je vključen širok nabor akterjev\, tudi civilna družba in verske skupnosti; \npotrjujoč svojo enoglasno obsodbo vseh terorističnih dejanj\, metod in praks ter nasilnega ekstremizma\, ki spodbuja terorizem v vseh njegovih pojavnih oblikah\, ne glede na kraj\, povzročitelja in vzrok dejanja; \nizjavljajoč\, da se terorizem in nasilni ekstremizem\, če in kadar spodbuja terorizem\, v vseh njunih pojavnih oblikah ne moreta in ne smeta povezovati z nobeno religijo\, narodnostjo\, civilizacijo ali etnično skupino; \ngloboko obžalujoč vsa nasilna dejanja\, izvršena nad posamezniki zaradi njihove vere ali prepričanja\, kakor tudi druga takšna dejanja\, ki so bila usmerjena zoper njihove domove\, poslovne prostore\, lastnino\, šole\, kulturne centre in svetišča\, pa tudi vse napade na in v verskih objektih\, krajih in romarskih središčih\, ki pomenijo kršitev mednarodnega prava; \nzavedajoč se\, da so medsebojno sodelovanje\, ki izboljšuje izvajanje že obstoječih pravnih sistemov\, ki ščitijo posameznike pred diskriminacijo in zločini\, storjenimi iz sovraštva\, okrepljena medreligijska\, medverska in medkulturna prizadevanja ter razširjeno izobraževanje o človekovih pravicah\, pomembni prvi koraki v boju proti nestrpnosti\, diskriminaciji in nasilju zoper posameznike zaradi vere ali prepričanja; \nzavedajoč se tudi pomembnosti\, da žrtve nasilnih dejanj zaradi vere ali prepričanja in člani njihovih družin prejmejo ustrezno pomoč in podporo v skladu z veljavno zakonodajo\, \n1. sklene\, da se 22. avgust določi za Mednarodni dan spomina na žrtve nasilja zaradi izpovedovanja vere ali prepričanja; \n2. vabi vse države članice\, relevantne organizacije sistema Združenih narodov in druge mednarodne in regionalne organizacije kakor tudi civilno družbo\, vključno z nevladnimi organizacijami\, s posamezniki in z zasebnimi sektorji\, da na primeren način obeležijo Mednarodni dan; \n3. prosi generalnega sekretarja\, da opozori vse države članice\, organizacije sistema Združenih narodov in civilnodružbene organizacije na to\, da bi se ta resolucija ustrezno upoštevala. \nPrevod: Agnes Kojc \n\nPoročilo o kristjanofobiji in diskriminaciji kristjanov 2016–2021\nTočka za prijavo kristjanofobije in vandalizma uperjenega proti slovenskim katoličanom\n\nVerska svoboda osrednji dejavnik razvoja človeške družbe\n»Generalna skupščina Združenih narodov je 28. maja 2019 na svojem 73. zasedanju na predlog Brazilije\, Kanade\, Egipta\, Iraka\, Jordanije\, Nigerije\, Pakistana\, Poljske in Združenih držav Amerike sprejela Resolucijo A/RES/73/296\, s katero je 22. avgust določila za Mednarodni dan spomina na žrtve nasilja zaradi izpovedovanja vere ali prepričanja. \n18. člen Splošne deklaracije človekovih pravic ZN določa\, da ima vsakdo pravico do svobode misli\, vesti in vere. To vključuje tudi pravico do svobodnega spreminjanja vere ali prepričanja ter svobodo\, da vsakdo bodisi sam bodisi skupaj z drugimi ter javno ali zasebno izraža svojo vero ali prepričanje s poučevanjem\, prakso\, bogoslužjem in verskimi obredi. \nKer so v svetu nestrpna dejanja in nasilje nad posamezniki in skupinami zaradi njihove vere ali prepričanja v porastu\, so zgoraj omenjene države Generalni skupščini Združenih narodov predlagale sprejetje posebne resolucije\, s katero bi svet na to opozorili in tovrstna dejanja v bodoče preprečili. \nPrav države\, nacionalne institucije za varstvo človekovih pravic\, nevladne organizacije\, verske ustanove\, mediji in vsa civilna družba kot celota imajo pomembno vlogo pri spodbujanju strpnosti in spoštovanja verske in kulturne raznolikosti ter pri univerzalnem spodbujanju in varstvu človekovih pravic\, vključno s svobodo vere ali prepričanja. \nPapež Frančišek poudarja\, da je nerazumljivo in zaskrbljujoče\, da tudi danes v svetu ostajajo diskriminacije in omejitve pravic samo zaradi pripadnosti in javnega izpovedovanja določene vere. Še bolj pa je nesprejemljivo\, da obstajajo celo resnična in dejanska preganjanja zaradi verske pripadnosti in tudi oboroženi spopadi. »To rani razum\, ogroža mir in ponižuje človekovo dostojanstvo«. Za papeža je posebno boleče dejstvo\, da so kristjani v svetu še posebej izpostavljeni diskriminaciji in nasilju. »Preganjanje kristjanov je danes celo silovitejše kot v prvih stoletjih Cerkve in obstaja več kristjanov mučencev kot v takratni dobi. In to se dogaja več kot 1700 let po Konstantinovem ediktu\, ki je kristjanom podelil svobodo do javnega izpovedovanja njihove vere« (Nagovor papeža Frančiška udeležencem mednarodnega simpozija o verski svobodi z naslovom: Verska svoboda v mednarodnem pravu in svetovni konflikt vrednot\, 20. junija 2014). \nMisija Svetega sedeža v Ženevi je sodelovala pri predstavitvi omenjene Resolucije na sedežu organizacije. Kot v mnogih drugih okoliščinah je predstavila prepričanje Katoliške Cerkve o potrebnosti\, da države članice Združenih narodov budno bdijo nad tem\, da verska svoboda ostane ena izmed osrednjih dejavnikov razvoja človeške družbe\, na katero se opirata tako graditev pravičnejšega sveta kot mirno sožitje med narodi.« \nNadškof msgr. dr. Ivan Jurkovič\,\napostolski nuncij \n  \nVir: Kanonist \nZapis najdete na spletni strani Katoliške Cerkve
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/22-avgust-mednarodni-dan-spomina-na-zrtve-nasilja-zaradi-vere/
ATTACH;FMTTYPE=image/gif:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/unflag.gif
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20220815T100000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20220815T120000
DTSTAMP:20260623T231026
CREATED:20220809T130145Z
LAST-MODIFIED:20220809T130145Z
UID:10001735-1660557600-1660564800@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:30. obletnica izročitve slovenskega naroda Božji Materi Mariji
DESCRIPTION:Poletje nas spominja na počitnice\, dopuste\, sprostitev in še toliko drugih stvari\, ki spremljajo poletne dneve. Kristjanovo poletje pa svoj višek doživlja v prazniku Marijinega vnebovzetja\, ki verne kristjane povabi na romanja v številne božjepotne cerkve. S temi romanji pokažemo svoje zaupanje v Marijino priprošnjo\, izražamo svojo hvaležnost za uslišanja\, ki smo jih bili deležni\, in dejavno pokažemo\, da ohranjamo krščanske korenine naših prednikov in si prizadevamo\, da bi ostajale žive in globoke tudi za tiste\, ki pridejo za nami. Praznik bo slovesen tudi v našem narodnem in škofijskem Marijinem svetišču na Brezjah. Mariji se hočemo zahvaliti za vso podporo in pomoč\, ki smo je bili deležni v preteklem letu\, letu zahtevnih preizkušenj\, v katerem pa sta se pokazali naša solidarnostna zrelost in pripravljenost pomagati drug drugemu. \nZavedamo pa se\, da bomo morali še naprej biti odgovorni in vztrajni pri premagovanju virusa\, še večje zaupanje in upanje pa bomo potrebovali\, da se bomo upirali virusu nasprotovanja in delitve\, ki globoko prizadene narodovo tkivo. Goreče bomo moliti tudi za mir na svetu\, na poseben način za trpečo Ukrajino\, saj zaradi dolgotrajnosti agresije ne sme pogrešati našega sočutja\, molitvene bližine in konkretne pomoči. \nMariji bomo zato priporočili našo Cerkev\, naše družine\, naše izseljence in zdomce. Priporočili ji bomo vse\, ki so v naši državi odgovorni za skupno dobro in za pozitivno naravnanost naših medsebojnih odnosov. Priporočili ji bomo tudi našo državo. \nZaradi razmer\, v katerih živimo\, pa ji bomo priporočili tudi Evropo in svet. \nVse duhovnike vabim\, da pri prazniških mašah 15. avgusta skupaj s svojimi verniki zmolijo molitev izročitve slovenskega naroda Mariji. Najdemo jo v Cerkvenem molitveniku na str. 264.\nGlavna romarska maša na Brezjah bo ob 10.00. \nPri tej maši bomo še posebej slovesno obnovili izročitev našega naroda Mariji\, saj letos obhajamo tridesetletnico\, odkar je nadškof dr. Alojzij Šuštar na Brezjah prvič izročil slovenski narod Mariji. \nVse iskreno vabim\, da priromate na Brezje. Skupaj bomo obhajali praznik Marijinega vnebohoda in skupaj se bomo ozirali v tisto prihodnost\, ki jo je Gospod pripravil vsem\, ki ga ljubijo. \nMsgr. Stanislav Zore OFM\,\nnadškof \n 
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/30-obletnica-izrocitve-slovenskega-naroda-bozji-materi-mariji/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Brezje-Ivan-Rampre.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20220815
DTEND;VALUE=DATE:20220816
DTSTAMP:20260623T231026
CREATED:20220810T094726Z
LAST-MODIFIED:20220810T094726Z
UID:10001742-1660521600-1660607999@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Slovesnosti ljubljanskih škofov na praznik Marijinega vnebovzetja
DESCRIPTION:Na predvečer praznika Marijinega vnebovzetja\, v nedeljo\, 14. avgusta 2022\, bo ob 19.00 nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore OFM daroval sveto mašo v podružnični cerkvi sv. Simona in Juda Tadeja v Vogljah v župniji Šenčur. \nNa praznik Marijinega vnebovzetja\, v ponedeljek\, 15. avgusta 2022\, bodo škofje ljubljanske nadškofije vodili naslednje slovesnosti: \nOb 10.00 bo na Brezjah\, pred baziliko in narodnim svetiščem Marije Pomagaj sveta maša in ponovna slovesna izročitev slovenskega naroda Božji materi Mariji. Sveto mašo bo daroval ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore OFM. \nOb 11.00 bo pomožni škof msgr. dr. Anton Jamnik vodil slovesno sveto mašo v romarski cerkvi na Svetih gorah v župniji Sv. Peter pod Svetimi gorami. \nOb 7.00 bo pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar v župnijski cerkvi sv. Martina v Poljanah nad Škofjo Loko daroval slovesno mašo. Ob 10.00 pa bo daroval praznično sveto mašo v podružnični cerkvi Marijinega vnebovzetja na Malenskem vrhu v župniji Poljane nad Škofjo Loko.
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/slovesnosti-ljubljanskih-skofov-na-praznik-marijinega-vnebovzetja-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/vnebovzetje.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20220815
DTEND;VALUE=DATE:20220816
DTSTAMP:20260623T231026
CREATED:20220809T134838Z
LAST-MODIFIED:20220809T134838Z
UID:10001740-1660521600-1660607999@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Marijino vnebovzetje\, slovesni praznik
DESCRIPTION:Največji cerkveni Marijin praznik je Marijino vnebovzetje. \nPraznik Marije Device so v jeruzalemski Cerkvi začeli obhajati že kmalu po koncilu v Efezu leta 431 po Kr. in ga povezovali z Marijinim odhodom s tega sveta. Čeprav Marijino vnebovzetje sodi med najstarejše Marijine praznike (prve omembe segajo še v obdobje pred 4. st. po Kr.)\, je papež Pij XII. (1939–1958) versko resnico o Marijinem vnebovzetju slovesno razglasil šele leta 1950 z apostolsko konstitucijo Munificentissimus Deus. Številne cerkve po svetu – od mogočnih katedral do vaških in božjepotnih cerkvic – izpričujejo stoletno vero v Marijino vnebovzetje. \nPisna vira\, ki poročata o Marijinem vnebovzetju ali zaspanju (lat. dormitio)\, sta t. i. apokrifna evangelija Zaspanje svete Božje Matere in Prehod blažene Device Marije. K tema spadajo še številni spisi in druga dela pomembnih teologov iz prvih stoletij krščanstva\, npr. sv. Janeza Damaščana\, sv. Efrema Sirskega\, sv. Epifanija in Timoteja Jeruzalemskega. \nV Sloveniji je Mariji posvečenih veliko župnijskih\, podružničnih\, zlasti pa božjepotnih cerkva in kapelic\, zato je Marijino vnebovzetje v našem verskem izročilu globoko zakoreninjeno. Katoliška in Pravoslavna Cerkev ta praznik obhajata na isti dan. \nOb prazniku številni Slovenci romajo v Marijina svetišča. Romanja imajo globlji verski pomen zato\, ker verujoče spominjajo\, da je naše celotno zemeljsko življenje pravzaprav romanje\, katerega cilj je večno življenje v nebesih. Marijino vnebovzetje pomeni poklon ženi\, saj je Bog Marijo\, ženo in mater\, poveličal v nebesih. Katoliška Cerkev s praznovanjem tega praznika poudarja dostojanstvo in poklicanost vsake žene. \nMarijino vnebovzetje je praznik upanja\, saj nam govori\, da je ena izmed nas ljudi – Marija\, dosegla polnost življenja\, ki ga kristjani vidimo v večnosti. Marijino poveličanje je svojevrstni poklon krščanstva ženi\, saj je Bog prav Marijo\, mater in ženo prvo na najodličnejši način poveličal v nebesih. S praznovanjem želi katoliška Cerkev poudariti tudi dostojanstvo in visoko poklicanost vsake žene.\nPraznovanje nas tudi spominja\, da sta v našem življenju pomembni tako materialna kot duhovna komponenta\, tako večno kot zemeljsko in da se oba prepletata. Delo za duhovno ne pomeni zanemarjanje materialnega. Po krščanski tradiciji velja prav nasprotno: ko se trudimo za zemeljski napredek\, si s tem že pripravljamo večno bivanje. Današnji praznik v nas poglablja to upanje\, saj pred nas postavlja primer nekoga\, ki mu je to na odlični način uspelo: Jezusovo mater Marijo. \nPraznovanje Marijinega vnebovzetja nas želi spomniti tudi na to\, da sta v življenju pomembni tako materialna kot duhovna sestavina\, tako zemeljsko kot večno. Krščansko versko izročilo uči\, da si s prizadevanjem za zemeljski napredek posameznik pripravlja večno bivanje. Marijino vnebovzetje v vernikih poglablja upanje\, da je z življenjem po Marijinem vzoru želeni cilj bivanja pri Bogu dosegljiv za vsakega vernika. \nObnovitev izročitve Materi Božji\nOdkar je Slovenija samostojna država na praznik Vnebovzete obnavljamo svojo izročitev Materi Božji s posebno molitvijo ali preprosto z molitvijo »O Gospa moja«. \n\n\n»Izročitev Mariji bomo tudi letos obnovili v romarskih cerkvah\, po župnijah in drugih svetih krajih. Marijo bomo prosili za pomoč\, da bomo v zasebnem in javnem življenju spoštovali moralna načela ter načela pravičnosti\, resnice\, poštenosti\, medsebojnega spoštovanja in osebnega dostojanstva\,« je o izročitvi dejal upokojeni koprski škof Metod Pirih ter še poudaril: »Izročitev Mariji ima svojo vrednost in pomen le\, če si v vsakdanjem življenju prizadevamo\, da bi živeli in uresničevali tisto\, kar smo z besedami obljubili in izpovedali.« \nMarija je bila naša sopotnica\, spremljevalka\, naša priprošnjica in tolažnica v zgodovini. Mariji se želimo zahvaliti za njeno brezmejno skrb in materinsko varstvo. Naša hvaležnost je istočasno tudi naša velika prošnja in želja\, da bi še najprej hodili pod njenim varstvom po poti žive vere\, svetlega upanja in požrtvovalne ljubezni. \n\n\nV koprski škofiji 15 cerkva posvečenih skrivnosti Marijinega vnebovzetja\nKar 15 župnijskih cerkva je na Primorskem\, v koprski škofiji\, posvečenih skrivnosti Marijinega vnebovzetja. Pri tem ne štejemo podružničnih cerkva. Zakaj tako veliko? Najstarejše cerkve so v krajih\, kjer se je krščanstvo med Slovence širilo iz Ogleja\, posvečene Mariji vnebovzeti. Marijinemu vnebovzetju so posvečene naslednje župnijske cerkve: koprska stolnica\, Bertoki\, Dekani\, Movraž\, Vreme\, Knežak\, Jelšane\, Slavina\, Kojsko\, Medana\, Kanal\, Tolmin\, Kobarid\, Podmelc v Baški grapi in Spodnja Idrija. Isti skrivnosti je posvečenih tudi več podružničnih cerkva. Upokojeni koprski škof Metod Pirih v tej zvezi poudarja: »Marija je zvezda naše zgodovine in upanje naše prihodnosti. Vsa naša dežela je povezana z Marijo. Kar 15 župnijskih cerkva je pri nas v škofiji posvečenih Mariji Vnebovzeti. O Mariji in njenem češčenju v našem narodu pričajo številne umetnine\, raznovrstne upodobitve\, pesmi\, glasba in neštete molitve. Ob Mariji so se navdihovali in vzgajali naši verni predniki.« \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/marijino-vnebovzetje-slovesni-praznik/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/vnebovzetje-nadškof.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20220810
DTEND;VALUE=DATE:20220811
DTSTAMP:20260623T231026
CREATED:20220809T134621Z
LAST-MODIFIED:20220809T134621Z
UID:10001739-1660089600-1660175999@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sv. Lovrenc\, praznik
DESCRIPTION:10. avgusta praznujemo god sv. Lovrenca. \nBil je eden od sedmih diakonov v času papeža Siksta II. Ker je leta 258 cerkveno premoženje\, ki mu je grozila zaplemba\, razdelil med siromake\, ga je dal cesar Valerijan prebičati\, nato pa na žareči rešetki mučiti do smrti (v koledarju 10. avgusta). \nSv. Lovrenc je zavetnik ubogih\, gasilcev\, steklopihalcev\, kuharjev\, likalk. Varuje pred opeklinami\, bolečinami v hrbtu\, vročico. Priporočajo mu verne duše v vicah in ga prosijo za dobro letino. Upodabljajo ga kot diakona s pravokotnim ražnjem\, z evangelijsko knjigo in s križem\, delečega miloščino\, ali z mučeniško palmo. \nUtrinke perzeid\, ki okoli njegovega goda letijo na naš planet\, so ljudje poimenovali svetega Lovrenca solze. Te naj bi pretakalo nebo zaradi strašne smrti mučenca. V Sloveniji je 50 cerkva sv. Lovrenca. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sv-lovrenc-praznik/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20220809
DTEND;VALUE=DATE:20220810
DTSTAMP:20260623T231026
CREATED:20220809T134504Z
LAST-MODIFIED:20220810T095105Z
UID:10001738-1660003200-1660089599@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sveta Edith Stein
DESCRIPTION:Sveti papež Janez Pavel II. je ob razglasitvi Edith Stein za svetnico 11. oktobra 1998 v nagovoru takole označil to izjemno karmeličanko\, duhovno hčerko sv. Terezije Avilske\, ki je prehodila pot od judovstva prek ateizma do krščanstva in si je kot Kristusova izvoljenka izbrala redovno ime Terezija Benedikta od Križa: \n»Kristusova ljubezen je bila ogenj\, ki je razvnemal življenje s. Terezije Benedikte od Križa. Davno preden se je tega zavedela\, jo je zagrabil ta ogenj. Najprej se je Edith Stein zapisala svobodi. Dolgo je bila iskateljica. Njen duh se je neutrudno posvečal raziskovanju in njeno srce se je stegovalo za upanjem. Polna navdušenja je prehodila utrudljivo pot filozofije. Za to je bila nazadnje poplačana: osvojila je resnico. Ali bolje rečeno: resnica je osvojila njo. Smela je odkriti\, da ima resnica ime: Jezus Kristus. Od tega trenutka naprej ji je bila učlovečena Beseda prvo in vse. Ko je kot karmeličanka gledala nazaj na ta odsek življenja\, je pisala neki benediktinki: ‘Kdor išče resnico\, ta išče Boga\, pa če mu je to jasno ali ne.’« \nPrava ljubezen se prečisti v skrivnosti križa\nPrava ljubezen se izkaže pravzaprav šele v trpljenju. »Kdor resnično ljubi\, se tudi pred trpljenjem ne ustavi\,« je poudaril papež. »Tisti\, ki ljubi\, se ljubljenemu pridružuje v trpljenju. Edith Stein se je zavedala\, kaj je moral prinesti s seboj njen judovski izvor in je to dobro izrazila: ‘Pod križem sem razumela usodo božjega ljudstva. Zagotovo vem danes več o tem\, kaj pomeni biti poročen z Gospodom v znamenju križa. Samo z razumom ne bomo tega nikdar razumeli\, ker je skrivnost.’ Skrivnost križa je polagoma zajela celotno njeno življenje in od nje zahtevala najvišjo predanost. Kot poročena ob križu je ne samo pisala globoko segajoče strani o ‘znanosti križa’\, marveč je v šoli križa šla do konca.« \nTo se je zgodilo 9. avgusta 1942\, ko je svoje zemeljsko življenje zapečatila kot žgalna daritev v krematoriju taborišča Auschwitz. \nSmisel trpljenja\nPo Edith Stein nam Bog razkriva skrivnostno resnico: smisel križa v življenju Kristusovega učenca. Sama nam o tem pravi: »Če naj si pridobimo znanost križa\, jo je treba izkusiti v njeni globini. – Križ je pot v zedinjenju z Jezusovim življenjem\, in ta pot obstaja v tem\, da ga pospremimo v Getsemani in na Kalvarijo. – Križ ni sam sebi namen\, ampak je sredstvo\, da dospemo do polnosti življenja. Križ odpre nebeška vrata in je pogoj za vstajenje. – Križ je sredstvo za to\, da napravimo v svojem srcu prostor za Boga\, kajti trpljenje očiščuje in oprosti človeka vsega\, kar ni Bog. – Križ je edina pot do srečanja z Bogom\, kajti vodi nas v globoko temino vere in zahteva od nas\, da se predamo v Njegove roke\, kajti čeprav je nedoumljiv\, je vendarle vedno poln usmiljenja in zvestobe.« \nZnanost križa\nV uvodu svojega dela Znanost križa\, v katerem razglablja o delu svojega duhovnega očeta sv. Janeza od Križa\, to posebno »znanost« opredeli z naslednjimi besedami: »Znanost križa ni gola teorija … Znanost križa je živa\, dejanska in dejavna resnica; kakor gorčično zrno se vseje v dušo\, v kateri požene korenine in raste\, daje duši določen pečat in jo določa v njenem ravnanju\, tako da se v tem ravnanju odraža in jo je moč prepoznati.« \nSozavetnica Evrope \nKatoliška cerkev je Edith Stein prepoznala za vredno\, da jo skupaj s sv. Katarino Siensko in sv. Brigito Švedsko pridruži sv. Benediktu in sv. Cirilu in Metodu kot sozavetnico Evrope. Slovesna razglasitev je bila 1. oktobra 1999. Naj bo ta s križem blagoslovljena svetnica tudi nam priprošnjica\, ko se srečujemo z našimi križi. \n  \nMolitev Terezije Benedikte od Križa k Svetemu Duhu\nKdo si ti\, Luč\,\nki mene napolnjuješ\nin mojega srca temo razsvetljuješ?\nTi vodiš me kot materina roka\nin če me izpustiš\,\nbi ne znala narediti več nobenega koraka.\nTi prostor si\,\nki mojo bit obdaja in v sebi skriva.\nBrez tebe\nbi se pogreznila v prepad niča\,\nod koder si jo v bivanje priklical.\nSi bliže meni\nkot sem blizu sama sebi\nin globlji\nkot vsa moja najgloblja notranjost\,\npa vendar neopredeljiv in nedoumljiv\,\nsaj presegaš vsako ime:\nSveti Duh – večna Ljubezen …\nSi ti pesem ljubezni\nin svete plahosti\,\nki vekomaj doni\nokrog božjega prestola\,\nki združuje v sebi\nčisti zven vseh bitij.\nSozvočje\, ki Glavi ude pripoji\,\nv tem prav vsakdo\npresrečen najde\nsvoje biti skriti smisel\nin vriskajoč izlije se\nv tvojem žuborenju\, Sveti Duh – večna radost … \nVIr: Družina
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sveta-edith-stein/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/edith-stein-splet.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20220725
DTEND;VALUE=DATE:20220726
DTSTAMP:20260623T231026
CREATED:20220630T181605Z
LAST-MODIFIED:20220630T181605Z
UID:10001731-1658707200-1658793599@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sv. Jakob starejši\, apostol\, praznik
DESCRIPTION:25. julija v Katoliški cerkvi obhajamo god apostola Jakoba starejšega. \nV zboru dvanajsterih apostolov\, ki jih je Jezus poklical\, sta bila dva Jakoba\, med prvim je bil za apostola poklican ravno današnji godovnjak\, zato je ob njegovem imenu še vzdevek starejši. \nJakob je bil doma iz enega od mest ob Genezareškem jezeru\, njegov oče Zebedej je bil ribič\, mati Saloma pa je bila sestra Jezusove matere Marije. Skupaj z bratom Janezom in apostolom Petrom je bil Jakob priča Jezusovega spremenjenja na gori in obuditve Jairove hčere. V dneh Jezusovega trpljenja se je Jakob\, kot večina apostolov\, potuhnil\, po Jezusovem vstajenju od mrtvih pa je bil z drugimi apostoli v Jeruzalemu. Malo vemo o njegovem delovanju po Jezusovem vnebohodu in prihodu Svetega Duha. Pisec Apostolskih del poroča\, da je Herod »dal z mečem usmrtiti Jakoba\, Janezovega brata«. To naj bi se zgodilo okrog velike noči leta 44. \nApostol Jakob je zelo priljubljen tudi v Sloveniji\, kar dokazuje 68 cerkva njemu posvečenih. Njegove posmrtne ostanke so v 7. stoletju prenesli v Compostelo v današnji Španiji\, kjer stoji njemu posvečena katedrala. \n\nBesedilo je povzeto iz knjige Svetnik za vsak dan Silvestra Čuka. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sv-jakob-starejsi-apostol-praznik-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/jakob-starejši.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20220724
DTEND;VALUE=DATE:20220801
DTSTAMP:20260623T231026
CREATED:20220630T175728Z
LAST-MODIFIED:20220630T175728Z
UID:10001726-1658620800-1659311999@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Poletni teden v Taizéju za mlade
DESCRIPTION:Taizé združuje mlade z vsega sveta v skupni molitvi\, v preprostem in umirjenem življenjskem ritmu. Na Katoliški mladini vabimo vse mlade (tudi mladoletne)\, da se nam pridružijo na poletnem tednu v Taizéju\, ki bo potekal med 24. in 31. julijem 2022. \nVeč informacij in prijave najdete na spletni strani Katoliške mladine. Na voljo je še nekaj prostih mest. \nMatevž Mehle\, Katoliška mladina \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/poletni-teden-v-taizeju-za-mlade/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Logo-Katoliska-mladina.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20220724
DTEND;VALUE=DATE:20220725
DTSTAMP:20260623T231026
CREATED:20220630T175545Z
LAST-MODIFIED:20220630T175545Z
UID:10001725-1658620800-1658707199@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:2. Svetovni dan starih staršev in ostarelih
DESCRIPTION:Lani je papež Frančišek sprejel odločitev\, da se vsako leto četrta nedelja v juliju praznuje kot svetovni dan starih staršev in ostarelih\, saj je ta nedelja blizu praznika Marijinih staršev Joahima in Ane\, Jezusovih starih staršev. Letos bo to v nedeljo\, 24. julija\, in sicer pod naslovom »Še v starosti rodijo sadove« (Ps 92\,15). \nV svoji poslanici za ta dan je papež Frančišek zapisal\, da »staranje ni kazen\, ampak blagoslov«. Zato se ostareli ne smejo omejiti zgolj na opazovanje dogajanja v svetu ali se umakniti iz njega. Poudarja\, da jih čaka novo poslanstvo\, in jih poziva\, da se dejavno vključijo v »duhovno revolucijo nežnosti« v tem svetu\, ki doživlja hude preizkušnje. \nPapeževa želja je\, da ta dan oznanimo in praznujemo v župnijah in skupnostih\, »da ne bi nihče tega dne preživljal v samoti«. \nNa letošnjih splošnih avdiencah je papež Frančišek imel že več katehez in nagovorov\, v katerih je govoril o obdobju starosti. Te kateheze in druga gradiva\, ki jih za pripravo na svetovni dan pripravlja Dikasterij za laike\, družino in življenje\, najdete na cerkvenih spletnih portalih Radio Vatikan\, Katoliška Cerkev in Pridi in poglej.  \nMag. Luka Mavrič \n\nMolitev za drugi svetovni dan starih staršev in ostarelih – 24. julij 2022 \nZahvaljujem se ti\, Gospod\,\nza blagoslov dolgega življenja\,\nda vedno daješ obroditi sadove tistim\,\nki se zatekajo k Tebi. \nOdpusti\, o Gospod\,\nmojo ravnodušnost in razočaranje\,\ntoda ne zapusti me\,\nko mi upadajo moči. \nUči me gledati z upanjem\nv prihodnost\, ki mi jo daješ\,\nna poslanstvo\, ki mi ga zaupaš\,\nda ti bom brez konca prepeval hvalnice. \nNaredi me za nežnega obrtnika\nTvoje revolucije\,\nda bom z ljubeznijo čuval svoje vnuke\nin vse male\, ki iščejo zavetje pri Tebi. \nVaruj\, o Gospod\, papeža Frančiška\nin nakloni svoji Cerkvi\,\nda bo svet rešila osamljenosti.\nVodi naše korake na pot miru.\nAmen. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/2-svetovni-dan-starih-starsev-in-ostarelih/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/IMG_0715.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20220724
DTEND;VALUE=DATE:20220725
DTSTAMP:20260623T231026
CREATED:20220630T174358Z
LAST-MODIFIED:20220630T174358Z
UID:10001722-1658620800-1658707199@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Krištofova nedelja in akcija MIVA 2022
DESCRIPTION:God sv. Krištofa letos pade na nedeljo\, 24. julija 2022\, in v Sloveniji bomo tradicionalno obhajali Krištofovo nedeljo\, posvečeno voznikom\, blagoslovu vozil\, prošnji za srečno vožnjo in zbiranju sredstev v okviru misijonske vozniške akcije MIVA. \nAkcija MIVA letos vstopa že v 35. leto\, je dobro usidrana med slovenskimi verniki in hvaležni bomo\, če jo podprete tudi v prihodnje. \n\nUstanova Miva-Slovenija\, ki deluje v okviru Misijonskega središča Slovenije in je članica svetovne Mive\, že več desetletij zbira sredstva za prevozna sredstva v misijonih. Večji del zbranih sredstev gre za potrebe naših misijonarjev. Na njihov predlog pa vsako leto darujemo kakšno vozilo za potrebe neslovenskega misijonarja. \nNaj vas geslo Mivine akcije Moj dar Boga slavi za vse prevožene poti vsako leto spomni na lepe trenutke v vašem avtu in srečno prevožene poti. Obenem pa naj poživi vašo solidarnost s tistimi\, ki jim bo vaš dar za misijonsko vozilo rešil življenje in vrnil zdravje\, omogočil pot v šolo\, do misijona\, pripeljal misijonarja do ljudi\, ki ga željno pričakujejo misijonarja\, zvozil gradbeni material za cerkev\, šolo\, dispanzer . Naj vas akcija MIVA nagovori\, da boste ob prošnji za srečno vožnjo z veseljem darovali tudi za misijonska vozila. \nVsi smo danes še kako vezani na prometna sredstva. Krištofova nedelja nas vsako leto v juliju poveže v skupni molitvi in prošnji k nebeškemu Očetu\, da bi nas vse na priprošnjo sv. Krištofa varoval pri vseh vožnjah na vseh poteh našega življenja. Vozniki\, pa tudi drugi\, ob tej priložnosti namenijo svoj dar za srečno prevožene kilometre. Kako mogočen je ta dar in kako rešilen za naše misijonarje in ljudi v tretjem svetu\, zgovorno pričajo vozila\, sad te akcije Miva.\nDa lahko misijonarji opravljajo svoje človekoljubno poslanstvo\, potrebujejo prevozna sredstva. Njihovo delo je večinoma v krajih\, ki so zelo oddaljeni od središč. Dobro vozilo jim omogoča\, da lahko prevažajo v te kraje hrano\, gradbeni material\, učitelje\, katehiste in otroke\, predvsem pa bolnike in tako rešujejo življenja. Krištofova nedelja je zato obilen božji blagoslov za vse voznike\, saj jim poleg blagoslova Bog podarja tudi zavest\, da morajo odgovorno in pametno voziti. Je pa še poseben blagoslov\, ki ga Bog preko darov\, zbranih ob tej nedelji za akcijo MIVA\, poklanja našim misijonarjem in jim omogoča varna in rešilna pota posebej po brezpotjih Afrike\, Azije in južne Amerike. \nKrištofova nedelja nas tako povezuje z božjo dobroto in božjim varstvom. Naša dobrota pa objema misijonarje in ljudi v misijonskih deželah. \nMIVA in njena zgodovina\nSmrt prijatelja je bila potrebna\, da je nastala dobrodelna organizacija MIVA .\n22. marca 1927 je bila v Kölnu ustanovljena organizacija MIVA (Missions-Verkehrs-Arbeitsgemeinschaft). Idejo za to je dal Paul Schulte\, ki so ga imenovali kar “leteči pater”. Njegov najboljši prijatelj\, p. Otto Fuhrmann\, ki je odšel v misijone\, je namreč v Namibiji kot misijonar umrl za malarijo. Ves teden so ga vozili na lojteršnem vozu in potem še pet dni nosili na ramenih do bolnišnice. Prišel je prepozno in naslednji dan je umrl. To\, da misijonarji nimajo za pomoč sebi in drugim niti osnovnih prevoznih sredstev\, je patra Paula Schulteja zelo prizadelo. Po Evropi je začel iskati darovalce za nakup misijonskih vozil. Ideja je obrodila sadove in se širila naprej. \nV Švici je začela MIVA delovati leta 1932 in leto dni pozneje tudi na Nizozemskem.\nCelo med vojno se ta oblika pomoči ni prekinila. \nMIVA AUSTRIA\nZačela je delovati v samostanu Lambach 22. oktobra 1949. Njen ustanovitelj je bil pogumni in požrtvovalni laiški delavec Karl Kumpfmüller\, ki je bil doma iz sosednjega mesta Stadl-Paura. Njegovo delo je nadaljeval sin Franz Kumpfmüller. Po njegovi zaslugi je v Stadl-Paura sodobni center “Christophorus-Haus”\, kjer povezujejo delo skoraj vseh evropskih dežel in poskušajo kar najceneje omogočiti misijonarjem po vsem svetu\, da pridejo do prepotrebnih vozil. Po upokojitvi leta 2012 je delo prevzela hčerka Christine Parzer. \nMIVA SLOVENIJA\nNa misijonskem sestanku v Tinjah na Koroškem v oktobru 1986 je padla ideja o samostojni organizaciji MIVA Slovenija. Pokojni nadškof g. Alojzij Šuštar je zadevo podprl in tako je leta 1987 začela ta dobrodelna ustanova pod vodstvom Staneta Kerina svoj zmagoviti pohod. Brez vsakih materialnih sredstev je skušala pomagati našim misijonarjem\, da bi prišli do prepotrebnih vozil. Zagnanost Staneta in širina srca slovenskega človeka je obrodila bogate sadove. MIVA Slovenija izpelje večino svojih projektov preko MIVA Avstrija. Tam namreč preko dobro razvejane mreže informacij ugotovijo\, na kakšen način je mogoče z najmanjšimi stroški dostaviti misijonarju kar najboljše vozilo. \nMisijonsko središče Slovenije \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/kristofova-nedelja-in-akcija-miva-2022/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/MIVA-2007-mali-300x193.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20220723
DTEND;VALUE=DATE:20220724
DTSTAMP:20260623T231026
CREATED:20220630T181403Z
LAST-MODIFIED:20220630T181403Z
UID:10001730-1658534400-1658620799@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sv. Brigita\, sozavetnica Evrope\, praznik
DESCRIPTION:Papež Janez Pavel II. je sv. Brigito 1. oktobra 1999\, na začetku druge sinode za Evropo\, razglasil za sozavetnico Evrope. \nBrigita je bila visokega rodu. Rodila se je najverjetneje leta 1302 v kraju Finstad pri Upsali\, kjer je zdaj sedež slavne univerze. Njen oče je imel odgovorno upravno službo. Družina je bila v sorodu s kraljevskimi rodbinami\, ki so se menjavale na švedskem prestolu. Po smrti svoje matere je Brigita živela pri teti in v tem času je imela videnje: podobo Križanega\, ki se ji je neizbrisno vtisnila v spomin za vse življenje. \nPri šestnajstih letih se je poročila. Od osmih otrok\, ki jih je rodila\, je po njeni poti šla hči Katarina\, ki je na Švedskem znana kot Karin. Ona je tudi uresničila njeno zamisel o ustanovitvi samostana v Vadsteni. Čeprav bogata gospa\, se je Brigita lotila vsakega dela\, tudi takšnega\, ki so ga opravljale le dekle. Odlikovala se je po dobrodelnosti. Poklicali so jo na dvor za upravnico. Mlademu kralju Magnusu II. Eriksonu\, svojemu bratrancu\, je brez slepomišenja povedala\, da mora svoje razuzdano življenje korenito spremeniti\, če hoče uiti božji kazni. Ni je poslušal in Brigitine napovedi so se uresničile. Ko je videla\, da kralj živi po svoje\, je dvor zapustila ter z možem odšla na božjo pot v špansko Kompostelo. Med romanjem je mož umrl v cistercijanskem samostanu Alvastra na Španskem. \nLeta 1346 je Brigita v zamaknjenju dobila naročilo\, naj ustanovi nov red s prvim samostanom v Vadsteni. Ko je bilo vse skoraj uresničeno\, jo je Bog poslal v Rim\, kjer se je lotila živahne politične dejavnosti\, s katero je posegla v celotno dogajanje tedanje Zahodne Evrope. Šlo ji je predvsem za mir in edinost\, kajti krvaveče rane njenega časa so bile razprtije\, spori\, razkol. V tej službi je ostala zadnjih štiriindvajset let svojega življenja. Umrla je 23. julija 1373 v Rimu in sicer med mašo. \nNjeno truplo so v zmagoslavnem sprevodu prepeljali iz Rima v Vadsteno\, kjer so jo položili k zadnjemu počitku v samostanski cerkvi. Prva prednica Brigitinega reda je bila njena hči Katarina (Cerkev jo časti kot svetnico in se je spominja 24. marca). Njen grob je kmalu postal priljubljena božja pot kraljev in kraljic pa tudi številnih kristjanov iz raznih dežel. Vadstena se je razvila v pomembno kulturno središče na evropskem severu. Tam je bila tudi najpomembnejša srednjeveška knjižnica na Švedskem in prva švedska tiskarna. To izredno ženo so tudi protestanti sprejeli za svojo in jo častijo kot narodno svetnico. \nPapež Janez Pavel II. jo je razglasil za sozavetnico Evrope ob sv. Katarini Sienski in sv. Tereziji Benedikti od Križa/Edith Stein. \nVir: revija.ognjišče.si in Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sv-brigita-sozavetnica-evrope-praznik/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/brigita.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20220723
DTEND;VALUE=DATE:20220724
DTSTAMP:20260623T231026
CREATED:20220630T174957Z
LAST-MODIFIED:20220630T174957Z
UID:10001724-1658534400-1658620799@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:V Budimpešti eden največjih slavilnih koncertov v Evropi
DESCRIPTION:Lepo vabljeni\, da se udeležite slavilnega koncerta\, ki bo potekal v soboto\, 23. julija 2022\, v Puskas Areni v Budimpešti. Nastopili bodo svetovno znani glasbeniki krščanske slavilne glasbe\, s katerimi bomo skupaj molili za mir. Koncert je namenjen vsem starostnim skupinam. \nPrijave zbiramo na spletni strani Katoliške mladine. Informacije o vstopnini za koncert\, avtobusnem prevozu iz Slovenije na dan koncerta in ostale informacije dobite pri Katoliški mladini. \nV kolikor bi se na koncert odpravili z večjo skupino\, nas lahko kontaktirajte na mail info@katoliskamladina.si. \nMatevž Mehle\, Katoliška mladina \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/v-budimpesti-eden-najvecjih-slavilnih-koncertov-v-evropi/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Logo-Katoliska-mladina.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20220722
DTEND;VALUE=DATE:20220723
DTSTAMP:20260623T231026
CREATED:20220630T181048Z
LAST-MODIFIED:20220630T181048Z
UID:10001729-1658448000-1658534399@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sv. Marija Magdalena\, praznik
DESCRIPTION:22. julija v Katoliški cerkvi obhajamo praznik sv. Marije Magdalene\, prve priče\, ki je videla Vstalega\, in prve glasnice\, ki je apostolom oznanila vstajenje Gospoda. \nDolgo časa so v pobožnosti in v umetnosti Marijo Magdaleno istili z Marijo iz Betanije\, sestro Lazarja in Marte\, ter z neimenovano ‘veliko grešnico’\, ki je Jezusu v farizejevi hiši med obedom mazilila noge\, potem ko jih je oprala s svojimi solzami ter obrisala s svojimi lasmi. Zdaj je dokazano\, da gre za tri različne osebe. \n\nGod svete Marije Magdalene praznik za vso Cerkev\nVloga ženske v Katoliški Cerkvi v Sloveniji\n\nSvetnici je ime Marija\, Magdalena je njen priimek\, ki pove\, da je bila doma iz Magdale\, ribiškega mesteca na zahodnem bregu Genezareškega jezera. Iz dveh pripomb v Lukovem in Markovem evangeliju vemo\, da je Jezus iz Marije iz Magdale izgnal sedem hudih duhov. Število sedem v Svetem pismu pomeni veliko število\, množico. Ta omemba hoče povedati\, da je bila Marija popolnoma v oblasti hudih duhov. V skupini žena\, ki so stregle zboru apostolov in njihovemu Učitelju\, se Marija Magdalena vedno imenuje na prvem mestu. \nMarija Magdalena je ostala Jezusu zvesta vse do konca do smrti na Kalvariji in še do groba. Pod križem je vztrajala z Jezusovo materjo Marijo in z edinim učencem Janezom\, ki ni strahopetno pobegnil. Ko je minil praznični dan velike noči\, so Marija Magdalena\, Marija\, mati Jakobova\, in Marija Saloma kupile dišav\, da bi Jezusovo telo v grobu mazilile. Evangelist Janez pa nam je ohranil čudoviti prizor srečanja Marije Magdalene z vstalim Jezusom. Ko je stoječ ob grobu jokala\, [o je Jezus sočutno vprašal: »Žena\, kaj jokaš? Koga iščeš?« Magdalena je mislila\, da govori z vrtnarjem\, zato je prosila\, naj ji pokaže\, kam je del Jezusovo telo. Ko jo je Jezus poklical po imenu: »Marija!«\, pa ga je prepoznala. Trdno je bila prepričana\, da je Gospod vstal od mrtvih in to veselo novico je nemudoma sporočila njegovim učencem. \nSkozi vsa stoletja cerkvene zgodovine razmišlja pisec slovenskega življenjepisa svete Marije Magdalene\, srečujemo žene\, ki učencem naznanjajo Jezusovo sporočilo. In tudi v današnjih dneh je na svetu nešteto žena\, ki so pripravljene služiti Jezusu in njegovemu vstajenjskemu oznanilu. Marija Magdalena je kakor nalašč njihova svetnica. Grki so jo že zgodaj častili kot “nosilko miru in enakovredno apostolom”. \nUmetniki jo upodabljajo s posodico z mazilnim oljem\, stoječo pod križem\, ali kot spokornico z razpuščenimi lasmi (po zgrešenem enačenju z evangeljsko grešnico) s knjigo\, s Križanim\, s spokornim bičem v rokah in z mrtvaško glavo pred seboj. (Povzeto po reviji Ognjišče) \nPapež Frančišek je v okviru jubileja Usmiljenja določil\, da se god sv. Marije Magdalene povzdigne v praznik\, da bi izpostavil »pomembnost te ženske\, ki je pokazala veliko ljubezen do Kristusa in ki jo je Kristus zelo ljubil«. Kot je zapisano v dekretu\, ki ima naslov Apostolorum Apostola in ima datum 3. junij 2016\, »se odločitev umešča v sedanji cerkveni kontekst\, ki zahteva bolj poglobljen premislek o dostojanstvu ženske\, novi evangelizaciji in veliki skrivnosti božjega usmiljenja«. Sveti Janez Pavel II. je veliko pozornosti namenil ne le pomembni vlogi ženske pri Kristusovem poslanstvu in poslanstvu Cerkve\, ampak tudi posebni vlogi Marije Magdalene kot »prvi priči\, ki je videla Vstalega\, in prvi glasnici\, ki je apostolom oznanila vstajenje Gospoda«. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sv-marija-magdalena-praznik-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/magdalena.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20220711
DTEND;VALUE=DATE:20220712
DTSTAMP:20260623T231026
CREATED:20220630T180429Z
LAST-MODIFIED:20220630T180429Z
UID:10001728-1657497600-1657583999@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sv. Benedikt\, zavetnik Evrope\, praznik
DESCRIPTION:Svetega Benedikta\, začetnika zahodnega meništva\, je papež Pavel VI. 24. oktobra 1964 razglasil za prvega zavetnika Evrope\, ker je “s križem\, knjigo in plugom prinesel krščanski napredek narodom\, razkropljenim od Sredozemskega morja do Skandinavije\, od Irske do prostranih nižin Poljske”. \nPoljak Janez Pavel II.\, prvi slovanski papež\, je leta 1980\, ob 1500 letnici rojstva sv. Benedikta\, dejal\, da je bila Evropa na novo rojena ob propadu velikega rimskega imperija. »Ko se je porajala na njegovih kulturnih temeljih\, je po zaslugi benediktinskega duha iz tistega izročila povzela in v dediščino evropske in vesoljne kulture utelesila vse tisto\, kar bi se sicer izgubilo.« Redovna pravila\, ki jih je sestavil sveti Benedikt in jih imenujejo “evangelij\, presajen v resnično življenje”\, je mogoče povzeti v treh besedah: ‘Ora et labora!’ (Moli in delaj). Skladno povezovanje dela in molitve je ideal krščanskega prizadevanja za popolnost ali izpolnjevanje božje volje. \nPapež Gregor Veliki\, ki je sestavil življenjepis sv. Benedikta v obliki pogovora z namišljenim diakonom Petrom\, pove\, da se je Benedikt rodil v plemeniti družini v Nursiji to je današnje mestece Norcia v Umbriji in sicer okoli leta 480. O njegovi družini vemo le to\, da je imel sestro dvojčico Sholastiko\, ki je vse življenje hodila po bratovih stopinjah in ga posnemala tudi v svetništvu (njen god obhajamo 10. februarja). Starši so Benedikta poslali v Rim\, da bi se izpopolnil v pravnih vedah\, toda prav kmalu je bil sit Rima in njegove pokvarjenosti. Najprej se je umaknil v bližino mesta Tivoli\, kjer si je poiskal družbo enako mislečih. Kmalu je spoznal\, da ta družba ni zanj\, zato se je skril v samotno sotesko reke Aniene nedaleč od mesta Subiaco\, ker je želel biti popolnoma ločen od sveta\, da bi ob branju in premišljevanju Svetega pisma in v molitvi našel stik z Bogom ter prodrl v globine svoje duše. Pa ni bil dolgo sam. Nekega dne so se pred njegovo votlino prikazali puščavniki iz Vicovara in ga prosili\, naj namesto umrlega predstojnika prevzame vodstvo njihove skupnosti. Benedikt je njihovo gorečo prošnjo uslišal. Puščavniki pa so bili svojeglavi\, zato jih je zapustil. Po dolgem premisleku je sprejel vodstvo nove redovne skupnosti\, ki se je bila voljna ravnati po njegovih pravilih. Tem svojim redovnikom je Benedikt hotel biti ‘oče’\, to namreč pomeni beseda ‘abbas’ ali po slovensko ‘opat’. \nČez nekaj časa je izbral najboljše menihe iz dvanajstih samostanov\, ki jim je bil ‘oče’\, in se napotil proti jugu. Ustavil se je pri mestu Cassino pri Neaplju\, zgrajenim pod visokim gričem. Na vrhu tega griča je zrastel znameniti samostan Montecassino\, ki velja za matično hišo benediktinskega reda in v nekem smislu vseh samostanov na krščanskem Zahodu. Stari viri postavljajo začetek Montecassina v leto 529: ta letnica ima tudi simboličen pomen tega leta je namreč bizantinski cesar Justinijan dal zapreti zadnjo pogansko šolo v Atenah\, Montecassino pa je zasvetil kot novo žarišče krščanske kulture. Skupnost na Montecassinu je opat Benedikt vodil vse do svoje smrti\, najbrž leta 547. \n  \nBesedilo je s spletne strani revije Ognjišče. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sv-benedikt-zavetnik-evrope-praznik/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/3c4badb58a9afce704b1b968ac57b9d4b9d671cc-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20220705
DTEND;VALUE=DATE:20220706
DTSTAMP:20260623T231026
CREATED:20220630T180122Z
LAST-MODIFIED:20220630T180122Z
UID:10001727-1656979200-1657065599@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Ciril in Metod\, sozavetnika Evrope\, slovesni praznik
DESCRIPTION:V Katoliški cerkvi 5. julija obhajamo slovesni praznik sv. bratov Cirila in Metoda\, slovanskih apostolov in sozavetnikov Evrope. Imenujemo ju tudi apostola Slovanov zaradi pomembnega misijonskega dela med slovanskimi ljudstvi. \nCiril in Metod sta bila misijonarja grškega rodu\, ki sta pri oznanjevanju in širjenju krščanske vere uporabljala glagolico. Ciril se je rodil okrog l. 826 ali 827\, Metod pa okrog l. 812 ali 815 v Solunu. Pri krstu so ju poimenovali Konstantin in Mihael\, vendar sta ob vstopu v samostan imeni spremenila. Najprej sta delovala kot knjižničar in učitelj filozofije. Mladost sta preživela v okolici Soluna\, cesar pa ju je okrog l. 860 poslal misijonarit na polotok Krim. \nMoravski knez Rastislav ju je okrog l. 860 povabil med slovanske narode\, kjer sta delovala na tedanjem velikomoravskem ozemlju\, ki je zajemalo današnjo vzhodno Slovenijo\, vzhodno Hrvaško\, Madžarsko\, Češko\, Slovaško\, južno Poljsko\, jugovzhodno Nemčijo in zahodno Ukrajino ter širila krščansko oznanilo v slovanskem jeziku. Po treh letih na Moravskem sta odšla v Panonijo in od tam preko Benetk v Rim. Pri papežu Hadrijanu II. (867–872) sta dobila dovoljenje za opravljanje bogoslužja v slovanskem jeziku. \nCiril je v Rimu zbolel in umrl\, papež Hadrijan II. pa je Metoda poslal h knezu Koclju v Panonijo. Na tem ozemlju je prišel v spor z nemškimi duhovniki in bil obtožen krivoverstva. Po izpustitvi mu je papež Janez VIII. (872–882) ponovno dovolil uporabo slovanskega jezika za bogoslužno rabo. \nNjun godovni dan v Katoliški Cerkvi obhajamo 5. julija\, v neslovanskih deželah pa 14. februarja. Pravoslavna Cerkev njun god obhaja 11. maja\, 24. maja pa godujeta po julijanskem koledarju. Sveti papež Janez Pavel II. (1978–2005) ju je leta 1980 imenoval za sozavetnika Evrope. V ljubljanski nadškofiji sta glavna zavetnika\, v mariborski nadškofiji pa druga zavetnika nadškofije. V murskosoboški škofij je sv. Metod glavni zavetnik škofije\, njun god pa v Katoliški cerkvi v Sloveniji obhajamo kot slovesni praznik. \nPraznik apostolov Slovanov je priložnost za ovrednotenje in zavedanje njunega pomena na področju evropske kulturne\, zgodovinske in jezikovne dediščine\, ki je povezana tudi z našo deželo. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/ciril-in-metod-sozavetnika-evrope-slovesni-praznik-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/ciril-in-metod4.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20220704
DTEND;VALUE=DATE:20220710
DTSTAMP:20260623T231026
CREATED:20220630T174834Z
LAST-MODIFIED:20220630T174834Z
UID:10001723-1656892800-1657411199@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Ignacijanske duhovne vaje v Hiši kruha pri Svetem Duhu
DESCRIPTION:Ignacijanske duhovne vaje v tišini  bodo od 4. do 9.julija (ponedeljek zvečer do sobote kosila) v Hiši kruha pri Svetem Duhu. Vodila jih bo Anja Kastelic s spremljevalci. \nDuhovne vaje so namenjene vsem\, ki si želijo globlje v Besedo in dinamiko duhovnega razločevanja. \nPrijave in info na: feg.slovenija@gmail.com \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/ignacijanske-duhovne-vaje-v-hisi-kruha-pri-svetem-duhu/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Hiša-kruha1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20220703T100000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20220703T170000
DTSTAMP:20260623T231026
CREATED:20220701T075157Z
LAST-MODIFIED:20220701T075157Z
UID:10001732-1656842400-1656867600@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Nedelja Slovencev po svetu
DESCRIPTION:Prva nedelja v juliju je že vrsto let posvečena Slovencem\, ki živijo izven meja Slovenije\, v različnih deželah in na drugih kontinentih. Slovesno sveto mašo v Slovenskem narodnem svetišču na Brezjah\, bo ob 10. uri daroval mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl. \nLepo vabljeni. \nVir: Marija.si
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/nedelja-slovencev-po-svetu-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Brezje-Ivan-Rampre.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20220629T090000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20220629T090000
DTSTAMP:20260623T231026
CREATED:20220603T183344Z
LAST-MODIFIED:20220603T183344Z
UID:10001713-1656493200-1656493200@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Mašniško posvečenje
DESCRIPTION:Na god apostolov Petra in Pavla\, 29. junija\, ob 9. uri\, bo ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore OFM v ljubljanski stolnici v mašnike posvetil diakone.
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/masnisko-posvecenje-4/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Stolnica-zrak-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20220629
DTEND;VALUE=DATE:20220630
DTSTAMP:20260623T231026
CREATED:20220603T194009Z
LAST-MODIFIED:20220603T194009Z
UID:10001718-1656460800-1656547199@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Slovesni praznik apostolov sv. Petra in Pavla
DESCRIPTION:V Katoliški cerkvi 29. junija praznujemo slovesni praznik apostolov sv. Petra in Pavla. \nPeter je bil ribič iz Betsajde ob Genezareškem jezeru. Jezus ga je poklical\, da bi bil ribič ljudi in da bi kasneje kot pastir tudi vodil Cerkev kot Božje ljudstvo. Po svetopisemskem izročilu mu je Jezus po tem\, ko ga je poklical za učenca\, spremenil ime v Peter: »Ti si Peter in na tej skali bom sezidal svojo Cerkev in vrata podzemlja je ne bodo premagala. Dal ti bom ključe nebeškega kraljestva; in kar koli boš zavezal na zemlji\, bo zavezano v nebesih; in kar koli boš razvezal na zemlji\, bo razvezano v nebesih« (Mt 16\,18–20). Zelo pomembna izkušnja v Petrovem življenju je bila ta\, da je Jezusa\, po tem\, ko je bil le-ta prijet\, kljub temu\, da se je ob njem vzgajal in učil približno tri leta\, trikrat zatajil. Po Jezusovem vnebohodu Peter nastopa kot voditelj apostolov in mlade Cerkve. Nekaj časa je bil škof v Antiohiji\, okoli leta 42 pa je odšel v Rim. Od tam je vernikom v Mali Aziji poslal dve pismi (1 Pt in 2 Pt)\, življenjsko pot pa je sklenil z mučeništvom. \nPo zgodovinskih virih naj bi apostol Peter vladal do leta 67 po Kr. Več zgodnjekrščanskih spisov potrjuje\, da je Peter umrl nasilne smrti v Rimu v času vladanja cesarja Nerona. Na kraju njegovega mučeništva je dal cesar Konstantin leta 350 postaviti veliko baziliko. Sedanja bazilika sv. Petra v Vatikanu je bila postavljena v letih med 1506 in 1526. Pod njenim glavnim oltarjem je gob apostola Petra\, čigar nasledniki so papeži oz. rimski škofje. \nApostol Pavel se je rodil okrog leta 10 po Kr. v Tarzu\, v glavnem mestu takratne rimske province Kilikije. Po rodu je bil Jud\, po očetu pa je podedoval rimsko državljanstvo. Bil je farizej in poznavalec judovstva\, ki je do spreobrnjenja na poti v Damask preganjal kristjane. Apostol Pavel je ob rojstvu dobil ime Savel\, po spreobrnjenju pa se je dal krstiti in ime spremenil v Pavel. \nO delovanju apostola Pavla poroča evangelist Luka v Apostolski delih. Obhodil je velik del takratne rimske države in ustanavljal cerkvene občine ter jih spodbujal s pismi. Danes poznamo štirinajst ohranjenih Pavlovih pisem\, ki so po vsebini in obsegu za štirimi evangeliji najpomembnejši del Svetega pisma Nove zaveze. Podobno kot apostol Peter je tudi on umrl mučeniške smrti za časa cesarja Nerona okrog leta 67. \nPraznika obeh apostolov je Cerkev obhajala že v 4. stoletju. Najstarejši rimski koledar Furija Dionizija Filokala iz leta 354 navaja 29. junij kot praznik apostolov Petra in Pavla. Na predvečer ali na praznik apostolov Petra in Pavla slovenski škofje diakone posvečujejo v duhovnike. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/slovesni-praznik-apostolov-sv-petra-in-pavla-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Greco_El_-_Sts_Peter_and_Paul.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20220625T100000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20220625T100000
DTSTAMP:20260623T231026
CREATED:20220603T182921Z
LAST-MODIFIED:20220603T182921Z
UID:10001712-1656151200-1656151200@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Diakonsko posvečenje
DESCRIPTION:Ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore OFM\, bo 25. 6.\, ob 10. uri\, v župniji Ljubljana – Koseze\, posvetil v diakone\, kandidate za diakonsko službo.
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/diakonsko-posvecenje-5/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Ljubljana-Koseze.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20220624T210000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20220625T080000
DTSTAMP:20260623T231026
CREATED:20220601T130219Z
LAST-MODIFIED:20220603T182341Z
UID:10001710-1656104400-1656144000@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Zahvalno romanje ob koncu študijskega leta
DESCRIPTION:Letošnje zahvalno romanje na Brezje ob zaključku študijskega leta bo potekalo v noči s 24. na 25. junij. Začeli bomo ob 21.00 izpred župnijske cerkve Ljubljana – Šentvid. Jutranja sveta maša bo ob 7.00 pred cerkvijo na Brezjah. Romanje bo organizirano tudi iz drugih krajev po Sloveniji\, seznam teh bo objavljen na spletni strani Katoliške mladine. \nMatevž Mehle\,Katoliška mladina
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/zahvalno-romanje-ob-koncu-studijskega-leta/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Brezje-Ivan-Rampre.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20220624
DTEND;VALUE=DATE:20220625
DTSTAMP:20260623T231026
CREATED:20220603T193734Z
LAST-MODIFIED:20220603T193836Z
UID:10001717-1656028800-1656115199@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Srce Jezusovo\, slovesni praznik
DESCRIPTION:Osem dni po prazniku svetega Rešnjega telesa in Rešnje krvi obhaja Cerkev slovesni praznik Srca Jezusovega. Letos je to 24. junija. \nPraznik skuša prodreti v globino in notranje jedro Kristusove skrivnosti\, v jedro\, iz katerega pritekajo vsa velika dela v naše odrešenje\, posebno še Kristusova daritev na križu. In to je tista ljubezen\, ki je bila od vekov skrita v brezdanjih globinah troedinega Boga\, ki pa si je prevzela našo človeško naravo in nas v Kristusu začela ljubiti tudi s človeškim srcem ter dosegla svoj vrhunec v kalvarijski daritvi\, ko so iz prebodene Kristusove strani začele teči reke žive vode\, ki odslej nikdar več ne bodo usahnile. \nZgodovina češčenja Jezusovega Srca se začenja z apostolom Janezom\, ki se je naslonil na Jezusove prsi (prim. Jn 13\, 15; 21\, 20) in apostola Pavla\, ki je svoje vernike imel rad v Ljubezni Jezusa Kristusa (prim. Flp 1\, 8). Češčenje Jezusovega Srca so širili srednjeveški mistiki\, posebno sveti Bernard\, sveti Bonavetura in sveti Bernardin; v tem času so nastale priljubljene pesmi\, litanije in podobe Jezusovega Srca. V 14. stoletju je ta pobožnost nekoliko pojenjala. Spet pa se je poživila v 16. in 17. stoletju\, za kar ima velike zasluge Janez Eudes\, ki ga je papež Pij X. Imenoval začetnika\, učitelja in apostola liturgičnega češčenja Srca Jezusovega\, ker je leta 1670 napisal besedilo za molitveno bogoslužje (brevir) in za mašo v čast Srcu Jezusovemu. \nPapež Leon XIII. je leta 1899 v okrožnici Annum sanctum (Sveto leto) orisal smisel češčenja Srca Jezusovega in vsebino praznika. V okrožnici je tudi napovedal\, da bo za začetek 20. stoletja ves svet posvetil Srcu Jezusovemu. Odobril je tudi litanije Srca Jezusovega. \nOb stoletnici\, odkar je bil praznik Srca Jezusovega razširjen na vso katoliško Cerkev\, je Pij XII. leta 1956 izdal okrožnico Zajemali boste (Haurietis aquas)\, kjer je podal vsestransko in globoko teologijo Srca  Jezusovega. \nPavel VI. je leta 1965 napisal okrožnico Nedoumljivo bogastvo Kristusovo. V njej je znova naglasil pomembnost Srca Jezusovega. V duhu drugega vatikanskega koncila je močno poudaril zvezo\, ki jo ima to češčenje z evharistijo posebej z njenim daritvenim značajem\, se pravi z mašo in obhajilom kot daritvenim obredom. \nČeščenje Srca Jezusovega se nanaša na tisto\, kar je pri Kristusu in sploh pri skrivnosti odrešenja najglobljega\, kar zajema iz globin njegove Božje – človeške ljubezni. Častiti Srce Jezusovo torej pomeni častiti Jezusovo osebo s posebnega vidika njegove odrešenjske ljubezni Zato je jasno\, da ta pobožnost nikakor ne nasprotuje drugim zdravim pobožnostim\, ki jih Cerkev priporoča\, temveč jih krepi\, poglablja in prešinja. \n  \nBesedilo je povzeto s spletne strani stolne župnije Novo mesto. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/srce-jezusovo-slovesni-praznik/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/294566_10150361924478805_76387193804_7995507_24040279_n.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20220623
DTEND;VALUE=DATE:20220624
DTSTAMP:20260623T231026
CREATED:20220603T185504Z
LAST-MODIFIED:20220603T193440Z
UID:10001716-1655942400-1656028799@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Slovesni praznik rojstva Janeza Krstnika
DESCRIPTION:V Katoliški cerkvi 24. junija praznujemo slovesni praznik rojstva Janeza Krstnika\, a ga bomo letos praznovali dan prej\, 23. junija\, saj naslednji dan praznujemo slovesni praznik Srca Jezusovega. \nV koledarju cerkvenega leta se slovesno spominjamo rojstva dveh oseb\, ki sta najpomembnejši v zgodovini odrešenja: učlovečenega Božjega Sina Jezusa Kristusa (na božič\, 25. decembra) in njegove deviške matere Marije (8. septembra). Edini svetnik\, čigar rojstvo Cerkev proslavlja s posebnim praznikom\, je Janez Krstnik\, Jezusov predhodnik. Njegova vloga je posebej pomembna ob prehodu iz Stare v Novo zavezo\, saj Janez Krstnik velja za angela glasnika pred Mesijo. \nEvangelist Luka (prim. Lk 1\,5–25) poroča\, kako je Bog po angelu očetu Zahariju naznanil Janezovo rojstvo\, podobno kot kasneje Mariji iz Nazareta učlovečenje Jezusa\, Božjega Sina. V obeh primerih je Božji poslanec določil tudi ime otroka\, s katerim je naznačeno njegovo rojstvo. Ime Janez se po hebrejsko glasi Johanan in pomeni Bog je milostljiv. Janezu pravimo Krstnik zato\, ker je oznanjal krst spokornosti in je tiste\, ki so se s pokoro hoteli pripraviti na Odrešenikov prihod\, krščeval v reki Jordan; predvsem pa je dobil vzdevek Krstnik zato\, ker je krstil Jezusa (prim. Mt 3\,13–17; Mr 1\,9–11 in Lk 3\,21–22) ter ga pri tem razglasil za obljubljenega Mesija. \n  \nBesedilo je povzeto po knjigi Svetnik za vsak dan msgr. Silvestra Čuka. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/slovesni-praznik-rojstva-janeza-krstnika-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/955_rojstvo_janeza_krstnika_masa_zvecer_pred_praznikom.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20220618T083000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20220618T140000
DTSTAMP:20260623T231026
CREATED:20220601T113748Z
LAST-MODIFIED:20220601T113748Z
UID:10001709-1655541000-1655560800@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:54. narodno romanje bolnikov\, invalidov in starejših na Brezje
DESCRIPTION:V soboto\, 18. junija 2022\, bo po dveh letih zopet potekalo narodno romanje bolnikov\, invalidov in starejših na Brezje brez omejitev zaradi ukrepov ob epidemiji. Prav epidemijaje najbolj prizadela bolnike\, starejše in invalide in jim onemogočila druženje in druge aktivnosti\, zato je še posebej v letošnjem letu naše poslanstvo\, da jih povabimo in jim omogočimo\, da se romanja udeležijo. \nVabimo župnije\, župnijske Karitas\, da v vašem kraju starejše\, bolne\, invalide povabite na romanje. Poleg tega vas prosimo\, če le zmorete\, da organizirate tudi avtobusne prevoze in spremstvo na avtobusih. S tem bomo omogočili udeležbo predvsem tistim\, ki si želijo\, pa nimajo svojih prevozov. \nPotek romanja: \n– od 8.00 dalje zbiranje romarjev\, \n– ob 9.00 uri molitev rožnega venca in petje\, \n– ob 10.00 slovesna romarska sveta maša\, somaševanje vodi msgr. Maksimilijan \nMatjaž\, celjski škof\, \n– ob 13.30 večernice s petimi litanijami. \nHvala za pomoč pri romanju in se vidimo na Brezjah. Veselimo se srečanja na Brezjah. \nVir: Karitas.si
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/54-narodno-romanje-bolnikov-invalidov-in-starejsih-na-brezje/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Brezje1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20220616
DTEND;VALUE=DATE:20220617
DTSTAMP:20260623T231026
CREATED:20220603T184958Z
LAST-MODIFIED:20220603T184958Z
UID:10001715-1655337600-1655423999@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Praznik sv. Rešnjega telesa in krvi
DESCRIPTION:Praznik sv. Rešnjega telesa in krvi bomo v Katoliški cerkvi praznovali v četrtek\, 16. junija 2022. \nNa ta dan obhajamo Jezusovo navzočnost v zakramentu sv. Rešnjega telesa in krvi – evharistije\, ki je središče krščanske vere in zakramentalnega življenja vernih. Na praznik so ponekod v navadi različne oblike procesij\, s čimer verniki tudi navzven pokažejo svojo vero. Praznik je zapovedan\, zato se katoličani ta dan udeležijo bogoslužja. \n  \n\nPraznik nima stalnega datuma\, saj je določen glede na praznik velike noči in ga obhajamo v četrtek drugi teden po prazniku binkoštih. \n\nIzraz evharistija prihaja iz grškega glagola eucharistein\, ki pomeni zahvaljevati se. Evharistija je primarni zakrament predvsem zato\, ker je pri drugih zakramentih prisotno deleženje pri neki Kristusovi kreposti\, pri evharistiji pa je vsebovan Kristus sam\, učlovečena Beseda\, glavni avtor zakramentov. Sama v sebi je evharistija najprej zakrament Božje ljubezni do ljudi\, kot jo označuje tridentinski koncil. Nato je zakrament edinosti Cerkve\, saj se z evharistijo izrazi in hkrati uresničuje edinost Božjega ljudstva. Z drugim vatikanskim koncilom bi lahko sintetizirali\, da je Kristus pri zadnji večerji zaupal svoji Cerkvi “spomin svoje smrti in svojega vstajenja: zakrament dobrotljivosti\, znamenje edinosti\, vez ljubezni\, velikonočno gostijo\, v kateri se prejema Kristus\, duša napolnjuje z milostjo in nam daje poroštvo prihodnje slave” (B 47). \nVidiki zakramenta evharistije  \nZa zakrament evharistije so se v zgodovini Cerkve izoblikovali različni vidiki in različna imena. Jezus je pri zadnji večerji z učenci\, pri kateri je kruh spremenil v svoje telo ter vino v svojo kri\, postavil zakrament evharistije\,[1] njegovo obhajanje pa je od začetkov krščanstva razpoznavno znamenje kristjanov. Postavitve zakramenta evharistije se spominjamo pri vsaki maši\, posebej tedaj\, ko duhovnik izreka posvetilne besede nad kruhom in vinom.[2] Kristjani verujemo\, da kruh po prebistvenju (transsubstanciaciji) postane Jezusovo telo\, vino pa Jezusova kri. \nPosvečene hostije se hranijo v ciborijih\, eno hostijo pa v običajno umetniško izdelani monštranci.[3] Namen hranjenja posvečenih hostij je dejstvo Jezusove trajne navzočnosti v zakramentalni obliki kot tudi možnost za češčenje. Duhovniki monštranco izpostavljajo v češčenje za posebne priložnosti\, ob veliki noči in prazniku sv. Rešnjega telesa in krvi pa so v navadi tudi procesije\, ki potekajo po cerkvah in/ali v bližnji okolici. Za praznik sv. Rešnjega telesa in krvi je marsikje v navadi postavljanje začasnih kapelic ali oltarjev\, mimo katerih poteka sprevod. Duhovnika z monštranco poleg bogoslužnih sodelavcev spremljajo verniki in s tem izrazijo zunanjo versko pripadnost. \nZakrament evharistije skupaj s krstom in birmo sodi med zakramente uvajanja v krščanstvo. Otroci\, ki so redno vključeni v proces kateheze\, ki poteka v župnijah\, v Cerkvi na Slovenskem k prvemu obhajilu pristopijo na koncu tretjega razreda. Evharistija pomeni tako polnost in vrh uvajanja v krščanstvo. \n\n[1] Prim. Mt 26\,26–30\, Mr 14\,22–26; Lk 22\,14–23 in 1 Kor 11\,23–25.\n[2] Ko je šel prostovoljno v trpljenje\, je vzel kruh\, se zahvalil\, ga razlomil\, dal svojim učencem in rekel: »Vzemite in jejte od tega vsi\, to je moje telo\, ki se daje za vas.« Prav tako je po večerji vzel kelih\, se spet zahvalil\, ga dal svojim učencem in rekel: »Vzemite in pijte iz njega vsi\, to je kelih moje krvi nove in večne zaveze\, ki se za vas in za vse preliva v odpuščanje grehov. To delajte v moj spomin.«\n[3] Monštranca je sveta posoda\, umetniško izdelana\, s podstavkom in stekleno odprtino\, v katero se postavi sveta hostija v javno čaščenje. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/praznik-sv-resnjega-telesa-in-krvi/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Najsvetejše-p.-Ivan-Rampre-Selca_1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20220607T200000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20220607T200000
DTSTAMP:20260623T231026
CREATED:20220604T181600Z
LAST-MODIFIED:20220604T181600Z
UID:10001721-1654632000-1654632000@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Večer Plus+
DESCRIPTION:Bog v središču. Slavljenje. Molitev v tišini. Spoved. Življenjske zgodbe. \nPriložnost za vsakega\, da se umiri\, okrepi\, prejme upanje\, najde svoje mesto v svetu. Tudi v letu 2021/22. \nVečere pripravljata Katoliška mladina in skupina Svetnik. \nNaslednji večer bo: \nDATUM: 7. 6. 2022\, ob 20.00 \nKRAJ: Antonov dom na Viču \nZA KOGA: večeri so odprti za vse starosti \nVir: Katoliška mladina
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/vecer-plus-3/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Logo-Katoliska-mladina.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20220606T163000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20220606T170000
DTSTAMP:20260623T231026
CREATED:20220603T195606Z
LAST-MODIFIED:20220603T195606Z
UID:10001720-1654533000-1654534800@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Razstava s. Tine Dajčer z naslovom Rojstvo besede
DESCRIPTION:Vabimo vas na odprtje slikarske razstave s. Tine Dajčer Rojstvo besede\, ki bo v ponedeljek\, 6. junija 2022\, ob 16.30 v Meršolovem atriju Zavoda sv. Stanislava. Razstavo bo odprl mag. Anton Česen\, direktor Zavoda sv. Stanislava\, v kulturnem programu pa bodo nastopile dijakinje Škofijske klasične gimnazije. \nRazstava bo na ogled do konca julija\, več o njej pa lahko preberete na galerijski spletni strani. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/razstava-s-tine-dajcer-z-naslovom-rojstvo-besede/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Zavod-sv.-Szanislava-11.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20220605
DTEND;VALUE=DATE:20220606
DTSTAMP:20260623T231026
CREATED:20220603T183757Z
LAST-MODIFIED:20220603T183757Z
UID:10001714-1654387200-1654473599@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Binkošti
DESCRIPTION:S slovesnim praznikom binkošti\, ki ga bomo letos praznovali v nedeljo\, 5. junija 2022\, bomo v Katoliški cerkvi sklenili velikonočni čas. \nPraznik obhajamo 50 dni po veliki noči in je praznik prihoda Svetega Duha\, ker je na ta dan po svetopisemskem sporočilu nad zbrane učence in Božjo mater Marijo prišel Sveti Duh (prim. Apd 2\,1–11; Jn 20\,19–23).[1] \nSveti Duh v življenju krščanske skupnosti\nIz svetopisemskega besedila izhaja pomen delovanja Svetega Duha v Cerkvi in življenju krščanske skupnosti\, saj je on dejavno navzoč ob sprejemanju odločitev (prim. Apd 15\,28)\, izbira oznanjevalce (prim. Apd 13\,2) ter jih vodi (Apd 8\,26–40). Začetki Cerkve so po Apostolskih delih v tesni povezanosti s prihodom Svetega Duha\, zato v drugem Lukovem delu – Apostolskih delih – binkošti zavzemajo središčno mesto. Kakor je Jezus po krstu v Duhu začel svoje delovanje s programskim govorom v nazareški shodnici\, ki ga je sklenil z opozorilom\, da so vsi (ne samo Judje) poklicani k odrešenju; tako tudi Cerkev po svojem binkoštnem krstu (prim. Apd 2\,1–4) začenja svoje poslanstvo s Petrovim govorom v Jeruzalemu (prim. Apd 2\,14 in sl.)\, ki na koncu nakaže univerzalni vidik odrešenja (prim. Apd 2\,39). Tako sta celotno evangeljsko poslanstvo Cerkve\, kakor tudi poslanstvo Jezusa Kristusa prikazana kot delovanje pod vodstvom Svetega Duha.[2] \nApostolska dela pričujejo o delovanju Svetega Duha ne samo ob nastanku Cerkve\, ampak tudi o njegovem stalnem spremljanju Cerkve na njeni poti napredovanja. Celotna knjiga je eno samo sklicevanje na Svetega Duha. Ta je dvakrat omenjen kot prvotni dejavnik odrešenja\, njegovo delo je tudi obrat Cerkev k poganom. Po molitvi\, veri in krstu Sveti Duh podarja moč za pričevanje ter vodi Cerkev pri njenem misijonskem poslanstvu in oznanjevanju evangelija.[3] \nSveti Duh in nova evangelizacija\nSveti Duh je začetnik in počelo vsake evangelizacije\, je prvenstveni nosilec veselega oznanila v svet in prehiteva človeško oznanjevanje evangelija. Papež Pavel VI. (1963–1978) je izpostavil vlogo Svetega Duha kot glavnega dejavnika evangelizacije\, zato mora Cerkev bolj premišljevati naravo\, vlogo in način delovanja Svetega Duha v današnji družbi in evangelizaciji. Ko Cerkev danes čuti potrebo po novi evangelizaciji\, pravzaprav čuti potrebo po bolj odločni poslušnosti in odprtosti za delovanje Svetega Duha.[4] \nNova evangelizacija\, ki pomeni prehod od tradicionalne k osebni veri\, pomeni tudi novo prisluškovanje Svetemu Duhu\, ki tudi za danes pozna prave rešitve za nastale razmere. Evangelizacija je tudi »nova«\, ker Sveti Duh neprestano ustvarja novost Božje besede in ljudi na novo duhovno prebuja. Sveti Duh je tisti\, ki evangeliju odpira pot v srca ljudi in družbe (prim. Apd 16\,9–10) ter konkretizira evangeljsko sporočilo v sodobni čas in okolje.[5] \nIzraz binkošti in cerkveno leto\nBeseda binkošti izhaja iz nemškega jezika (Pfingsten iz ‘der fünfzigste Tag’ (petdeseti dan))\, pojem pa izhaja iz grške besede pentekoste’ (hemera)\, kar pomeni petdeseti (dan). Po binkoštih se v Katoliški Cerkvi nadaljuje liturgični čas med letom\, ki traja do konca cerkvenega leta oziroma do začetka adventnega časa. Velikonočno svečo v cerkvah z oltarnega prostora odnesejo h krstnemu kamnu\, duhovniki in drugi sodelavci pa pri bogoslužju nosijo liturgična oblačila v zeleni barvi. \n\n\n\n[1] Apd 2\,1–11: Ko je prišel binkoštni dan\, so bili vsi zbrani na istem kraju. Nenadoma je nastal z neba šum\, kot bi se bližal silovit vihar\, in napolnil vso hišo\, kjer so se zadrževali. Prikazali so se jim jeziki\, podobni plamenom\, ki so se razdelili\, in nad vsakim je obstal po eden. Vsi so bili napolnjeni s Svetim Duhom in začeli so govoriti v tujih jezikih\, kakor jim je Duh dajal izgovarjati. V Jeruzalemu so tedaj prebivali Judje\, pobožni možje iz vseh narodov pod nebom. Ko se je razširil glas o tem\, se je zbrala množica ljudi\, ki so bili vsi iz sebe\, ker jih je vsakdo slišal govoriti v svojem jeziku. Strmeli so\, se čudili in govorili: Glejte\, ali niso vsi ti\, ki govorijo\, Galilejci? Kako\, da jih slišimo vsak v svojem materinem jeziku? Parti\, Medijci in Elamci in tisti\, ki prebivamo v Mezopotamiji\, Judeji in Kapadokiji\, v Pontu in Aziji\, v Frigiji in Pamfiliji\, v Egiptu in v libijskih krajih blizu Cirene\, in mi iz Rima\, ki se zdaj mudimo tukaj\, Judje in spreobrnjenci\, Kreni in Arabci – vsi jih slišimo\, kako v naših jezikih oznanjajo velika Božja dela!\nJn 20\,19–23: Pod noč tistega dne\, prvega v tednu\, ko so bila tam\, kjer so se učenci zadrževali\, vrata iz strahu pred Judi zaklenjena\, je prišel Jezus\, stopil mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« In ko je to rekel\, jim je pokazal roke in stran. Učenci so se razveselili\, ko so videli Gospoda. Tedaj jim je Jezus spet rekel: »Mir vam bodi! Kakor je Oče mene poslal\, tudi jaz vas pošiljam.« In ko je to izrekel\, je dihnil vanje in jim dejal: »Prejmite Svetega Duha! Katerim grehe odpustite\, so jim odpuščeni; katerim jih zadržite\, so jim zadržani.«\n[2] Prim. C. Sorč\, Sveti Duh\, v: Priročnik dogmatične teologije\, Družina 2003\, 524.\n[3] Prim. C. Sorč\, n. d.\, 525.\n[4] Prim. C. Sorč\, n. d.\, 587.\n[5] Prim. C. Sorč\, n. d.\, 587. \n\nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/binkosti-4/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/SvetiDuh.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20220604T200000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20220604T200000
DTSTAMP:20260623T231026
CREATED:20220603T195335Z
LAST-MODIFIED:20220603T195335Z
UID:10001719-1654372800-1654372800@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Slovesna Akademija ob Ignacijevem letu
DESCRIPTION:V soboto\, 4. junija 2022\, ob 20. uri bo v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani akademija ob 400 let kanonizacije sv. Ignacija Lojolskega. \nSlovenski jezuiti\, skupaj z jezuiti vsega sveta\, letos praznujejo 400 let kanonizacije sv. Ignacija Lojolskega. Ljubljančani so kanonizacijo proslavili 4. junija 1622. Na isti dan\, 400 let pozneje\, pripravljajo slovesno akademijo\, s katero želijo izraziti veselje nad vsem\, kar so prejeli in še vedno prejemajo po Ignacijevi karizmi. \nVabilo najdete na tej povezavi. \n\nSv. Ignacij se je rodil leta 1491 v španski pokrajini Baskija. Viteška vzgoja in izobrazba za dvornega paža sta v njem vzbudila veliko željo po slavi in sanjarjenje o služenju dvornim damam. Pri tridesetih letih mu je ob branjenju Pamplone topovska krogla razmesarila nogo. V večmesečnem okrevanju pa se je njegovo življenje pričelo temeljito spreminjati. Ob branju Svetega pisma in življenja svetnikov je začel postavljati pod vprašaj svoje dotedanje življenjske ideale in se vse bolj navduševati ob zgledih svetnikov. Po okrevanju je zapustil domači grad v Lojoli in se odpravil na romanje. \n\nV Manresi\, kraju blizu Montserrata v Kataloniji\, je preživel eno leto v molitvi in askezi. V tem času je doživljal velike notranje spremembe v sebi\, kar sam imenuje spreobrnjenje. Svojo izkušnjo molitve tega časa je zapustil drugim v znameniti knjižici Duhovne vaje in drugih spisih. \n\nNjegova želja je bila\, da bi lahko živel in deloval v Sveti deželi\, v krajih\, kjer je živel in deloval Jezus. Zato se je odpravil na romanje v Jeruzalem. Vendar mu zaradi političnih razmer tistega časa ni bilo dano\, da bi lahko ostal tam. Ob vrnitvi v Evropo pa se je po premisleku posvetil študiju latinščine in filozofije v Parizu. Želel je pomagati dušam\, kot se je sam izrazil. Govoriti z ljudmi o evangeliju in jim na podlagi lastne izkušnje duhovnih vaj pomagati\, da bi tudi sami iskali in našli Boga\, ter svoj odgovor na njegovo ljubezen. Kot neizobražen laik pa je imel v času inkvizicije precej težav z obtožbami o hereziji\, zato se je posvetil filozofskemu in potem še teološkemu študiju. Skupaj s šestimi prijatelji\, ki jih je zbral ob sebi v času študija v Parizu\, je 15. avgusta 1534 na Montmartru naredil zaobljube čistosti in neporočenosti. Odločili so se tudi\, da bodo romali v Jeruzalem\, česar pa zaradi vojne s Turki niso mogli uresničiti. Namesto tega so odšli v Rim in se leta 1538 ponudili na razpolago papežu Pavlu III\, da jih ta pošlje kamor se njemu zdi najbolj potrebno. 15. aprila 1539 so ti prijatelji postavili temelj nove redovne družbe\, ki so jo poimenovali Societas Jesu\, Družba Jezusova. Uradna papeževa potrditev Družbe Jezusove se je zgodila 27. septembra 1540. Eno leto pozneje je bil Ignacij enoglasno izvoljen za prvega vrhovnega predstojnika. Ostal je v Rimu\, kjer je vodil mlado Družbo\, sestavil njene konstitucije\, to je pravno osnovo življenja in delovanja\, si veliko dopisoval z drugimi jezuiti in tudi pastoralno deloval. Njegova posebna skrb so bili predvsem tisti\, za katere se nihče drug ni zavzemal\, reveži\, prostitutke\, judje in podobni. 31. julija 1556 je Ignacij v Rimu umrl. V tem času je bilo po vsem svetu že več kot tisoč jezuitov. Leta 1622 je bil skupaj s svojim velikim prijateljem Frančiškom Ksaverijem razglašen za svetnika. Njegov praznik je v koledarju 31. julija. \nVir: jezuiti.si
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/slovesna-akademija-ob-ignacijevem-letu/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Ljubljana-Sv.-Jakob.jpg
END:VEVENT
END:VCALENDAR