BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Nadškofija Ljubljana - ECPv6.11.0.1//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-WR-CALNAME:Nadškofija Ljubljana
X-ORIGINAL-URL:https://nadskofija-ljubljana.si
X-WR-CALDESC:Dogodki za Nadškofija Ljubljana
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Ljubljana
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20210328T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20211031T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20211109T200000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20211109T200000
DTSTAMP:20260624T214229
CREATED:20211105T090910Z
LAST-MODIFIED:20211105T090910Z
UID:10001610-1636488000-1636488000@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Biblični tečaj: psalmi in slavospevi – biseri svetopisemske duhovnosti
DESCRIPTION:Dom sv. Jožef Celje vabi na Biblični tečaj: psalmi in slavospevi – biseri svetopisemske duhovnosti\, ki ga vodi mag. Klaus Einspieler\, referent za Sveto pismo in liturgijo v krški škofiji. \nCilj tečaja je predstaviti bogastvo svetopisemskih molitev. To se začne s temeljito razlago besedil\, saj po navadi cenimo predvsem to\, kar tudi poznamo. Izbira psalmov se deloma usmerja po cerkvenem letu. Posamezne enote niso tematsko med seboj povezane\, ker sta vsak večer v ospredju dve besedili. To pomeni\, da se lahko udeležite tudi posameznih predavanj. \nTermini: \n1. srečanje: torek\, 9. novembra 2021\, od 20.00 do 21.30: V tvojih očeh je tisoč let kakor včerajšnji dan. (Ps 90\,4) \n2. srečanje: torek\, 16. novembra 2021\, od 20.00 do 21.30: Usmiljen in milostljiv je GOSPOD. (Ps 103\,8) \n3. srečanje: torek\, 23. novembra 2021\, od 20.00 do 21.30: Sédi na mojo desnico. (Ps 110\,1) \n4. srečanje: torek\, 30. novembra 2021\, od 20.00 do 21.30: Pravičnost in mir se bosta poljubila. (Ps 85\,11) \n5. srečanje: ponedeljek\, 6. decembra 2021\, od 20.00 do 21.30: Ozrl se je na svoje ljudstvo in mu pripravil odrešenje. (Lk 1\,68) \n6. srečanje: torek\, 14. decembra 2021\, od 20.00 do 21.30:Vsi konci zemlje so videli zmago našega Boga. (Ps 98\,3) \nBiblični tečaj je brezplačen. Povezava do dogodka\, ki bo potekal preko zooma\, bo objavljena naknadno na www.jozef.si \nSoprireditelji: Referat za Sveto pismo in liturgijo krške škofije\, Sodalitas – katoliški dom prosvete v Tinjah in  Katoliška Prosveta.
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/biblicni-tecaj-psalmi-in-slavospevi-biseri-svetopisemske-duhovnosti/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/41f87a8ad08dbe7ef946c938cdaee8cd898fe18c.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20211109T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20211109T190000
DTSTAMP:20260624T214229
CREATED:20211102T183116Z
LAST-MODIFIED:20211102T183116Z
UID:10001600-1636484400-1636484400@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Večer +
DESCRIPTION:Bog v središču. Slavljenje. Molitev v tišini. Spoved. Življenjske zgodbe. \nPriložnost za vsakega\, da se umiri\, okrepi\, prejme upanje\, najde svoje mesto v svetu. Tudi v letu 2021/22. \nVečere pripravljata Katoliška mladina in skupina Svetnik. \nNaslednji večer bo: \nDATUM: 9. 11. 2021\, ob 19.00 \nKRAJ: Antonov dom na Viču \nZA KOGA: večeri so odprti za vse starosti \nVir: Katoliška mladina
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/vecer/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/VECERI_PLUS_2_square.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20211109
DTEND;VALUE=DATE:20211110
DTSTAMP:20260624T214229
CREATED:20211105T085627Z
LAST-MODIFIED:20211105T085627Z
UID:10001607-1636416000-1636502399@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Posvetitev lateranske bazilike
DESCRIPTION:Cesar Konstantin\, ki je dal kristjanom v rimski državi svobodo\, je izročil papežu tudi lateransko palačo. Ob njej so zgradili baziliko presvetega Odrešenika\, ki so jo leta 324 posvetili. V Lateranu so papeži stanovali dolga stoletja\, dokler se niso preselili v Vatikan. Še danes velja Lateran za sedež rimskega škofa. Posvetitve se spominjamo 9. novembra. \nVir: Hozana.si
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/posvetitev-lateranske-bazilike-3/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20211028
DTEND;VALUE=DATE:20211029
DTSTAMP:20260624T214229
CREATED:20211005T185945Z
LAST-MODIFIED:20211005T185945Z
UID:10001594-1635379200-1635465599@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sv. Simon in Juda Tadej\, apostola
DESCRIPTION:Sv. Simon in Juda Tadej pri nas veljata za zimska svetnika\, ker na ta dan nemalokrat že zapade sneg. Oba sta bila apostola; skupaj sta hodila za Jezusom Kristusom\, skupaj sta oznanjala evangelij po vzhodni Mezopotamiji in Perziji\, skupaj sta zaradi vere trpela in umrla mučeniške smrti. Oba sta bila vneta in »silovita« apostola! \n  \nIz življenja …\n \nSimon z dodatnim imenom »Kananejec« oziroma »Gorečnik« je omenjen v seznamu apostolov v treh evangelijih in v Apostolskih delih (Mt 10\,4; Mr 3\,18; Lk 6\,15; Apd 1\,13). Njegovo dodatno ime Kananejec (iz hebrejske qana) ali Gorečnik pomeni\, da je Simon prej pripadal verski skupnosti zelotov – gorečnikov\, ki je bila prežeta s politično obravnavanim mesijanizmom.  Bil je Alfejev sin\, ki je bil brat Jezusovega krušnega očeta Jožefa. Potemtakem je bil Simon Jezusov bratranec. Po izročilu naj bi imel še dva brata: apostola Jakoba mlajšega in Juda Tadeja. \n  \nApostol Juda Tadej ima podobne značilnosti kot Simon\, saj njegovo drugo ime (Tadej) v armejščini pomeni »Hraber\, Srčni«. Juda Tadej je avtor kratkega ostrega novozaveznega Judovega pisma\, v katerem v borbenem duhu opozarja in poziva svoje sodobnike k nasprotovanju tistim\, ki jih opisuje s temi besedami: »Prikradlo se je namreč (med vas) nekaj ljudi\, ki so bili že davno zapisani tej obsodbi. To so brezbožneži\, ki sprevračajo v razuzdanost milost našega Boga in zanikujejo našega edinega Gospodarja in Gospoda Jezusa Kristusa.« \nSimon in Juda Tadej sta umrla mučeniške smrti v Edesi v Perziji. Izročilo pravi\, da je tamkajšnji kralj organiziral razpravo\, »intelektualni dvoboj«\, med svojimi najboljšimi vrači in obema apostoloma. Ko sta apostola z besedami in idejami premagala svoje nasprotnike\, so nanju najprej spustili kače. Ker pa so kače namesto apostolov začele pikati svoje gospodarje\, so mučitelji postopek skrajšali: Juda Tadeja so pretepli do smrti\, Simona Gorečnika pa z žago prerezali na dvoje. Zato je slednji zavetnik drvarjev in sekačev. \nJuda Tadej je priprošnjik v brezupnih zadevah in zavetnik srečne smrti. \n  \nUpodobitve\n \nUmetniki ju najpogosteje upodabljajo s knjigo in mučilnimi orodji. \nSimona upodabljajo z žago\, sulico\, mečem ali sekiro. \nJuda Tadeja pa upodabljajo s kijem ali kamni. \n  \nMolimo\nGospod Bog\,\nspoznali in vzljubili smo te po oznanjevanju apostolov.\nNa priprošnjo svetih apostolov Simona in Juda Tadeja\nnaj Cerkev neprestano raste in sprejema v svoje naročje vedno nove narode. \nAmen. \n  \nMolitev k sv. Juda Tadeju v posebni težavi\nSveti Juda Tadej\, sorodnik našega Gospoda in Odrešenika Jezusa Kristusa\, apostol in mučenec\, ki si slaven po krepostih in čednostih\, ti zvesti pomočnik vsem\, ki te častijo\, in posebni zavetnik v težkih zadevah! Zaupno se obračam k tebi\, zakaj ti imaš izredne pravice\, da posebno pomagaš tistim\, ki v bridkostih in težavah že obupujejo. Iskreno te prosim\, pomagaj mi iz stiske\, iz katere si sam ne morem pomagati. Sveti Juda Tadej\, obljubljam ti\, da ne bom nikoli pozabil tvojih dobrot in te bom častil kot svojega posebnega zavetnika v stiskah. Amen. \n  \nCerkve na Slovenskem\nPri nas je apostoloma Simonu in Judi Tadeju posvečenih osem cerkva\, in sicer tri župnijske cerkve (Lj – Kodeljevo\, Lj – Črnuče\, Lj – Rudnik) in pet podružničnih cerkva (župnija Cerkve na Gorenjskem v kraju Spodnji Brnik\, župnija Ig v kraju Pijava Gorica\, župnija Lj – Vič na pokopališču\, župnija Šenčur v kraju Voglje\, župnija Pregara na pokopališču). \n  \nVir: Pastoralni portal Pridi in poglej
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sv-simon-in-juda-tadej-apostola-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Simon-in-Juda.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20211024
DTEND;VALUE=DATE:20211025
DTSTAMP:20260624T214229
CREATED:20211005T183003Z
LAST-MODIFIED:20211005T183003Z
UID:10001590-1635033600-1635119999@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Misijonska nedelja 2021
DESCRIPTION:Letošnje obhajanje misijonske nedelje bo potekalo 24. oktobra 2021. Ta dan poteka po vsem svetu nabirka\, katere izkupiček je namenjen potrebam v misijonskih deželah. \nOsrednja slovesnost misijonske nedelje\, 24. oktobra 2021\, bo potekala v velikem šotoru v Vidmu pri Ptuju. Program se bo začel ob 15.00 z duhovno pripravo. Ob 16.00 bo slovesna sveta maša\, ki jo bo daroval mariborski nadškof metropolitmsgr. Alojzij Cvikl ob somaševanju z duhovniki in misijonarji. Na voljo za ogled bo Potujoča misijonska razstava. Ožji del razstave (o p. Mihu Drevenšku) bo razstavljen v župnijskem domu p. Miha Drevenška v Vidmu\, širši del (o vseh slovenskih misijonarjih od 14. st. dalje do današnjih dni) pa v minoritskem samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju (Minoritski trg 1). \nGlede na to\, da je cel mesec oktober misijonski mesec\, bo na spletni strani Misijonskega središča Slovenije za vsak dan v oktobru na voljo tudi misijonska pridiga. Pridige bomo tedensko objavljali na svoji spletni strani. Pridige so na prošnjo Papeške misijonske zveze pripravile redovnice trapistke iz Vitorchiana – Italija. \nNa župnije boste prejeli brošuro Gradivo za pastoralo in bogoslužje ter Radost v razdajanju – devetdnevna duhovna priprava na misijonsko nedeljo\, ki je posvečena misijonarju p. Mihu Drevenšku. Slednjo je pripravil p. Janez Šamperl\, dober poznavalec p. Drevenška\, katerega 10-letnico smrti letos obhajamo. Ob tej obletnici je p. Šamperl napisal tudi novo knjigo o tem izjemnem misijonarju\, ki je deloval v Zambiji\, z naslovom Daleč naprej je tekel. Knjigo lahko dobite v katoliških knjigarnah ali pa pokličete v Misijonsko središče Slovenije. \nLetošnje osrednje obhajanje slovesnosti misijonske nedelje bo zato potekalo v rojstni župniji p. Drevenška\, v župniji sv. Vida v Vidmu pri Ptuju. Glede na to\, da je bil p. Drevenšek vse življenje glasbeno izjemno dejaven\, bo na predvečer misijonske nedelje v soboto\, 23. oktobra 2021\, v velikem šotoru v Vidmu pri Ptuju potekalo duhovno-glasbeno srečanje Radost v razdajanju\, z začetkom ob 18.00. Nastopila bosta kantavtorja p. Janez Ferlež ter Antonio Tkalec\, program pa bodo obogatili pričevalci ter misijonarji\, ki so s p. Mihom delovali na njegovem misijonu v Zambiji. \nGlede na to\, da je bil p. Drevenšek velik delavec na področju medijev\, pa tudi njihov kritik (v Zambiji je ustanovil radio Icengolo in tiskarno\, prav tako je bil urednik dveh revij)\, bo v okviru Radia Ognjišče potekala tudi okrogla miza na temo medijev v Sloveniji. Oddaja bo na sporedu v sredo\, 20. oktobra 2021\, ob 20.00. Radio Ognjišče pa bo v eni od oddaj predvajal arhivski posnetek pogovora s p. Drevenškom. \nMisijonska sveta maša za študente pa bo v sredo\, 20. oktobra 2021\, ob 19.00 v frančiškanski cerkvi Marijinega Oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani\, prav tako bo misijonska študentska sveta maša v Mariboru v sredo\, 20. oktobra\, ob 19.00. Po sveti maši sledi pogovor z misijonarji. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/misijonska-nedelja-2021/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/logomis.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20211023T093000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20211023T203000
DTSTAMP:20260624T214229
CREATED:20211005T182140Z
LAST-MODIFIED:20211005T182140Z
UID:10001588-1634981400-1635021000@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:50. obletnica delovanja Orglarske šole v Ljubljani
DESCRIPTION:Orglarska šola v Ljubljani v letošnjem letu obeležuje 50. obletnico delovanja\, kar bomo še posebej proslavili v soboto\, 23. oktobra 2021. Dan bomo začeli ob 9.30 v dvorani Teološke fakultete s simpozijem\, ki bo v treh sklopih predavanj osvetljeval vlogo šole v cerkveno-glasbenem kontekstu. Ob 18.30 bo v ljubljanski stolnici slovesna zahvalna sveta maša\, ki ji bo sledil koncert zborovskih in orgelskih skladb. Nekdanje slušatelje vseh generacij vljudno vabijo\, da se pridružijo na tem pomembnem dogodku. \nSpomine na leta šolanja\, ki bodo ob koncu šolskega leta izšli v zborniku\, lahko posredujete po e-pošti: orglarska.sola.lj@rkc.si. \n  \nGregor Klančič\, vodja Orglarske šole v Ljubljani \nVIr: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/50-obletnica-delovanja-orglarske-sole-v-ljubljani/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20211019T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20211019T190000
DTSTAMP:20260624T214229
CREATED:20211005T182751Z
LAST-MODIFIED:20211005T182751Z
UID:10001589-1634670000-1634670000@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Večer Plus+
DESCRIPTION:Bog v središču. Slavljenje. Molitev v tišini. Spoved. Življenjske zgodbe. \nPriložnost za vsakega\, da se umiri\, okrepi\, prejme upanje\, najde svoje mesto v svetu. Tudi v letu 2021/22. \nVečere pripravljata Katoliška mladina in skupina Svetnik. \nZA KOGA: večeri so odprti za vse starosti \nKDAJ IN KJE:\n19. 10. 2021 (19.00\, avla osnovne šole Alojzija Šušterja\, Štula 23\, Ljubljana Šentvid) \nVir: Katoliška mladina
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/vecer-plus/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Logo-Katoliska-mladina.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20211018
DTEND;VALUE=DATE:20211019
DTSTAMP:20260624T214229
CREATED:20211005T185635Z
LAST-MODIFIED:20211005T185635Z
UID:10001593-1634515200-1634601599@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sv. Luka\, evangelist
DESCRIPTION:V Katoliški cerkvi 18. oktobra praznujemo god svetega Luka\, apostola in evangelista. \nSveti Luka je svetnik\, ki je po starem krščanskem izročilu napisal dve pomembni novozavezni knjigi: Evangelij po Luku in Apostolska dela. Njegovo ime se glasi v hebrejščini לוקא [Luka]\, v grščini Λουκᾶς [Lukas]. Slovensko ime Luka je praktično enaka izvirni obliki\, v starejših prevodih Svetega pisma pa srečamo tudi obliko Lukež\, ki izvira iz grščine. \nLuka je bil doma iz Antiohije\, po rodu je bil Grk (ali po nekaterih virih Sirijec)\, po poklicu je bil zdravnik. Precej časa je oznanjal krščanstvo skupaj s svetim Pavlom – spremljal ga je na vseh pomembnejših potovanjih in je skupaj z njim prišel tudi v Rim. Iz uvodnih besed Lukovega evangelija se da sklepati\, da Luka ni bil priča dogodkom\, ki jih je opisal v evangeliju. To pomeni\, da se je krščanski skupnost pridružil šele nekoliko pozneje. Pač pa v Apostolskih delih najdemo več odstavkov napisanih v prvi osebi množine\, iz česar lahko sklepamo\, da je te dogodke pisec res sam doživel. \nV pripovedi o dveh mladeničih\, ki sta na poti v Emavs srečala in po lomljenju kruha spoznala vstalega Gospoda\, Luka z imenom omenja samo enega\, Kleofa\, ime drugega pa zamolči. Papež Gregor Veliki z veliko verjetnostjo ugotavlja\, da zato\, ker je bil to on sam. V svoji skromnosti se namreč ni želel izpostavljati. \nLuka je bil visoko izobražen Grk\, zdravnik po poklicu\, zato ni čudno\, da je evangelij\, ki ga je napisal\, namenjen Grkom. Kot zdravnik je imel globoko razvit čut za bolnike\, zato Jezusa predstavi predvsem s te plati: kot telesnega in dušnega zdravnika. \nZ Marijo se je večkrat srečal v Janezovi hiši\, kjer mu je pripovedovala o Jezusovem rojstvu in njegovih otroških letih. Luka jo je ob teh obiskih večkrat slikal – od tu izhaja legenda\, da je on avtor Marijine podobe (Salus populi romani\, Zdravje rimskega ljudstva)\, ki jo danes častijo v cerkvi Marije Snežne v Rimu. Nekaj njegovih slik naj bi se (po izročilu) ohranilo do današnjih dni: Črna Marija iz Częstochowe na Poljskem\, Carigrajska Mati Božja v baziliki svete Justine v Padovi ter Milostna Mati Božja na Trsatu. Kakorkoli že\, gotov pa je res\, da je Luka Mariji in Jezusu naslikal najlepšo podobo prav v svojem evangeliju. \nNjegov razpoznavni znak na slikah je vol. Takšnega najdemo na steni poslopja v Žički kartuziji. Luka velja za zavetnika zdravnikov\, kirurgov\, slikarjev\, zlatarjev\, kiparjev\, vezilcev (čipkaric)\, stekloslikarjev in na sploh krščanske umetnosti. Je tudi zavetnik knjigovezov\, notarjev\,  pa tudi živine\, mesarjev. Kot vremenski zaščitnik je povezan z mnogimi vremenskimi reki. \nVir: Katoliška Cerkev \n 
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sv-luka-evangelist-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/sv.-luka.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20211017T160000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20211017T170000
DTSTAMP:20260624T214229
CREATED:20211011T175555Z
LAST-MODIFIED:20211011T175555Z
UID:10001598-1634486400-1634490000@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Slovesno odprtje sinode v Nadškofiji Ljubljana
DESCRIPTION:Nadškof Stanislav Zore vabi laike\, redovnike in duhovnike na slovesno sveto mašo ob odprtju sinode\, ki bo v Nadškofiji Ljubljana v nedeljo\, 17. oktobra\, ob 16. uri\, v ljubljanski stolnici. \n 
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/slovesno-odprtje-sinode-v-nadskofiji-ljubljana/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/nadskofija.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20211010T140000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20211010T170000
DTSTAMP:20260624T214229
CREATED:20211005T183913Z
LAST-MODIFIED:20211005T183913Z
UID:10001591-1633874400-1633885200@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Škofijsko srečanje ministrantov
DESCRIPTION:Škofijski ministrantski kviz bo letos 10. oktobra 2021 v župniji Ihan. Ob 14.00 se bomo zbrali v cerkvi sv. Jurija. Kasneje se bodo nekatere ministrantske skupine pomerile v kvizu\, druge pa v malem nogometu. Srečanje bomo sklenili z razglasitvijo rezultatov in podelitvijo nagrad. Kviz in nogometni turnir bosta potekala sočasno\, zato je nemogoče\, da bi ista ekipa nastopala na kvizu in v malem nogometu. Na kviz se lahko prijavi ministrantska skupina\,\nki je zmagala na dekanijskem ministrantskem kvizu\, če pa tega ni bilo\, pa tista\, ki jo izberejo duhovniki na dekanijski konferenci. To velja tudi za nogometne ekipe. \nA) Kviz bo potekal v dveh starostnih skupinah:\n• mlajšo skupino sestavljata dva ali trije člani\, ki so lansko leto obiskovali šolo do vključno 6. razreda devetletke;\n• starejšo skupino sestavljata dva ali trije člani\, ki so lansko leto obiskovali šolo do vključno 9. razreda devetletke. \nPrvi del tekmovanja bo kviz v pisni obliki\, drugi del pa\, če bo potrebno\, v ustni obliki. Literatura za kviz je Ministrantski kviz 2020 (Preroki in priprošnjiki v stiski). \nB) Turnir v malem nogometu bo v eni starostni skupini do vključno 1. letnika srednje šole (rojeni po 1. januarju 2006). Ekipa šteje največ deset ministrantov\, katerih imena in letnice morate nujno navesti ob prijavi. Da se izognemo nesporazumu\, imejte s seboj osebni dokument ali kopijo tega. Ekipe naj imajo po možnosti enotne majice. Nogometno ekipo bo na igrišču zastopalo pet igralcev (štiri + vratar). Igralo se bo zunaj. \nVsaka ministrantska skupina mora imeti obvezno voditelja (duhovnika ali drugo odraslo osebo). \nTega prosim\, da svoje ministrante spodbuja k lepemu obnašanju\, športni pravičnosti in k skrbi za čistočo ter nedotakljivost tuje imovine zavoda. Malica je iz popotne torbe – vsak naj jo prinese s seboj. Zaradi epidemioloških ukrepov bo nogometni turnir potekal zunaj na travi. Če bo slabo vreme\, turnir v nogometu odpade. Prijave sprejemam na spletni naslov: jureee@gmail.com do 5. oktobra.\nŽelim mirno in uspešno pripravo. \nJure Ferlež\, referent \n 
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/skofijsko-srecanje-ministrantov-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Ministranti-zakristija-Ivan-Rampre.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20211009T160000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20211009T170000
DTSTAMP:20260624T214229
CREATED:20211005T184124Z
LAST-MODIFIED:20211005T184124Z
UID:10001592-1633795200-1633798800@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Škofijski nogometni turnir za starejše ministrante
DESCRIPTION:V soboto\, 9. oktobra 2021\, se bo ob 16.00 na nogometnem igrišču NK Ihan\, v neposredni bližini župnijske cerkve sv. Jurija v Ihanu\, začel škofi jski nogometni turnir za ministrante srednješolce in študente. \nVsaka ekipa šteje vsaj pet igralcev (štiri + vratar). Prijavi se lahko vsaka župnija\, ne glede na rezultate morebitnega dekanijskega turnirja. \nPrijave sprejemam na spletni naslov jureee@gmail.com do 5. oktobra.\nZaradi epidemioloških ukrepov bomo igrali na zunanjem igrišču (trava). Če bo slabo vreme\, srečanje odpade. \nŽelim mirno in uspešno pripravo. Če se bo stanje epidemije poslabšalo\, srečanje odpade. \nJure Ferlež\, referent
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/skofijski-nogometni-turnir-za-starejse-ministrante-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Ihan.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20211009
DTEND;VALUE=DATE:20211011
DTSTAMP:20260624T214229
CREATED:20211007T115748Z
LAST-MODIFIED:20211007T115841Z
UID:10001597-1633737600-1633910399@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Odprtje škofovske sinode z naslovom Za sinodalno Cerkev: občestvo\, sodelovanje\, poslanstvo
DESCRIPTION:Slovesno odprtje škofovske sinode bo potekalo med 9. in 10. oktobrom 2021 v Rimu ter 17. oktobra 2021 v vsaki lokalni Cerkvi oz. škofiji. Temeljni mejnik obhajanja XVI. splošnega rednega zasedanja škofovske sinode bo oktobra 2023\, nato bo sledilo obdobje uresničevanja sklepov\, ki bo ponovno vključevalo krajevne Cerkve. Geslo sinode je Za sinodalno Cerkev: občestvo\, sodelovanje\, poslanstvo. \nUradna spletna stran škofovske sinode synod.va \nPriprave na sinodo. Kardinal Grech: Cerkev je sinodalna\, ker je občestvo\nIntervju uredniškega direktorja Dikasterija za komunikacijo s tajnikom škofovske sinode\, kardinalom Mariem Grechom. »Sinodalnost je oblika\, ki udejanja soudeležbo celotnega Božjega ljudstva pri poslanstvu.« Generalno tajništvo škofovske sinode je sestavilo pripravljalni dokument ter pomaga krajevnim Cerkvam na novi poti\, saj je papež Frančišek želel\, da bi se je udeležili vsi\, od spodaj navzgor. \nDa bi udejanjali sinodo\, je potrebno biti sinoda\nKardinal Grech je najprej spregovoril o tem\, kako poteka pripravljalno delo tajništva. Dejal je\, da je zato\, da udejanjali sinodo\, potrebno biti sinoda. Poudaril je\, da so pred objavo dokumenta o sinodalnem poteku prisluhnili predsednikom celinskih škofovskih konferenc ter predsednikoma škofovskih konferenc Združenih držav Amerike in Kanade. Takoj po objavi dokumenta so predsednike vseh škofovskih konferenc\, njihove stalne svete in generalne tajnike povabili na bratski pogovor\, med katerim so lahko podali svoje komentarje\, predloge in zastavili vprašanja. Skupno so imeli osem srečanj\, ki so bila razdeljena glede na jezikovne skupine. Posvetovanje je potekalo tudi z vzhodnimi patriarhi ter z višjimi nadškofi. Poleg tega so sprejeli povabilo škofovskih konferenc Brazilije\, Burundija in Antilov\, ki so prosile za posebno srečanje z njimi. \nDragoceno in rodovitna vaja v škofovski kolegialnosti\nTajnik škofovske sinode je izkušnjo vseh omenjenih srečanj označil kot »zelo dragoceno in rodovitno vajo v škofovski kolegialnosti«. S tem pristopom so želeli predati sporočilo\, da je tudi v tej začetni fazi pomembna sinodalna vključenost vseh. Na podoben način so sodelovali tudi s kurijo\, preko pogovorov z različnimi dikasteriji. V pripravi na sinodo so ustvarili štiri komisije: eno za teološko poglobitev\, drugo\, ki naj bi pomagala\, da bi kot Cerkev rasli v duhovnosti občestva\, tretjo za metodologijo\, četrta pa se bo posvečala vidiku komunikacije. \nSinodalnost: občestvo\, sodelovanje\, poslanstvo\nPo besedah kardinala Grecha sta pri sestavljanju pripravljalnega dokumenta izrednega pomena skrbnost in natančnost. Poudaril je\, da je tema sinodalnosti\, ki jo je sveti oče izbral za 16. redno zasedanje\, kompleksna\, saj govori o občestvu\, soudeležbi in poslanstvu. »To so vidiki sinodalnosti ter “Cerkve\, ki je konstitutivno sinodalna”\, kakor je dejal papež Frančišek v svojem govoru ob 50-letnici ustanovitve škofovske sinode. Sveti Duh nam naroča\, naj gremo v smeri sinodalne Cerkve.« \nSinodalnost oblika in stil prvotne Cerkve\nV nadaljevanju intervjuja je tajnik škofovske sinode opozoril\, da mnogi mislijo\, da je sinodalnost papeževa kaprica. Med mnogimi srečanji se je jasno pokazalo\, da je sinodalnost oblika in stil prvotne Cerkve\, kar poudari tudi pripravljalni dokument. Prav tako so zapisali\, da je drugi vatikanski koncil z gibanjem »vrnitev k izvirom« – ressourcement – želel ponovno uvesti ta model Cerkve\, ne da bi se odpovedali katerikoli izmed pomembnih pridobitev Cerkve v drugem tisočletju. »Če želimo biti zvesti izročilu – in koncil je potrebno razumeti kot novejšo fazo izročila – moramo pogumno stopati po tej poti sinodalne Cerkve. Sinodalnost je kategorija\, ki najbolje povezuje vse koncilske teme\, ki so si bile v obdobju po koncilu pogosto nasprotujoče\,« je poudaril kardinal Grech in pri tem omenil primer ekleziološke kategorije Božjega ljudstva. Le-ta je bila pogosto nasprotujoča hierarhični ureditvi\, pri čemer je bil poudarek na Cerkvi od spodaj navzgor\, demokratični\, soudeležba pa je bila instrumentalizirana kot zahteva\, ki ni bila dosti drugačna od sindikalne. \nBožje ljudstvo in drugi vatikanski koncil\nTakšne interpretacije se po mnenju tajnika škofovske sinode mnogi bojijo. Vendar pa je ob tem poudaril\, da se ne smemo zaustavljati ob interpretacijah\, posebej če le-te vodijo v razdeljenosti: »Potrebno je gledati koncil ter na pridobitve\, ki jih je prinesel s tem\, ko je zgolj pravni\, hierarhični\, institucialni vidik ekleziologije združil z bolj duhovnim\, teološkim\, zgodovinsko-zveličavnim. Božje ljudstvo drugega vatikanskega koncila je ljudstvo\, ki roma proti Kraljestvu. Ta kategorija je omogočila\, da se celoto krščenih ponovno razume kot dejavni subjekt življenja Cerkve. In ne tako\, da bi zanikala vlogo pastirjev ali papeža\, ampak s tem\, da jih je postavila kot počelo enosti krščenih: škof v svoji Cerkvi\, papež v vesoljni Cerkvi. Cerkev je občestvo\, je poudarila sinoda leta 1985\, s čimer se je začela dobro znana občestvena ekleziologija. Cerkev je konstitutivno sinodalna\, poklicani smo reči “mi”. Ti dve izjavi si nista nasprotujoči\, ampak ena dopolnjuje drugo: Cerkev – občestvo\, če je njen subjekt Božje ljudstvo\, je sinodalna Cerkev. Sinodalnost je namreč oblika\, ki vključuje soudeležbo celotnega Božjega ljudstva in vseh v Božjem ljudstvu\, vsak glede na svoj položaj in vlogo\, na življenje in poslanstvo Cerkve. To uresničuje preko odnosa med sensus fidei Božjega ljudstva – kot oblika soudeležbe pri Kristusovi preroški službi\, kakor beremo v št. 12 Lumen gentium – in razločevalno vlogo pastirjev.« \nVir: Vatican News – slovenska redakcija
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/odprtje-skofovske-sinode-z-naslovom-za-sinodalno-cerkev-obcestvo-sodelovanje-poslanstvo/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20211008
DTEND;VALUE=DATE:20211009
DTSTAMP:20260624T214229
CREATED:20211007T115349Z
LAST-MODIFIED:20211007T115506Z
UID:10001596-1633651200-1633737599@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Šola odnosov in odpuščanja
DESCRIPTION:Enoletni program Šola odnosov in odpuščanja\, ki ga izvaja Ignacijev dom duhovnosti\, obsega: dva duhovna vikenda\, dvanajst 3-urnih delavnic\, približno na tri tedne\, domače delo po navodilih in osebno duhovno spremljanje. \nOdnosi so ena najlepših\, pa tudi najtežjih dimenzij človekovega življenja \nKadar se v njih dobro počutimo\, so vir sreče tako za nas kot za našo okolico. Žal pa smo prav v odnosih mnogokrat tudi ranjeni. Takšne rane\, še zlasti\, če so globoke\, potrebujejo posebno skrb in nego\, saj zaznamujejo celotno našo bitje. Vplivajo tako na odnos do človeka\, ki nas je ranil\, kakor tudi na naš odnos do sebe\, drugih ljudi\, do sveta na splošno in do Boga. Takšne rane more pozdraviti le odpuščanje. Čeprav je odpuščanje Božja milost\, pa vendar zahteva sodelovanje človeka. Je proces\, ki se ne more začeti\, če vanj ne vstopimo zavestno in svobodno. Šola odnosov in odpuščanja je namenjena vsem\, ki bi radi izboljšali svoje odnose in/ali vstopili v proces odpuščanja. \nVoditelja: p. Ivan Platovnjak DJ in ga. Sonja Pungertnik. \nProgram se izvaja od 8. oktobra 2021 do 12. junija 2022.\nZačetni vikend: od 8. do 10. oktobra 2021\, nadaljevalni vikend: od 22. do 24. aprila 2022\, popoldanske delavnice: vsake tri tedne\, torek od 17. do 20. ure.\nOsebno duhovno spremljanje: po dogovoru enkrat mesečno.\nCena programa je 350 evrov.\nZa več informacij in prijavo lahko pokličete 064 258 828. Prijava je možna tudi na tej povezavi. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sola-odnosov-in-odpuscanja/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Ignacijev-dom-duhovnosti1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20211007T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20211007T180000
DTSTAMP:20260624T214229
CREATED:20211007T115133Z
LAST-MODIFIED:20211007T115133Z
UID:10001595-1633629600-1633629600@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sveta maša na Brezjah ob prazniku Rožnovenske Matere Božje
DESCRIPTION:V četrtek\, 7. oktobra 2021\, bo ob 18.00 v baziliki in narodnem svetišču Marije Pomagaj na Brezjah ob prazniku Rožnovenske Matere Božje molitev rožnih vencev z Radijem Ognjišče. Ob 19.00 bo daroval slovesno sveto mašo upokojeni mariborski nadškof metropolit msgr. dr. Marjan Turnšek. Ob 20.00 bo molitev rožnih vencev z Radijem Ognjišče. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sveta-masa-na-brezjah-ob-prazniku-roznovenske-matere-bozje/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Brezje-Ivan-Rampre.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20211003
DTEND;VALUE=DATE:20211011
DTSTAMP:20260624T214229
CREATED:20211005T181902Z
LAST-MODIFIED:20211005T181902Z
UID:10001587-1633219200-1633910399@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:30. teden za živjenje - Z veseljem do življenja skrbimo drug za drugega
DESCRIPTION:S tem geslom letošnjega\, 30. Tedna za življenje (3.-10.oktober 2021) želimo znotraj  mednarodnega Leta družine poudariti »kulturo skrbi za drugega«\, o kateri govori apostolska spodbuda Radost ljubezni (321): »Skrbimo drug za drugega\, podpirajmo drug drugega in spodbujajmo se med seboj«. \nKultura skrbi za drugega je gotovo najprej značilna za ožjo družino\, kjer starši noč in dan skrbijo za svoje otroke\, vse od časa nosečnosti dalje pa preko rojstva\, otroštva\, šolske dobe\, vse do odraslosti\, in zakonci skrbijo drug za drugega\, tudi v bolezni in v starosti\, v pešanju življenjskih moči. \nObenem pa je kultura skrbi za drugega širša resničnost\, odpira se navzven\, gre preko generacij\, razteza se v širšo družbo in jo blagodejno oblikuje v duhu svetovne človeške družine\, svetovnega bratstva. \nNa fotografiji\, ki smo jo izbrali za plakat\, sta prababica in njena pravnukinja. Deklica je prinesla svoji prababici šopek rož. Obličje prababice razodeva žlahtno skrb\, ki jo je vse od mladosti živela za svoje domače in s katero jih še vedno v molitvi spremlja na njihovih življenjskih poteh. Tako se srečujeta otroško veselje in preizkušena življenjska vedrina. \nRes so taka srečanja v času\, ki ga zaznamuje covid-19 epidemija\, težja\, zaradi mnogih potrebnih zaščitnih ukrepov. Čeprav moramo v današnjem času z zaščitno masko in razdaljo varovati sebe in druge in omejevati mnoge stike\, se tudi tako učimo skrbi za drugega. Učimo se iznajdljivosti v iskanju novih poti\, da drugega dosežemo\, mu izkažemo pozornost\, mu pomagamo. \nPredvsem pa so preizkušnje\, ki jih živimo in ki jih doživljamo v skrbi za drugega\, klic\, da bi odkrivali resnični Vir veselja do življenja\, ki ne presahne. \n»Mi smo spoznali ljubezen\, ki jo ima Bog do nas\, in verujemo vanjo« (1Jn 4\, 16)\, je ta Vir opisal apostol Janez. Ta Vir\, Božja ljubezen\, nam omogoča potrpežljivost in vztrajnost v dobrem\, da skrb za drugega ne postane breme in muka\, ampak je ta skrb vedno znova sveža\, vedno znova (spet) ljubeča. Tako postaja skrb za drugega blagoslov in sreča tudi za nas. »Mi vemo\, da smo prešli iz smrti v življenje\, ker brate ljubimo.« (1Jn 3\,14). \nZačetek tedna za življenje bo s sveto mašo na Brezjah\, v nedeljo 3. oktobra ob 16. uri (upoštevajoč takrat veljavne epidemiološke razmere in ukrepe). Maševanje bo vodil g. Marko Košir\, župnik v Mengšu. Na spletni strani https://gibanjezazivljenje.si/teden-za-zivljenje/  bodo objavljena razmišljanja in videoprispevki.  Stran bomo dopolnjevali. \nZakjuček tedna za življenje bo v nedeljo 10. oktobra. Krajše razmišljanje ob nedeljski Božji besedi bo objavljeno na spletni strani in v reviji Magnificat (10/2021). \ns. Mirjam Cvelbar\, Društvo Gibanje za življenje \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/30-teden-za-zivjenje-z-veseljem-do-zivljenja-skrbimo-drug-za-drugega/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/04186332a53bb0dc21fc85646c40178482996b5e.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210929
DTEND;VALUE=DATE:20210930
DTSTAMP:20260624T214229
CREATED:20210907T205908Z
LAST-MODIFIED:20210907T205908Z
UID:10001586-1632873600-1632959999@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sv. Mihael\, Gabrijel\, Rafael - nadangeli\, praznik
DESCRIPTION:V Svetem pismu so po imenu predstavljeni trije božji poslanci s posebnimi nalogami\, zato jim pravimo nadangeli. \nV bogoslužju je v četrti evharistični molitvi v hvalospevu na Boga Očeta\, lepo rečeno: »Edini ti si dober in vir življenja\, vse si ustvaril zato\, da bi svoje stvari napolnil z blagoslovom in mnoge razveselil s sijajem svoje luči. Pred teboj stoje neštete množice angelov\, ki ti noč in dan služijo\, gledajo slavo tvojega obličja in te nenehno poveličujejo.« V Svetem pismu so po imenu predstavljeni trije božji poslanci s posebnimi nalogami\, zato jim pravimo nadangeli. To so: Mihael\, Gabriel in Rafael. Po prenovljenem bogoslužnem koledarju obhajamo njihov praznik skupaj 29. septembra\, ko je bil poprej praznik nadangela Mihaela; praznik nadangela Gabriela je bil 24. marca\, nadangela Rafaela pa 24. oktobra. \nMihael pomeni ‘kdo kakor Bog?’. Že po imenu je Mihael postavljen v bojno nasprotje s prišepetavanjem kače–satana v raju\, ki hoče prvega človeka zapeljati v odpad od Boga. Prvikrat ime Mihael navaja prerok Daniel\, ki Mihaela označuje kot ‘velikega kneza’. V Novi zavezi ga vidimo v prepiru s hudičem zaradi Mojzesovega trupla. V knjigi Razodetja pa Mihael nastopa kot voditelj angelov\, ki v boju s satanom in njegovimi angeli dosežejo sijajno zmago. Na to se nanaša molitev k nadangelu Mihaelu kot zavetniku vesoljne Cerkve v boju zoper zalezovanje hudih duhov\, ki se je od papeža Leona XIII. naprej molila po vsej katoliški Cerkvi po tihih mašah. Nadangela Mihaela najpogosteje upodabljajo z mečem in sulico kot borcem zoper zmaja – satana. \nGabriel pomeni po hebrejskem deblu ‘božji mož’ ali ‘božji junak’. V Stari zavezi je omenjen le v Danielovi knjigi\, v Novi zavezi pa Gabriel oznani rojstvo Janeza Krstnika in Jezusovo rojstvo. Najprej in najbolj pogosto so ga upodabljali v zvezi z Gospodovim oznanjenjem Mariji. Pri oznanilu rojstva Janeza Krstnika duhovniku Zahariju se angel predstavi: »Jaz sem Gabriel\, ki stojim pred Bogom. Poslan sem\, da spregovorim s teboj in ti sporočim to veselo novico.« Češčenje nadangela Gabriela se je uveljavilo po 10. stoletju\, šele papež Benedikt XV. je njegov praznik leta 1921 raztegnil na vso Cerkev in določil\, naj se povsod praznuje 24. marca\, dan pred praznikom Marijinega oziroma Gospodovega oznanjenja. Pij XII. je leta 1952 nadangela Gabriela razglasil za nebeškega zavetnika radia in vseh sredstev družbenega obveščanja. V ljudski vernosti pa so nadangela Gabriela kot svojega zavetnika že prej častili sli\, poštni uradniki in raznašalci časopisov. \nNadangel Rafael\, čigar ime pomeni ‘božje zdravilo’ ali ‘Bog je ozdravil’\, se omenja v svetopisemski Tobijevi knjigi. Ko pride v hišo pobožnega Tobija\, se predstavi: »Jaz sem Rafael\, eden izmed sedmih\, ki stojimo pred Gospodom.« Spremljal je njegovega sina\, mladega Tobija\, na potovanju v daljno deželo\, da je njegovo bodočo ženo Saro rešil mučenja hudobnega duha in da je po vrnitvi ozdravil starega Tobija. Zato velja nadangel Rafael v krščanskem izročilu za angela\, ki pomaga človeku predvsem dosegati zdravje\, pa tudi kot tistega\, ki spremlja ljudi na potovanjih. Krščanska organizacija za pomoč izseljencem se imenuje Rafaelova družba. Nadangela Rafaela navadno slikajo kot popotnika s palico in bučko\, včasih z ribo in kot spremljevalca mladega Tobija. Njegov praz–nik so od 11. stoletja dalje obhajali na različne datume\, papež Benedikt XV. pa je leta 1921 določil\, naj se po vsej zahodni Cerkvi obhaja 24. oktobra. \nImena vseh treh nadangelov so tudi priljubljena krstna imena: pri nas ima največ varovancev nadangel Mihael\, nekaj manj Gabriel\, še nekoliko manj pa Rafael. Uveljavljene so številne moške in ženske oblike teh imen. \n  \nVir: revija Ognjišče.
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sv-mihael-gabrijel-rafael-nadangeli-praznik-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/021dd22e95cbad2b45ce5248cd7505b33b0e4f38.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210926
DTEND;VALUE=DATE:20210927
DTSTAMP:20260624T214229
CREATED:20210907T205337Z
LAST-MODIFIED:20210907T205337Z
UID:10001583-1632614400-1632700799@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:107. svetovni dan migrantov in beguncev
DESCRIPTION:26. septembra obeležujemo svetovni dan migrantov. Papež Frančišek je že maja ob tej priložnosti napisal poslanico: \nDragi bratje in sestre! \nV okrožnici Fratelli tutti (Vsi bratje) sem izrazil skrb in željo\, ki imata še vedno pomembno mesto v mojem srcu: »Po zdravstveni krizi bi bil še slabši odziv\, če bi se še bolj vročično pogreznili v porabništvo in nove oblike samoljubne samozaščite. Bog daj\, da na koncu ne bi bili več ‘drugi’\, ampak samo ‘mi’« (št. 35). \nZato sem pomislil\, da bi sporočilo za 107. svetovni dan migrantov in beguncev posvetil tejle temi: »Proti vedno večjemu mi«; s tem sem hotel pokazati jasno obzorje za našo skupno pot na tem svetu. \nZgodovina »mi«\nTo obzorje je navzoče v samem Božjem stvariteljskem načrtu: »Bog je ustvaril človeka po svoji podobi\, po Božji podobi ga je ustvaril\, moškega in žensko je ustvaril. \nBog ju je blagoslovil in Bog jima je rekel: ‘Bodita rodovitna in množita se’« (1 Mz 1\,27-28). Bog nas je ustvaril kot moške in ženske\, različna in dopolnjujoča se bitja\, da bi skupaj oblikovali mi\, katerega namen je postajati vedno večji z množenjem generacij. Bog nas je ustvaril po svoji podobi\, po podobi svoje troedine Biti\, občestva v različnosti. \nIn ko se je človeško bitje zaradi nepokorščine oddaljilo od Boga\, je ta v svojem usmiljenju hotel pot sprave ponuditi ne samo posameznikom\, ampak ljudstvu\, nekemu mi\, ki mu je bilo namenjeno\, da vključi celotno človeško družino\, vse narode: »Glej\, prebivališče Boga med ljudmi! In prebival bo z njimi\, oni bodo njegova ljudstva in Bog sam bo z njimi\, njihov Bog« (Raz 21\,3). \nZgodovina zveličanja je torej neki mi na začetku in mi na koncu\, v središču pa je skrivnost Kristusa\, umrlega in vstalega\, »da bi bili vsi eno« (Jn 17\,21). Sedanji čas pa nam kaže\, da je tisti mi\, ki ga je hotel Bog\, zlomljen in razdrobljen\, ranjen in izmaličen. To se potrjuje zlasti v časih velikih kriz\, kakršna je sedaj pandemija. Zaprti in nasilni nacionalizmi (prim. Vsi smo bratje\, 11) in radikalni individualizem (prim. prav tam\, 105) nas drobijo in delijo tako v svetu kot znotraj Cerkve. Najvišjo ceno pa plačujejo tisti\, ki najlažje postanejo drugi: tujci\, migranti\, odrinjeni\, ki živijo na bivanjskih obrobjih. \nV resnici smo vsi v istem čolnu in smo poklicani\, da si prizadevamo\, da ne bo več zidov\, ki nas ločujejo\, da ne bo več drugih\, ampak bo samo mi\, velik kot celotno človeštvo. Zato ob tem dnevu pošiljam dvojni poziv\, da bi skupaj hodili k vedno večjemu mi\, pri čemer se najprej obračam na katoliške vernike\, potem pa na vse moške in ženske na svetu. \nVedno bolj katoliška Cerkev\nZa člane katoliške Cerkve ta poziv pomeni prizadevanje\, da bi bili vedno bolj zvesti temu\, da so katoličani\, ko uresničujejo\, kar je sv. Pavel priporočal skupnosti v Efezu: »Eno telo in en Duh\, kakor ste tudi bili poklicani v enem upanju svojega poklica. En Gospod\, ena vera\, en krst« (Ef 4\,4-5). \nPravzaprav je katoliškost Cerkve\, njena vesoljna resničnost\, ki zahteva\, da jo sprejmemo in živimo v vsakem obdobju v skladu z voljo in milostjo Gospoda\, ki nam je obljubil\, da bo vedno z nami\, vse do konca časov (prim. Mt 28\,20). Njegov Duh nas usposablja\, da objamemo vse\, da gradimo občestvo v različnosti\, ko usklajuje razlike\, ne da bi kadarkoli vsiljeval izenačenost\, ki razoseblja. V srečanju z različnostjo tujcev\, migrantov\, beguncev\, in v medkulturnem dialogu\, ki lahko privre iz njega\, nam je dana priložnost\, da rastemo kot Cerkev\, da se medsebojno bogatimo. Kjerkoli je\, je vsak krščeni polnopravni član lokalne cerkvene skupnosti\, član ene same Cerkve\, prebivalec ene hiše in član edine družine. \nKatoliški verniki so poklicani\, da si vsak v skupnosti\, v kateri živi\, prizadevajo\, da bi Cerkev postajala vedno bolj vključujoča\, ko nadaljuje poslanstvo\, ki ga je Jezus Kristus zaupal apostolom: »Spotoma pa oznanjajte in govorite: ‘Nebeško kraljestvo se je približalo.’ Bolnike ozdravljajte\, mrtve obujajte\, gobave očiščujte\, demone izganjajte. Zastonj ste prejeli\, zastonj dajajte« (Mt 10\,7-8). \nDanes je Cerkev poklicana\, da stopi na ceste bivanjskih obrobij\, da zdravi ranjene in išče izgubljene\, brez predsodkov ali strahu\, brez prozelitizma\, pač pa pripravljena razširiti svoj šotor\, da bo sprejel vse. Med prebivalci obrobij bomo našli veliko migrantov in beguncev\, razseljenih oseb in žrtev trgovine z ljudmi\, za katere Gospod želi\, da se jim izkaže njegova ljubezen in oznani njegovo odrešenje. »Sodobni migracijski tokovi predstavljajo novo ‘misijonarsko’ mejo\, privilegirano priložnost za oznanjevanje Jezusa Kristusa in njegovega evangelija\, ne da bi se premaknili iz svojega okolja\, za konkretno pričevanje krščanske vere v ljubezni in v globokem spoštovanju za druge verske izraze. Srečanje z migranti in begunci drugih veroizpovedi in verstev je rodovitna podlaga za razvoj iskrenega in bogatega ekumenskega in medverskega dialoga« (Nagovor narodnim direktorjem za Pastoralo migrantov\, 22. septembra 2017). \nVedno bolj vključujoč svet\nVsem moškim in ženskam sveta je namenjen moj klic\, naj skupaj hodimo proti vedno večjemu mi\, da bi na novo uredili človeško družino\, da bi skupaj gradili svojo prihodnost pravičnosti in miru s tem\, da zagotovimo\, da nihče ne bo ostal izključen. \nPrihodnost naših družb je »barvna« prihodnost«\, obogatena z različnostjo in medkulturnimi odnosi. Posebno ljuba mi je podoba Jeruzalemskega ljudstva\, ki na dan »krsta« Cerkve ob binkoštih posluša oznanilo odrešenja takoj po prihodu Svetega Duha: »Parti\, Medijci in Elámci in tisti\, ki prebivamo v Mezopotamiji\, Judeji in Kapadokiji\, v Pontu in Aziji\, v Frigiji in Pamfiliji\, v Egiptu in v libijskih krajih blizu Cirene\, in mi iz Rima\, ki se zdaj mudimo tukaj\, Judje in spreobrnjenci\, Krečáni in Arabci – vsi jih slišimo\, kako v naših jezikih oznanjajo velika Božja dela« (Apd 2\,9-11). \nTo je ideal novega Jeruzalema (prim. Iz 60; Raz 21\,3)\, kjer so vsa ljudstva združena v miru in slogi ter slavijo Božjo dobroto in čudeže stvarstva. Za dosego tega ideala pa si moramo vsi prizadevati\, da bi podrli zidove\, ki ločujejo\, in zgradili mostove\, ki pospešujejo kulturo srečanja\, zavedajoč se notranje medsebojne povezanosti\, ki obstaja med nami. S tega vidika nam sodobne migracije nudijo priložnost\, da premagamo svoje strahove in se pustimo obogatiti z različnostjo daru vsakega posameznika. Tedaj lahko\, če to hočemo\, meje spremenimo v privilegirana mesta srečanja\, kjer lahko vzcveti čudež vedno večjega mi. \nVse moške in ženske sveta prosim\, naj dobro uporabijo darove\, ki jim jih je Gospod zaupal\, da bodo njegovo stvarstvo ohranjali in ga delali še lepšega. »Neki človek plemenitega rodu je odpotoval v daljno deželo\, da bi si pridobil kraljevsko oblast in se vrnil. Poklical je svojih deset služabnikov\, jim razdelil denar\, deset min\, in dejal: ‘Trgujte\, dokler ne pridem’« (Lk 19\,12-13). Gospod bo od nas zahteval račun o našem delovanju! Da bi našemu skupnemu domu zagotovili pravo oskrbo\, se moramo izgrajevati v vedno večji in vedno bolj soodgovoren mi\, v trdnem prepričanju\, da je vsako dobro na svetu storjeno sedanjim in prihodnjim rodovom. Gre za osebno in skupno prizadevanje\, ki prevzame odgovornost za vse brate in sestre\, ki še vedno trpijo\, ko skušamo uresničiti bolj trajnosten\, uravnotežen in vključujoč razvoj. To prizadevanje ne dela razlik med domačini in tujci\, med prebivalci in gosti\, ker gre za skupni zaklad\, iz katerega skrbi in koristi nihče ne sme biti izključen. \nSanje se začenjajo\nPrerok Joel je napovedoval mesijansko prihodnost kot čas sanj in videnj\, ki jih navdihuje Duh: »Potem se bo zgodilo: Razlil bom svojega duha na vse meso in prerokovali bodo vaši sinovi in vaše hčere\, vaši starčki bodo sanjali sanje\, vaši mladeniči bodo gledali videnja« (3\,1). Poklicani smo\, da sanjamo skupaj. Ne se bati sanjati in sanjati skupaj\, kot eno samo človeštvo\, kot sopotniki na istem potovanju\, kot sinovi in hčere iste zemlje\, ki je naš skupen dom\, vsi sestre in bratje (prim. okrožnica Vsi smo bratje\, 8). \nMolitev\nSveti in ljubljeni Oče\,\ntvoj Sin Jezus nas je naučil\,\nda je v nebesih veliko veselje\,\nko se najde nekdo\,\nki je bil izgubljen\,\nko je nekdo\,\nki je bil izključen\, odklonjen ali zavržen\,\nsprejet v naš mi\,\nki tako postaja vedno večji. \nProsimo te\, vsem Jezusovim učencem\nin vsem ljudem dobre volje\nnakloni milost\, da bodo izpolnjevali tvojo voljo v svetu.\nBlagoslovi vsako gesto sprejemanja in pomoči\,\nki tistega\, ki je bil v izgnanstvu\,\npostavlja nazaj v mi skupnosti in Cerkve\,\nda bo naša zemlja mogla postati takšna\,\nkakršno si ti ustvaril;\nskupen dom vseh bratov in sester. Amen. \nRim\, Sv. Janez v Lateranu\, 3. maja 2021\, praznik svetih apostolov Filipa in Jakoba. \n  \nVir: Vatican News – slovenska redakcija
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/107-svetovni-dan-migrantov-in-beguncev/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210921
DTEND;VALUE=DATE:20210922
DTSTAMP:20260624T214229
CREATED:20210907T205743Z
LAST-MODIFIED:20210907T205743Z
UID:10001585-1632182400-1632268799@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sv. Matej\, apostol
DESCRIPTION:21. septembra praznujemo god sv. Mateja\, apostola in mučenca. \nTa dan se pri maši bere odlomek iz evangelija po Mateju\, ki pripoveduje\, kako je Jezus tega apostola poklical in kako je ta takoj pustil svojo službo in šel za njim. Za stare cerkvene očete je bila stvar preprosta: prvi evangelij je napisal apostol Matej. Sodobni razlagalci Svetega pisma pa pravijo\, da pisca tega evangelija ne smemo enačiti s cestninarjem Matejem\, ki ga je Učitelj iz Nazareta poklical med svoje izbrane učence – apostole. Evangelista Marko in Luka\, ki sta tudi zabeležila ta dogodek\, poklicanega cestninarja imenujeta Levi\, Marko pa dodaja še ime njegovega očeta – Alfej. Danes je med strokovnjaki skoraj soglasno prepričanje\, da je Matejev evangelij zapis ustne kateheze apostolov\, zlasti apostola Petra\, katerega je okoli leta 80 opravil izobražen Jud\, ki je bil postal kristjan. \nPreden ga je Gospod poklical\, je Matej–Levi opravljal službo cestninarja ali mitničarja v Kafarnaumu. Ta poklic je bil pri Judih na slabem glasu: cestninarje so enačili s pogani in z javnimi grešniki\, z roparji in razbojniki. Dejstvo\, da se je Jezus ozrl nanj\, ga je tako prevzelo\, da je brez oklevanja pustil vse in šel za njim. Gospoda je spremljal po Palestini\, vpijal njegove besede in strmel nad njegovimi deli. Po Jezusovi smrti\, vstajenju in vnebohodu si je zadal nalogo\, da svoje rojake prepriča\, da je Jezus iz Nazareta pravi Mesija\, ki so ga napovedovali preroki stare zaveze. \nStaro izročilo pripoveduje\, da je apostol Matej dolgo časa deloval v Etiopiji\, kjer je spreobrnil veliko ljudi\, celo samega kralja z vso družino\, potem ko je obudil od mrtvih njegovo lepo hčerko Ifigenijo. Ta je po prejemu svetega krsta naredila zaobljubo devištva in je zavrnila novega kralja Hirtakusa\, ki se je hotel z njo poročiti. Kralj se je razsrdil na apostola Mateja\, češ da ji je on vtepel v glavo te misli\, in ga je dal prebosti s sulico\, ko je obhajal sveto daritev. To naj bi se zgodilo okoli leta 69. Za časa papeža Gregorija VI. (1046) so njegove posmrtne ostanke prenesli v italijansko mesto Salerno. Njegov grob kažejo v kripti tamkajšnje stolnice in obiskujejo ga številni romarji. \nApostola Mateja upodabljajo s človekom ali z angelom kot simbolom prvega evangelija (po videnju preroka Ezekijela)\, s knjigo\, z mečem ali s sulico (orodjem mučeništva)\, pa tudi z mošnjo in računsko deščico\, kakršno so imeli cestninarji. Kot svojega zavetnika ga častijo finančni in davčni uradniki\, cariniki\, menjalci in knjigovodje. \nNa Slovenskem je apostol Matej dokaj češčen svetnik\, vendar pa nima nobene župnijske cerkve\, posvečenih mu je le nekaj podružnic. Ob godu sv. Mateja se pričenja koledarska jesen\, zato ta svetnik velja za napovedovalca vremena. Pregovor pravi: »Če je sv. Matevž vedren\, prijetna bo jesen.« \nIme Matej je med Slovenci zadnje čase vedno bolj priljubljeno. Razširjene so najbolj te oblike: Matej\, Matevž\, Tevž\, Tevžek\, Matejko\, Matko\, Tejko\, Teo. Pogoste so tudi ženske oblike: Mateja\, Matejka\, Matka\, Teja\, Tejka. \n  \nVir: Revija Ognjišče.
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sv-matej-apostol-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/stmatthew-icon-image-e1504290312783.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20210919T150000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20210919T170000
DTSTAMP:20260624T214229
CREATED:20210803T155421Z
LAST-MODIFIED:20210803T155421Z
UID:10001568-1632063600-1632070800@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Nedelja svetniških kandidatov ljubljanske metropolije
DESCRIPTION:Nedeljo svetniških kandidatov ljubljanske metropolije – duhovnika Andreja Majcna\, nadškofa Antona Vovka\, škofa Janeza Frančiška Gnidovca\, škofa Friderika Baraga in profesorja Antona Strleta – bomo letos obhajali v nedeljo\, 19. septembra 2021\, v župnijski cerkvi Marije Pomočnice kristjanov na Rakovniku. \nV ospredju praznovanja bo lik Božjega služabnika duhovnika Andreja Majcna\, ki je v tej župniji živel in deloval\, najprej med letoma 1925 in 1935\, ponovno pa po svoji vrnitvi iz Tajvana med letoma 1979 in 1999. Letos se bomo spominjali 70-letnice njegovega izgona iz Kitajske v Hongkong. Ob 15. uri bo v cerkvi molitvena ura. Sledilo bo somaševanje\, ki mu bo predsedoval beograjski nadškof msgr. Stanislav Hočevar. Maša bo nedeljska v beli barvi. Po končani sveti maši bo v cerkvi še kratka predstavitev beatifikacijskih postopkov. \nDuhovnike prosim\, da vernikom udeležbo na slovesnosti toplo priporočite. Hvala. \nZa pripravljalni odbor\nmsgr. Blaž Jezeršek
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/nedelja-svetniskih-kandidatov-ljubljanske-metropolije/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/71211526_958144127876746_3307326260476116992_n.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210918
DTEND;VALUE=DATE:20210919
DTSTAMP:20260624T214229
CREATED:20210803T153900Z
LAST-MODIFIED:20210907T202025Z
UID:10001567-1631923200-1632009599@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Stična mladih 2021
DESCRIPTION:V soboto\, 18. septembra 2021\, bo v cistercijanskem samostanu v Stični potekala 40. Stična mladih. Letošnje geslo je: »Utrdi moje korake«. Stična mladih bo letos potekala od 10.00 do 22.00. \nPredprodaja vstopnic in vozovnic (vlak ali avtobus) poteka preko spletne trgovine Katoliške mladine. Pogoj za vstop je PCT (prebolel\, cepljen\, testiran). \nProgram: \n10.00 – zbiranje \n10.30 – uvodni pozdrav \n11.00 – sveta maša \n12.30 – čas za kosilo\, druženje\, ogled stojnic \n14.00 – 1. krog delavnic \n15.30 – odmor \n16.00 – 2. krog delavnic \n18.00 – večerja za vse \n20.00 – slavilni koncert \n22.00 – odhod domov \nOd 13.00 do 18.00 bo potekal športni turnir v odbojki\, nogometu\, košarki (odvisno od interesa športnih ekip). V teh dneh se ekipe lahko prijavite na www.sticna.net/razpisi. Ves dan bosta možna tiha molitev v opatovi kapeli in zakrament svete spovedi v cerkvi. \nZaradi nove časovnice Stične mladih in v dogovoru z voditelji škofijskih odborov za mlade bomo letos poleg prevoza z vlakom organizirali tudi možnost avtobusnega prevoza iz različnih krajev Slovenije. Cenik vozovnic najdete v spletni trgovini. \nSeznam delavnic in druge informacije so dostopni na spletni strani Stične mladih. Letos bo organizirana tudi delavnica za duhovnike. \n\nStična mladih je enodnevni festival\, ki slovenskim mladim skozi različne aktivnosti ponuja izkušnjo Boga. Poteka vsako leto tretjo soboto v septembru pri cistercijanskem samostanu Stična na Dolenjskem in je po kraju dobila tudi ime. \nPoslanstvo Stične mladih je »prebujati mlade\, da vstanejo in hodijo za Kristusom«.Srečanje v sodobni obliki prinaša sporočilo o Kristusu in njegovem evangeliju ter mlade spodbuja\, da ga tudi med letom živijo in širijo v svojem lokalnem okolju. Stična mladih je izkušnja skupnosti\, v kateri je prav vsak udeleženec nepogrešljiv. \nStično mladih ustvarjamo mladi. Smo drzni ustvarjalci\, pristni pričevalci vere\,odločeni z mladimi živeti Božje kraljestvo. To daje celotnemu dogodku poseben pečat\, hkrati pa vsem ustvarjalcem omogoča bogato izkušnjo učenja in skupnega ustvarjanja ter odkrivanja osebnih talentov\, poklicanosti in povezanosti z Bogom. \nPod okriljem Katoliške mladine pri organizaciji Stične mladih vsako leto sodeluje več kot 200 prostovoljcev\, ki skozi leto zavzeto in premišljeno snujemo dogodek. Ustvarjalci Stične mladih prihajamo iz vseh koncev Slovenije in smo različnih starosti\, vsak pa prispeva svoje talente in spretnosti z namenom\, da oblikujemo srečanje\, ki bo odgovorilo na aktualne potrebe\, težave in hrepenenja mladih. \nLetošnje leto Stična mladih praznuje okroglo obletnico 40 let\, zato bo festival potekal pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja in Slovenske škofovske konference msgr. Stanislava Zoreta. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sticna-mladih-2021/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/40_sticna_mladih_logo-02.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210914
DTEND;VALUE=DATE:20210915
DTSTAMP:20260624T214229
CREATED:20210907T205611Z
LAST-MODIFIED:20210907T205611Z
UID:10001584-1631577600-1631663999@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Povišanje Svetega križa
DESCRIPTION:Skoraj 300 let je bil Gospodov grob in križ globoko zakopan v zemlji. Ko je cesar Konstantin dal kristjanom svobodo je njegova mati Helena dala kopati tam\, kjer je moral biti Gospodov grob in križ. Razkrili so grob in našli križ. \nKonstantin je dal nad Gospodovim grobom sezidati cerkev Kristusovega vstajenja in cerkev Svetega križa\, ali kakor navadno pravimo cerkev Božjega groba. Cerkvi sta bili med seboj povezani\, sta bili posvečeni 13. septembra 335. V veličastni cerkvi Božjega groba (Svetega križa) so naslednji dan\, to je 14. septembra\, prvič izpostavili relikvijo svetega križa v slovesno češčenje. Od tedaj naprej so vsako leto na ta dan praznovali „povišanje svetega križa“. Tako je posvečenje dvojne cerkve skupaj z izpostavitvijo ostankov Jezusovega križa bilo povod za najstarejši praznik v čast svetemu križu. \nKmalu so obhajali ta praznik tudi v Carigradu. V Rimu ga je uvedel v 7. stoletju papež Gregor Veliki. Praznik nas spodbuja\, naj z živo vero častimo podobo križa\, veliko znamenje krščanstva. Na križu je trpel sam Božji Sin Jezus Kristus. Na njem je umrl On\, ki ga je Bog dal za nas vse\, ki je vstal od mrtvih in sedaj pri Očetu prosi za nas. Praznik nas spominja\, da je Božja Ljubezen tako velika in močna\, da je izničila lastnega Sina\, da bi bili mi odrešeni. To nas vodi do spoznanja\, da je ljubezen vedno\, združena z žrtvijo. Ljubezni je lastno\, da se žrtvuje\, da trpi\, da se izniči. \nPraznik povišanja svetega križa nas vabi\, naj bi se radi ozirali na križ\, saj nam bo pogled nanj odkrival edine resnične vrednote. Križ nam govori\, da je na začetku vsega ljubezen. Govori nam\, da je ljubezni lastno\, da se žrtvuje. Križ nam govori\, da samo nesebično žrtvovanje in izpričanje rodi ljubezen in vodi v življenje. Zato nam križ vedno kliče v zavest Jezusove besede: „Če hoče kdo priti za menoj\, naj se odpove sam sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj. Kdor namreč hoče svoje življenje rešiti\, ga bo izgubil. Kdor pa svoje življenje zgubi zaradi mene\, ga bo našel“ (Mt 16\, 24-25). \nIz spletne strani www.kapitelj.com. Vir: France Oražem; Leto Kristusove skrivnosti 95 – 96
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/povisanje-svetega-kriza/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210912
DTEND;VALUE=DATE:20210920
DTSTAMP:20260624T214229
CREATED:20210907T205050Z
LAST-MODIFIED:20210907T205050Z
UID:10001582-1631404800-1632095999@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Nedelja in teden mladih 2021
DESCRIPTION:Leta 2020 je papež Frančišek za vesoljno Cerkev določil\, da se nedeljo mladih praznuje na nedeljo Kristusa Kralja. Pred tem je bila nedelja mladih na cvetno nedeljo. Pri tem je dal krajevnim Cerkvam možnost\, da praznovanje nedelje mladih prestavijo na drug datum. Zaradi tradicije\, ki jo ima Stična mladih v mladinski pastorali\, so škofje podprli predlog Urada za mlade\, da nedeljo mladih praznujemo 2. nedeljo v septembru\, teden mladih pa v tednu od nedelje mladih do Stične mladih. \nGeslo tedna in nedelje mladih 2021 bo enako kot na Stični mladih: »Utrdi moje korake.« Spodbudo na temo gesla\, ki izhaja iz Ps 40\, si preberite na tej povezavi: https://sticna.net/vsebina/ \nUrad za mlade pri SŠK bo v podporo mladim in župnijam pripravil naslednje gradivo: – Župnije bodo v začetku septembra prejele smernice za praznovanje nedelje mladih. Te bodo vsebovale pripravljena besedila\, osnovne iztočnice za pridigo\, predloge za sodelovanje na župnijah in spodbudo\, kako v občestvu prepoznati in ovrednotiti dragocen doprinos mladih v župniji. – Molitev\, ki jo celotna župnija moli za mlade. \nPrenos svete maše na nedeljo mladih 2021 bo predvidoma ob 10.00 iz župnije Idrija. \nUrad za mlade
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/nedelja-in-teden-mladih-2021/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Logo-Katoliska-mladina.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210912
DTEND;VALUE=DATE:20210913
DTSTAMP:20260624T214229
CREATED:20210907T203713Z
LAST-MODIFIED:20210907T203713Z
UID:10001578-1631404800-1631491199@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Nabirka za Sveto deželo 2021
DESCRIPTION:V nedeljo\, 12. septembra 2021\, bo v Katoliški cerkvi v Sloveniji potekala tradicionalna nabirka za Sveto deželo (Collecta pro Terra Sancta)\, ki je namenjena zbiranju sredstev za podporo kristjanov na Bližnjem vzhodu. Duhovniki so naprošeni\, da darove vernikov zbrane na ta dan posredujejo na (nad)škofijo. \nSlovenski škofje so določili omenjen datum na 123. redni seji Slovenske škofovske konference\, ki je potekala 3. maja 2021\, saj zaradi epidemije koronavirusa nabirke ni bilo v rednem datumu\, t. j. na veliki petek\, 2. aprila 2021. \nSredstva bodo tako kot vsako leto doslej namenjena ohranjanju prisotnosti kristjanov v deželi\, kjer je Jezus Kristus prvič oznanil svoj nauk\, trpel\, umrl na križu in vstal od mrtvih. Z zbranimi darovi se poleg vzdrževanja edinstvene kulturne dediščine\, finančno podpira tudi socialne\, izobraževalne in romarske programe\, pomaga mladim družinam ter drugim ogroženim skupinam ljudi. Starodavno nabirko za kristjane v Jeruzalemu je spodbujal že apostol Pavel\, papeži so vseskozi skrbeli za vez med krščanstvom in Sveto deželo\, zadnji dokument v ta namen pa je podpisal blaženi papež Pavel VI. leta 1974. \nSlovenski škofje se najlepše zahvaljujemo vsem vernikom in duhovnikom\, ki so leta 2020 za Sveto deželo darovali 63.242\,29 EUR. \nVeč na: http://www.custodia.org \n  \nMsgr. Stanislav Zore\nPredsednik SŠK \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/nabirka-za-sveto-dezelo-2021/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/logo-2x.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20210911T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20210911T180000
DTSTAMP:20260624T214229
CREATED:20210907T204747Z
LAST-MODIFIED:20210907T204747Z
UID:10001581-1631383200-1631383200@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Romanje križa svetovnega dneva mladih po slovenskih dekanijah
DESCRIPTION:Z romanjem križa svetovnega dneva mladih po dekanijah bomo začeli leto in pol priprave na Svetovni dan mladih (SDM)\, ki bo leta 2023 potekal v Lizboni. \nNamen romanja SDM križa je močan kerigmatičen nagovor mladih\, vabilo na SDM ter povezovanje na lokalni ravni. Romanje križa se bo začelo v mariborski nadškofiji\, zaključilo pa v koprski. Osrednji dogodek romanja bo na vsaki dekaniji srečanje mladih ob križu\, ki bo vsebovalo češčenje križa\, nagovor\, adoracijo in druženje. \nPrvega v nizu večerov za mlade pripravljamo v Mariboru 11. septembra 2021 zvečer. Ob 18.00 bo sveta maša v stolnici\, ob 19.00 pa slavilni večer in češčenje križa s skupino Abend na trgu pred stolnico. Dogodke Urad za mlade pripravlja v sodelovanju z voditelji ŠOMov vseh škofij. Križ bo romal po škofijah v naslednjem vrstnem redu: Maribor\, Murska Sobota\, Celje\, Ljubljana\, Novo mesto in Koper. \nUrad za mlade
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/romanje-kriza-svetovnega-dneva-mladih-po-slovenskih-dekanijah/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20210911T143000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20210911T170000
DTSTAMP:20260624T214229
CREATED:20210907T204535Z
LAST-MODIFIED:20210907T204535Z
UID:10001580-1631370600-1631379600@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Vseslovensko romanje mednarodnega gibanja Vera in luč ob zlatem jubileju
DESCRIPTION:V soboto\, 11. septembra 2021\, bo v brestaniški baziliki ob 14. 30 uri slovesnost ob zlatem jubileju gibanja Vera in luč. Slovesnost bo vodil škof dr. Anton Jamnik. \nVseslovensko romanje mednarodnega gibanja Vera praznuje 50 letnico obstoja. Gibanje se je začelo leta 1971 v Lurdu\, zato bo praznovanje slovenske province potekalo v slovenskem Lurdu v Brestanici. Več TUKAJ. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/vseslovensko-romanje-mednarodnega-gibanja-vera-in-luc-ob-zlatem-jubileju/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210911
DTEND;VALUE=DATE:20210912
DTSTAMP:20260624T214229
CREATED:20210907T202820Z
LAST-MODIFIED:20210907T202820Z
UID:10001577-1631318400-1631404799@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Škofijski molitveni dan za duhovne poklice
DESCRIPTION:Letošnje škofijsko molitveno srečanje bo v soboto\, 11. septembra 2021\, na Brezjah. Srečanje bo potekalo pod geslom »Pripadaj\, išči in se odloči«\, kar na prav poseben način poudari odgovornost prav vsakega kristjana za ustvarjanje pravega ozračja\, v katerem se bodo kalili novi duhovni poklici. Povabim bogoslovce\, diakone\, duhovnike\, redovnike in redovnice\, da se v čim večjem številu srečamo na Brezjah. Povabite in organizirajte prevoz za vernike in zveste molivce za duhovne poklice. Spodbudite tudi peš romanja in kolesarje\, da s svojim trudom prispevajo k učinkovitosti dneva. \nPrav posebej vas prosim\, da bi v petek\, 10. septembra\, izpeljali pripravljalni postni dan (s postno postavo velikega petka) in tudi s tem pokazali\, da smo pripravljeni na odpovedi za blagoslov prizadevanj za nove duhovne poklice. \nV nedeljo\, 12. septembra\, pa vas povabim\, da s pomočjo knjižice\, ki jo boste ob tej priložnosti dobili na Brezjah\, pri nedeljskih mašah tudi drugim vernikom predstavite spodbudo molitvenega dneva. \nHvala za molitve in pomoč pri delu za nove duhovne poklice. Se vidimo na Brezjah. \nJure Ferlež\nvoditelj KPP
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/skofijski-molitveni-dan-za-duhovne-poklice/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Brezje-Ivan-Rampre.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210908
DTEND;VALUE=DATE:20210909
DTSTAMP:20260624T214229
CREATED:20210907T204156Z
LAST-MODIFIED:20210907T204156Z
UID:10001579-1631059200-1631145599@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Praznik Marijinega rojstva
DESCRIPTION:Praznik Marijinega rojstva obhajamo 8. septembra. Katoliška in Pravoslavna Cerkev Marijino rojstvo praznujeta na isti dan. \n\nZgodovinski podatki o prazniku \nPraznik Marijinega rojstva izvira iz Palestine\, iz časa posvetitve cerkve v Jeruzalemu\, ki jo izročilo prepoznava kot baziliko sv. Ane\, Marijine matere. Praznovanje Marijinega rojstva se je najprej razširilo na Vzhodu\, v Rimu\, kamor so ga prinesli vzhodni menihi\, pa so ga začeli obeleževati ob koncu 7. stoletja. Postopno in na različne načine se je praznik v naslednjih stoletjih razširil tudi drugod po zahodni Evropi. \nOd 13. stoletja naprej je dobil še večji pomen\, saj je postal slovesni praznik\, pred katerim je potekala posebna osemdnevna priprava (osemdnevnica)\, na sam predvečer praznika pa je bila uvedena vigilija (molitveno bdenje). Osemdnevnico je papež Pij X. (1903–1914) skrajšal\, Pij XII. (1939–1958) pa leta 1955 docela odpravil. Praznik Marijinega rojstva danes tako vzhodno kot zahodno cerkveno izročilo obhajata 8. septembra\, natanko 9 mesecev po prazniku Marijinega brezmadežnega spočetja\, ki ga Cerkev obhaja 8. decembra. \n  \nPomen praznika Marijinega rojstva \nEvangeliji o Marijinem rojstvu ne poročajo. Izročilo praznika Marijinega rojstva temelji na apokrifnem spisu z naslovom Janezov protoevangelij iz konca 2. stoletja. Avtorstvo dokumenta je sicer dvomljivo\, opisuje pa pomembno zgodovinsko dejstvo rojstva Jezusove matere. Katoliška Cerkev se skozi cerkveno leto\, poleg Jezusovega rojstva\, spominja rojstva še dveh oseb: Marije in Janeza Krstnika. Pri ostalih svetnikih se vedno spominja le dneva njihove smrti. Razlog za to je edinstveno poslanstvo\, ki sta ga oba opravila v zgodovini odrešenja. S tega vidika je Marijino rojstvo\, tako kot rojstvo Janeza Krstnika\, v neposredni povezavi s prihodom Odrešenika Jezusa Kristusa na svet. Marijino rojstvo in njena življenjska pot imata zato pomen\, ki presega njeno osebo. \nMarijino življenje je neločljivo povezano z Jezusovim življenjem\, saj je s svojim materinstvom soudeležena v odrešenjskem načrtu\, ki ga je Bog pripravil za človeka in vsebuje učlovečenje\, življenje\, smrt in vstajenje Božjega sina Jezusa Kristusa. Marija je kot Odrešenikova mati vključena v samo jedro odrešenjskega načrta. \nSlovensko izročilo o prazniku Marijinega rojstva \nNaši predniki so praznikoma Marijinega vnebovzetja (15. avgust) in Marijinega rojstva (8. september) dali slovensko ime: veliki in mali šmaren oziroma vélika in mala maša\, pa tudi velika in mala gospojnica. Obdobje med tema dvema praznikoma je znano kot obdobje romanj v Marijina romarska svetišča. Ponekod v skladu z izročilom na malo mašo ohranjajo navade\, ki veljajo za veliko mašo (npr. blagoslov rož ipd.). Ta dan pomeni že začetek jeseni\, saj ponekod mala maša za suknjo vpraša ali pa odpre dolinsko pašo (mala maša – v vsakem grmu paša). \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/praznik-marijinega-rojstva-4/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/marijino-rojstvo-vir-splet.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210907
DTEND;VALUE=DATE:20210908
DTSTAMP:20260624T214229
CREATED:20210803T152855Z
LAST-MODIFIED:20210803T154821Z
UID:10001566-1630972800-1631059199@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Pastoralni tečaj
DESCRIPTION:Ob začetku pastoralnega leta vas lepo vabim\, da se udeležite pastoralnega tečaja v Zavodu Svetega Stanislava\, v torek\, 7. septembra 2021\, ob 9.00. \nLetošnji pastoralni tečaj bo potekal pod naslovom Pota mladosti. V Cerkvi na Slovenskem bomo v letošnjem letu prvič obhajali nedeljo in teden mladih\, prav tako pa začenjamo obdobje mladih\, v katerem bomo v različnih krogih razmišljali o mladih in mladinski pastorali. \nV prvem delu pastoralnega tečaja bo Matevž Mehle\, voditelj Urada za mlade pri SŠK\, predstavil izsledke ankete »Kaj ti daje smisel?«. Ta je pogledala versko življenje mladih\, vsebino njihovega verovanja in odnos do župnije. \nVsak duhovnik se srečuje z drugačno situacijo mladih v svoji župniji\, zato v Sloveniji obstaja precej primerov dobre prakse delovanja v mladinski pastorali. Tako bomo v drugem delu poslušali primere dobre prakse sodelovanja med duhovniki in mladimi\, kjer želimo nakazati različne možnosti za prihodnost. \nGotovo v pogovoru ne bomo mogli mimo tematike sinode\, katere konkretnejšo vsebino se čakamo. \nIgor Dolinšek\, voditelj PS
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/pastoralni-tecaj-3/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/logo-2x.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20210823T183000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20210823T183000
DTSTAMP:20260624T214229
CREATED:20210803T161914Z
LAST-MODIFIED:20210803T161914Z
UID:10001569-1629743400-1629743400@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sv. maša ob dnevu spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov
DESCRIPTION:Sveta maša ob dnevu spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov bo v ljubljanski stolnici\, v ponedeljek\, 23. avgusta\, ob 18.30.
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sv-masa-ob-dnevu-spomina-na-zrtve-totalitarnih-in-avtoritarnih-rezimov/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/ljubljana-stolnica4.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210822
DTEND;VALUE=DATE:20210823
DTSTAMP:20260624T214229
CREATED:20210803T162845Z
LAST-MODIFIED:20210803T162845Z
UID:10001571-1629590400-1629676799@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Mednarodni dan spomina na žrtve nasilja zaradi vere
DESCRIPTION:Generalna skupščina Združenih narodov je 28. maja 2019 na svojem 73. zasedanju sprejela Resolucijo A/RES/73/296\, s katero je 22. avgust določila za Mednarodni dan spomina na žrtve nasilja zaradi izpovedovanja vere ali prepričanja. \nV nadaljevanju objavljamo avtorski prevod Resolucije A/RES/73/296in komentarstalnega opazovalca Svetega sedeža pri OZN v Ženevi in drugih mednarodnih organizacijah\, nadškofa msgr. dr. Ivana Jurkoviča. \n  \nOZN – Resolucija A/RES/73/296 \nGeneralna skupščina OZN: \npotrjujoč cilje in načela zapisana v Ustanovni listini ZN in Splošni deklaraciji o človekovih pravicah\, zlasti pravico do svobode misli\, vesti in vere; \nzaskrbljujoč zaradi nenehnih dejanj nestrpnosti in nasilja nad posamezniki zaradi njihove vere ali prepričanja\, vključno nad pripadniki verskih skupnosti in verskih manjšin po svetu ter zaradi naraščajočega števila in intenzitete teh dejanj\, ki so pogosto zločinske narave in lahko imajo mednarodne značilnosti; \npriklicujoč\, da so države prednostno odgovorne za spodbujanje in varstvo človekovih pravic\, vključno človekovih pravic tistih ljudi\, ki pripadajo verskim manjšinam\, vključno z njihovo pravico\, da lahko svojo vero ali prepričanje svobodno uresničujejo; \nzavedajoč se\, da lahko imata odprta\, konstruktivna in spoštljiva razprava o idejah ter medreligijski\, medverski in medkulturni dialog na lokalnih\, državnih\, regionalnih in mednarodnih ravneh pozitivno vlogo v boju proti verskem sovraštvu\, podpihovanju in nasilju; \npotrjujoč pozitivno vlogo\, ki jo lahko imata uresničevanje pravice do svobode mnenja in izražanja ter popolno spoštovanje svobode iskanja\, prejemanja in posredovanja podatkov za krepitev demokracije in v boju proti verski nestrpnosti\, ter priznavajoč nadalje\, da uresničevanje pravice do svobode izražanja v skladu z 19. členom Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah vključuje posebne dolžnosti in odgovornosti; \npoudarjajoč\, da so svoboda vere ali prepričanja\, svoboda mnenja in izražanja\, pravica do mirnega zbiranja in pravica do svobode združevanja medsebojno odvisne\, med seboj povezane ter vzajemno okrepljene\, pri čemer poudarja vlogo\, ki jo te pravice lahko imajo v boju zoper vse oblike nestrpnosti in diskriminacije zaradi vere ali prepričanja; \npoudarjajoč\, da imajo države\, regionalne organizacije\, nacionalne institucije za varstvo človekovih pravic\, nevladne organizacije\, verske ustanove\, mediji in civilna družba kot celota pomembno vlogo pri spodbujanju strpnosti in spoštovanja verske in kulturne raznolikosti ter pri univerzalnem spodbujanju in varstvu človekovih pravic\, vključno s svobodo vere ali prepričanja; \npriznavajoč\, da posamezniki in ustrezne civilnodružbene organizacije pozitivno prispevajo k spodbujanju medreligijskega in medkulturnega dialoga\, razumevanja in kulture miru; \nvedoč za sodelovanje med Združenimi narodi in regionalnimi ter drugimi organizacijami pri spodbujanju medreligijskega in medkulturnega dialoga in vedoč tudi za dejavnost Zavezništva civilizacij Združenih narodov pri spodbujanju medkulturnega dialoga v tej zvezi; \nostro obsojajoč nenehno nasilje in teroristične napade nad posamezniki\, prav tako nad pripadniki verskih manjšin\, zaradi ali v imenu vere ali prepričanja in poudarjajoč pomembnost celovitega in inkluzivnega preventivnega pristopa\, temelječega na skupnosti\, v katerega je vključen širok nabor akterjev\, tudi civilna družba in verske skupnosti; \npotrjujoč svojo enoglasno obsodbo vseh terorističnih dejanj\, metod in praks ter nasilnega ekstremizma\, ki spodbuja terorizem v vseh njegovih pojavnih oblikah\, ne glede na kraj\, povzročitelja in vzrok dejanja; \nizjavljajoč\, da se terorizem in nasilni ekstremizem\, če in kadar spodbuja terorizem\, v vseh njunih pojavnih oblikah ne moreta in ne smeta povezovati z nobeno religijo\, narodnostjo\, civilizacijo ali etnično skupino; \ngloboko obžalujoč vsa nasilna dejanja\, izvršena nad posamezniki zaradi njihove vere ali prepričanja\, kakor tudi druga takšna dejanja\, ki so bila usmerjena zoper njihove domove\, poslovne prostore\, lastnino\, šole\, kulturne centre in svetišča\, pa tudi vse napade na in v verskih objektih\, krajih in romarskih središčih\, ki pomenijo kršitev mednarodnega prava; \nzavedajoč se\, da so medsebojno sodelovanje\, ki izboljšuje izvajanje že obstoječih pravnih sistemov\, ki ščitijo posameznike pred diskriminacijo in zločini\, storjenimi iz sovraštva\, okrepljena medreligijska\, medverska in medkulturna prizadevanja ter razširjeno izobraževanje o človekovih pravicah\, pomembni prvi koraki v boju proti nestrpnosti\, diskriminaciji in nasilju zoper posameznike zaradi vere ali prepričanja; \nzavedajoč se tudi pomembnosti\, da žrtve nasilnih dejanj zaradi vere ali prepričanja in člani njihovih družin prejmejo ustrezno pomoč in podporo v skladu z veljavno zakonodajo\, \n1. sklene\, da se 22. avgust določi za Mednarodni dan spomina na žrtve nasilja zaradi izpovedovanja vere ali prepričanja; \n2. vabi vse države članice\, relevantne organizacije sistema Združenih narodov in druge mednarodne in regionalne organizacije kakor tudi civilno družbo\, vključno z nevladnimi organizacijami\, s posamezniki in z zasebnimi sektorji\, da na primeren način obeležijo Mednarodni dan; \n3. prosi generalnega sekretarja\, da opozori vse države članice\, organizacije sistema Združenih narodov in civilnodružbene organizacije na to\, da bi se ta resolucija ustrezno upoštevala. \nPrevod: Agnes Kojc \n\nTočka za prijavo kristjanofobije in vandalizma uperjenega proti slovenskim katoličanom\n\nVerska svoboda osrednji dejavnik razvoja človeške družbe\n»Generalna skupščina Združenih narodov je 28. maja 2019 na svojem 73. zasedanju na predlog Brazilije\, Kanade\, Egipta\, Iraka\, Jordanije\, Nigerije\, Pakistana\, Poljske in Združenih držav Amerike sprejela Resolucijo A/RES/73/296\, s katero je 22. avgust določila za Mednarodni dan spomina na žrtve nasilja zaradi izpovedovanja vere ali prepričanja. \n18. člen Splošne deklaracije človekovih pravic ZN določa\, da ima vsakdo pravico do svobode misli\, vesti in vere. To vključuje tudi pravico do svobodnega spreminjanja vere ali prepričanja ter svobodo\, da vsakdo bodisi sam bodisi skupaj z drugimi ter javno ali zasebno izraža svojo vero ali prepričanje s poučevanjem\, prakso\, bogoslužjem in verskimi obredi. \nKer so v svetu nestrpna dejanja in nasilje nad posamezniki in skupinami zaradi njihove vere ali prepričanja v porastu\, so zgoraj omenjene države Generalni skupščini Združenih narodov predlagale sprejetje posebne resolucije\, s katero bi svet na to opozorili in tovrstna dejanja v bodoče preprečili. \nPrav države\, nacionalne institucije za varstvo človekovih pravic\, nevladne organizacije\, verske ustanove\, mediji in vsa civilna družba kot celota imajo pomembno vlogo pri spodbujanju strpnosti in spoštovanja verske in kulturne raznolikosti ter pri univerzalnem spodbujanju in varstvu človekovih pravic\, vključno s svobodo vere ali prepričanja. \nPapež Frančišek poudarja\, da je nerazumljivo in zaskrbljujoče\, da tudi danes v svetu ostajajo diskriminacije in omejitve pravic samo zaradi pripadnosti in javnega izpovedovanja določene vere. Še bolj pa je nesprejemljivo\, da obstajajo celo resnična in dejanska preganjanja zaradi verske pripadnosti in tudi oboroženi spopadi. »To rani razum\, ogroža mir in ponižuje človekovo dostojanstvo«. Za papeža je posebno boleče dejstvo\, da so kristjani v svetu še posebej izpostavljeni diskriminaciji in nasilju. »Preganjanje kristjanov je danes celo silovitejše kot v prvih stoletjih Cerkve in obstaja več kristjanov mučencev kot v takratni dobi. In to se dogaja več kot 1700 let po Konstantinovem ediktu\, ki je kristjanom podelil svobodo do javnega izpovedovanja njihove vere« (Nagovor papeža Frančiška udeležencem mednarodnega simpozija o verski svobodi z naslovom: Verska svoboda v mednarodnem pravu in svetovni konflikt vrednot\, 20. junija 2014). \nMisija Svetega sedeža v Ženevi je sodelovala pri predstavitvi omenjene Resolucije na sedežu organizacije. Kot v mnogih drugih okoliščinah je predstavila prepričanje Katoliške Cerkve o potrebnosti\, da države članice Združenih narodov budno bdijo nad tem\, da verska svoboda ostane ena izmed osrednjih dejavnikov razvoja človeške družbe\, na katero se opirata tako graditev pravičnejšega sveta kot mirno sožitje med narodi.« \nNadškof msgr. dr. Ivan Jurkovič\,\napostolski nuncij \n  \nVir: Kanonist
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/mednarodni-dan-spomina-na-zrtve-nasilja-zaradi-vere-2/
END:VEVENT
END:VCALENDAR