BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Nadškofija Ljubljana - ECPv6.11.0.1//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-WR-CALNAME:Nadškofija Ljubljana
X-ORIGINAL-URL:https://nadskofija-ljubljana.si
X-WR-CALDESC:Dogodki za Nadškofija Ljubljana
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Ljubljana
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20250330T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20251026T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250808T183000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250808T200000
DTSTAMP:20260617T183726
CREATED:20250702T125926Z
LAST-MODIFIED:20250702T130335Z
UID:10002909-1754677800-1754683200@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Molitev in sveta maša za bolnike z rakom
DESCRIPTION:V baziliki Marije Pomagaj vsak drugi petek v mesecu zvečer poteka molitev\, sveta maša ter blagoslov z relikvijami sv. Leopolda Mandića.  \nKongregacija za bogoslužje in discipline zakramentov je 11. februarja 2020 uradno razglasila sv. Leopolda Mandića za zavetnika bolnikov z rakom. Kongregacija je poudarila\, da je s to razglasitvijo odprto okno upanja\, saj bo sv. Leopold\, ki je sam doživel osebno izkušnjo nemoči te težke težke bolezni\, kot zavetnik spremljal onkološke bolnike s svojo priprošnjo pri Bogu. \nTudi v letu 2025 bo v baziliki Marije Pomagaj na Brezjah vsak drugi petek v mesecu potekala molitev s priprošnjo sv. Leopoldu Mandiću. \nTermini: 11. julij\, 8. avgust\, 12. september\, 10. oktober\nOb 18.30 – molitev rožnega venca\nOb 19.00 – sveta maša in po maši blagoslov z relikvijami sv. Leopolda Mandića \nTermini: 14. november\, 12. december\nOb 17.30 – molitev rožnega venca\nOb 18.00 – sveta maša in po maši blagoslov z relikvijami sv. Leopolda Mandića
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/molitev-in-sveta-masa-za-bolnike-z-rakom-25/2025-08-08/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Brezje-Ivan-Rampre-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250807T170000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250810T140000
DTSTAMP:20260617T183726
CREATED:20250729T081802Z
LAST-MODIFIED:20250729T082416Z
UID:10002925-1754586000-1754834400@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Duhovni odmik ZA življenje
DESCRIPTION:ŽIV!M in molim\, duhovni odmik ZA življenje: osebna molitev\, adoracija in pričevanja. Molili bomo za mamice\, ki razmišljajo o splavu\, da bi zmogle sprejeti svojega otroka. \nKomu je namenjeno?\nMladim (od 16. leta dalje) in odraslim\, ki želijo z molitvijo podpreti mamice v stiski. \nProgram:\ndnevna sveta maša\, osebna in skupna molitev\, čas za osebno meditacijo\, sveta spoved\, adoracija\, pričevanje\, predavanje\, ogled filma na tematiko ZA življenje. \nLahko se udeležite le dnevnega programa od 9.00 do 22.00 ali bivate na lokaciji\, kjer se program izvaja. \nDuhovni odmik bo potekal v prijetnem okolju Zavoda Živim v Ljubljani. \nTermini:\nPrvi termin: od četrtka\, 7. avgusta (ob 17.00) do nedelje\, 10. avgusta (ob 14.00). \nDrugi termin: od četrtka\, 21. avgusta (ob 17.00) do nedelje\, 24. avgusta (ob 14.00). \nCena programa: 130€ (vključuje kosila\, večerje in materiale). \nCena z nočitvami in polnim penzionom: 240€. V primeru bivanja zakonskega para omogočamo 55% popust (zakonec plača 110 €). \nRok za prijavo: 1. avgust 2025 oziroma do zapolnitve mest. \nVeč informacij na 069 621 009 ali info@zavod-zivim.si. \nSkupaj ZA življenje! \nPrijavi se \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/duhovni-odmik-za-zivljenje/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/b02f9d75304eeed04aed5dbc2303be043e7a3f06.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20250806
DTEND;VALUE=DATE:20250807
DTSTAMP:20260617T183726
CREATED:20250728T131807Z
LAST-MODIFIED:20250728T131807Z
UID:10002920-1754438400-1754524799@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Jezusovo spremenjenje na gori\, praznik
DESCRIPTION:V Katoliški Cerkvi 6. avgusta obhajamo praznik Jezusove spremenitve na gori Tabor. \nDogodek Jezusove spremenitve na gori vsebujejo evangeliji po Mateju (Mt 17\,1–13)\, Marku (Mr 9\,2–13) in Luku (Lk 9\,28–36) ter poročajo o tem\, da se je Kristus v svojem veličastvu prikazal apostolom Petru\, Jakobu in Janezu. Cerkveni očetje razlagajo\, da je to Kristus storil zato\, da bi učence pripravil na svoje trpljenje\, smrt in vstajenje. V spremenjenju se je Jezus razodel kot pravi mesija. Najprej o njem poročata Mojzes in Elija (postava in preroki)\, potem pa še Bog Oče sam. \nPapež sv. Leon Veliki (390–461 po Kr.) je v svojem delu Slava v spremenjenju[1] o Jezusovi spremenitvi na gori zapisal: »Gospod pred izbranimi pričami razodene svojo slavo in s tako velikim sijajem razsvetli svoje telo\, ki ga ima kakor drugi\, da je njegov obraz podoben sončnemu siju in obleka enaka snežni belini. Glavni namen te spremenitve je bil\, da bi apostoli prenesli pohujšanje križa\, in da ne bi njihove vere zmotilo ponižanje njegovega prostovoljnega trpljenja\, potem ko se jim je razodela vzvišenost njegovega skritega dostojanstva. Gospod pa je z enako previdnostjo utrdil tudi upanje svete Cerkve\, da bi celotno Kristusovo telo spoznalo\, s kakšno spremenitvijo je bilo obdarovano\, in bi si udje v skupnosti obetali tisto slavo\, ki je žarela na Glavi. Gospod je rekel isto o tej slavi\, ko je govoril o veličastju svojega prihoda: ‘Tedaj bodo pravični sijali kakor sonce v kraljestvu njihovega Očeta’«. \nSimbolika gore v Svetem pismu predstavlja povezavo nebes\, zemlje in podzemlja. Tako so gore postale bivališča bogov in na njih so gradili svetišča. Stara zaveza navaja\, da so Izraelci na gorah častili Jahveja\, saj naj bi jih on oblikoval. Na Horebu je Bog poklical Mojzesa za voditelja Izraelcev in razodel Božje ime\, na Sinaju pa je sklenil zavezo z Izraelom in dal deset zapovedi. V Novi zavezi na gori Jezus izbere apostole in jih pošlje v svet\, na gori se spremeni in razodene trem apostolom kot Božji Sin\, na Oljski gori ima govor o ponovnem prihodu\, prav tako na gori razglasi novo postavo in blagre. Gora pomeni območje prihodnjega Božjega kraljestva in Jezus vodi ljudi na goro k Bogu. Kdor ga posluša in je pripravljen hoditi za njim\, je luč za druge in sveti kot »mesto\, ki stoji na gori« (prim. Mt 5\,14). \nVzhodna Cerkev praznik obhaja že iz prvih časov\, na Zahodu pa od 11. stoletja dalje. Za Katoliško Cerkev je praznik uvedel papež Kalist III. leta 1457 v hvaležen spomin na zmago krščanske vojske nad Turki pri Beogradu leta 1456. \n\nBesedilo je delno povzeto iz Bibličnega leksikona in knjige S. Čuka Svetnik za vsak dan. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/jezusovo-spremenjenje-na-gori-praznik/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/spremenjenje-splet.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20250804
DTEND;VALUE=DATE:20250809
DTSTAMP:20260617T183726
CREATED:20250729T085524Z
LAST-MODIFIED:20250729T085524Z
UID:10002930-1754265600-1754697599@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Poletni kamp EDGE
DESCRIPTION:KDAJ: 4. – 8. 8. 2025\nKJE: Kostanjevica na Krki\nZA KOGA: mladi med 12. – 15. letom \nCENA – POSAMEZNIK:\n240 EUR\n\nCENA – PRIHOD PO SKUPINAH:\n210 EUR (udeleženec)\n195 EUR (spremljevalec) \n\n\n\n\nPrijavi se\n\nVir: Katoliška mladina
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/poletni-kamp-edge/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Logo-Katoliska-mladina-1.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20250804
DTEND;VALUE=DATE:20250809
DTSTAMP:20260617T183726
CREATED:20250729T080343Z
LAST-MODIFIED:20250729T080343Z
UID:10002924-1754265600-1754697599@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Romanje na Mladifest v Medžugorje
DESCRIPTION:Katoliška mladina v sodelovanju s ŠOM Murska Sobota organizira romanje na Mednarodni festival mladih v Medžugorje\, ki bo potekal od 4. do 8. avgusta 2025. Festival vsako leto zbere več kot 40.000 mladih in 700 duhovnikov iz celega sveta. \nRomanje je namenjeno mladim med 18. in 35. letom\, mladoletni med 14. in 18. letom pa se lahko udeležijo dogodka v spremstvu polnoletnega spremljevalca. Vse potrebne informacije in prijavnico bodo na voljo na spletni strani Katoliške mladine. \nOpis festivala: Srečanje mladih v Medžugorju poteka na velikem prizorišču na prostem ob cerkvi. Program vključuje predavanja dopoldne\, ki so kombinirana z duhovno ritmično glasbo\, pričevanja in druge duhovne vsebine. Po kosilu se nadaljujejo predavanja\, ki se zaključijo z molitvijo Rožnega venca in Sveto mašo. Zvečer pa so na programu različne predstave\, češčenje\, procesije in koncerti. \nPrijava in prevoz: Urejen je avtobusni prevoz iz Ljubljane\, namestitev v privatnih penzionih ter zagotavljene obroki. Vsa predavanja bodo sproti prevajana v slovenski jezik preko radia. Festival pripravlja župnija Međugorje v sodelovanju z različnimi skupinami s celega sveta. \nPrijave bodo odprte spomladi 2025\, in se bodo izvajale preko Katoliške mladine. Ne zamudite priložnosti za duhovno izkušnjo\, ki združuje mlade z vsega sveta! \n>> Posnetki\, filmi in slike 2000 – 2024 >> \nKatoliška mladina \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/romanje-na-mladifest-v-medzugorje/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Logo-Katoliska-mladina-1.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20250802
DTEND;VALUE=DATE:20250803
DTSTAMP:20260617T183726
CREATED:20250729T090956Z
LAST-MODIFIED:20250729T090956Z
UID:10002932-1754092800-1754179199@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Porciunkulski odpustek
DESCRIPTION:Ob prazniku Device Marije v Porciunkuli\, 2. avgusta\, lahko v baziliki Marije Pomagaj prejmete Porciunkulski odpustek.  \nPorciunkulski odpustek je sveti Frančišek izprosil od papeža Honorija\, da bi lahko vsi ljudje\, tudi tisti\, ki si niso mogli privoščiti dragih romanj v svete kraje lahko bili deležni božje milosti. Tako je najprej dobila majhna cerkvica sv. Marije Angelske v Assisiju privilegij za prejem odpustka\, kasneje pa se je le-ta razširil na vse cerkve\, ki jih upravljajo manjši bratje (frančiškani\, kapucini in minoriti). \nPorciunkulski odpustek prejmete\, če se srečate z Bogom v zakramentu sprave\, se udeležite svete maše in prejmete obhajilo ter molite Vero\, Očenaš\, Zdravo Marijo in Slavo Očetu po namenu svetega očeta. \nOdpustki so odpuščanje časne kazni pred Bogom za tiste grehe\, katerih krivda je že odpuščena. Takšen odpustek pod določenimi pogoji zadobi kristjan zase ali za rajne po službi Cerkve\, ki kot srednica odrešenja razdeljuje zaklad zasluženj Kristusa in svetnikov (prim. KKC 1471-1479.1498). \nSvete maše v baziliki Marije Pomagaj so ob: 7.00\, 8.30\, 10.00\, 16. in 19. uri.
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/porciunkulski-odpustek/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Brezje-Ivan-Rampre-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250801T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250801T200000
DTSTAMP:20260617T183726
CREATED:20250729T080151Z
LAST-MODIFIED:20250729T080151Z
UID:10002923-1754074800-1754078400@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Mučenci med Slovenci - 17
DESCRIPTION:Na prvi petek v avgustu\, 1. 8. 2025\, bo ob 19. uri pri frančiškanih na Tromostovju v Ljubljani darovana sveta maša za uspeh beatifikacije božjega služabnika Ivana Salmiča. \nSomaševanje bo vodil dekan Anton Gnidovec iz župnije Vinica\, kjer je Ivan Salmič deloval in bil umorjen kot kaplan. Sodeloval bo tudi dr. Silvester Fabijan\, župnik iz njegove rojstne župnije Raka. Peli bodo pevci MPZ iz župnije Leskovec pri Krškem in pevci MPZ iz župnije Raka pod vodstvom Kristine Lovšin Salmič. \nTo bo sedemnajsta od tridesetih svetih maš\, ki jih pripravlja pobuda Vseposvojitev in bodo na trideset zaporednih prvih petkov darovane za slovenske mučence\, žrtve komunizma\, ki so v postopku za beatifikacijo.\nSvetniške kandidate s pesmijo predstavlja Gregor Čušin. \nBogoslužje lahko spremljamo tudi po GOLD TV in YouTube kanalu. \nLepo vabljeni! \nVeč informacij tukaj. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/mucenci-med-slovenci-17/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Ljubljana-Marijino-oznanjenje.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20250727
DTEND;VALUE=DATE:20250728
DTSTAMP:20260617T183726
CREATED:20250702T111951Z
LAST-MODIFIED:20250702T111951Z
UID:10002906-1753574400-1753660799@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Peti svetovni dan starih staršev in ostarelih: »Blagor tistemu\, ki ni izgubil upanja«
DESCRIPTION:Dikasterij za laike\, družino in življenje je sporočil javnosti naslov teme V. svetovnega dneva starih staršev in ostarelih\, ki jo je odobril papež Frančišek. Ta se glasi: »Blagor tistemu\, ki ni izgubil upanja« (prim. Sir 14\,2). \nSveti oče je za peti svetovni dan starih staršev in ostarelih\, ki bo letos obhajan v nedeljo\, 27. julija\, izbral temo: »Blagor tistemu\, ki ni izgubil upanja« (prim. Sir 14\,2). Te besede\, vzete iz Sirahove knjige\, izražajo blaženost ostarelih in v Gospodovem upanju nakazujejo pot v krščansko in spravljivo starost. \nDan\, ki ga je ustanovil papež Frančišek leta 2021\, želi biti v jubilejnem letu priložnost za razmislek o tem\, kako lahko navzočnost starih staršev in starejših postane znamenje upanja v vsaki družini in cerkveni skupnosti. \nDikasterij za laike\, družino in življenje ponavlja povabilo papeža Frančiška\, da se obhaja ta dan v vseh škofijah in da obhajanje nedelje\, 27. julija\, posvetijo starejšim\, spodbujajo obiske in priložnosti za srečanja med generacijami. \nVir: Vatican news in Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/peti-svetovni-dan-starih-starsev-in-ostarelih-blagor-tistemu-ki-ni-izgubil-upanja/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/81a5c5a2180225cd4b75a489e5a6ead5b4ec60cb.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20250725
DTEND;VALUE=DATE:20250726
DTSTAMP:20260617T183726
CREATED:20250701T120201Z
LAST-MODIFIED:20250701T120201Z
UID:10002903-1753401600-1753487999@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sv. Jakob starejši\, apostol\, praznik
DESCRIPTION:25. julija v Katoliški Cerkvi obhajamo god apostola Jakoba starejšega. \nV zboru dvanajsterih apostolov\, ki jih je Jezus poklical\, sta bila dva Jakoba\, med prvim je bil za apostola poklican ravno današnji godovnjak\, zato je ob njegovem imenu še vzdevek starejši. \nJakob je bil doma iz enega od mest ob Genezareškem jezeru\, njegov oče Zebedej je bil ribič\, mati Saloma pa je bila sestra Jezusove matere Marije. Skupaj z bratom Janezom in apostolom Petrom je bil Jakob priča Jezusovega spremenjenja na gori in obuditve Jairove hčere. V dneh Jezusovega trpljenja se je Jakob\, kot večina apostolov\, potuhnil\, po Jezusovem vstajenju od mrtvih pa je bil z drugimi apostoli v Jeruzalemu. Malo vemo o njegovem delovanju po Jezusovem vnebohodu in prihodu Svetega Duha. Pisec Apostolskih del poroča\, da je Herod »dal z mečem usmrtiti Jakoba\, Janezovega brata«. To naj bi se zgodilo okrog velike noči leta 44. \nApostol Jakob je zelo priljubljen tudi v Sloveniji\, kar dokazuje 68 cerkva njemu posvečenih. Njegove posmrtne ostanke so v 7. stoletju prenesli v Compostelo v današnji Španiji\, kjer stoji njemu posvečena katedrala. \n\nBesedilo je povzeto iz knjige Svetnik za vsak dan Silvestra Čuka. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sv-jakob-starejsi-apostol-praznik-5/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/jakob-starejši.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20250723
DTEND;VALUE=DATE:20250724
DTSTAMP:20260617T183726
CREATED:20250701T115145Z
LAST-MODIFIED:20250701T115145Z
UID:10002902-1753228800-1753315199@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sv. Brigita\, sozavetnica Evrope\, praznik
DESCRIPTION:Papež Janez Pavel II. je sv. Brigito 1. oktobra 1999\, na začetku druge sinode za Evropo\, razglasil za sozavetnico Evrope. \nBrigita je bila visokega rodu. Rodila se je najverjetneje leta 1302 v kraju Finstad pri Upsali\, kjer je zdaj sedež slavne univerze. Njen oče je imel odgovorno upravno službo. Družina je bila v sorodu s kraljevskimi rodbinami\, ki so se menjavale na švedskem prestolu. Po smrti svoje matere je Brigita živela pri teti in v tem času je imela videnje: podobo Križanega\, ki se ji je neizbrisno vtisnila v spomin za vse življenje. \nPri šestnajstih letih se je poročila. Od osmih otrok\, ki jih je rodila\, je po njeni poti šla hči Katarina\, ki je na Švedskem znana kot Karin. Ona je tudi uresničila njeno zamisel o ustanovitvi samostana v Vadsteni. Čeprav bogata gospa\, se je Brigita lotila vsakega dela\, tudi takšnega\, ki so ga opravljale le dekle. Odlikovala se je po dobrodelnosti. Poklicali so jo na dvor za upravnico. Mlademu kralju Magnusu II. Eriksonu\, svojemu bratrancu\, je brez slepomišenja povedala\, da mora svoje razuzdano življenje korenito spremeniti\, če hoče uiti božji kazni. Ni je poslušal in Brigitine napovedi so se uresničile. Ko je videla\, da kralj živi po svoje\, je dvor zapustila ter z možem odšla na božjo pot v špansko Kompostelo. Med romanjem je mož umrl v cistercijanskem samostanu Alvastra na Španskem. \nLeta 1346 je Brigita v zamaknjenju dobila naročilo\, naj ustanovi nov red s prvim samostanom v Vadsteni. Ko je bilo vse skoraj uresničeno\, jo je Bog poslal v Rim\, kjer se je lotila živahne politične dejavnosti\, s katero je posegla v celotno dogajanje tedanje Zahodne Evrope. Šlo ji je predvsem za mir in edinost\, kajti krvaveče rane njenega časa so bile razprtije\, spori\, razkol. V tej službi je ostala zadnjih štiriindvajset let svojega življenja. Umrla je 23. julija 1373 v Rimu in sicer med mašo. \nNjeno truplo so v zmagoslavnem sprevodu prepeljali iz Rima v Vadsteno\, kjer so jo položili k zadnjemu počitku v samostanski cerkvi. Prva prednica Brigitinega reda je bila njena hči Katarina (Cerkev jo časti kot svetnico in se je spominja 24. marca). Njen grob je kmalu postal priljubljena božja pot kraljev in kraljic pa tudi številnih kristjanov iz raznih dežel. Vadstena se je razvila v pomembno kulturno središče na evropskem severu. Tam je bila tudi najpomembnejša srednjeveška knjižnica na Švedskem in prva švedska tiskarna. To izredno ženo so tudi protestanti sprejeli za svojo in jo častijo kot narodno svetnico. \nPapež Janez Pavel II. jo je razglasil za sozavetnico Evrope ob sv. Katarini Sienski in sv. Tereziji Benedikti od Križa/Edith Stein. \nVir: revija.ognjišče.si in Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sv-brigita-sozavetnica-evrope-praznik-3/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/brigita.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20250722
DTEND;VALUE=DATE:20250723
DTSTAMP:20260617T183726
CREATED:20250701T115000Z
LAST-MODIFIED:20250701T115000Z
UID:10002901-1753142400-1753228799@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sv. Marija Magdalena\, praznik
DESCRIPTION:22. julija v Katoliški Cerkvi obhajamo praznik sv. Marije Magdalene\, prve priče\, ki je videla Vstalega\, in prve glasnice\, ki je apostolom oznanila vstajenje Gospoda. \nDolgo časa so v pobožnosti in v umetnosti Marijo Magdaleno istili z Marijo iz Betanije\, sestro Lazarja in Marte\, ter z neimenovano ‘veliko grešnico’\, ki je Jezusu v farizejevi hiši med obedom mazilila noge\, potem ko jih je oprala s svojimi solzami ter obrisala s svojimi lasmi. Zdaj je dokazano\, da gre za tri različne osebe. \n\nGod svete Marije Magdalene praznik za vso Cerkev\nVloga ženske v Katoliški Cerkvi v Sloveniji\n\nSvetnici je ime Marija\, Magdalena je njen priimek\, ki pove\, da je bila doma iz Magdale\, ribiškega mesteca na zahodnem bregu Genezareškega jezera. Iz dveh pripomb v Lukovem in Markovem evangeliju vemo\, da je Jezus iz Marije iz Magdale izgnal sedem hudih duhov. Število sedem v Svetem pismu pomeni veliko število\, množico. Ta omemba hoče povedati\, da je bila Marija popolnoma v oblasti hudih duhov. V skupini žena\, ki so stregle zboru apostolov in njihovemu Učitelju\, se Marija Magdalena vedno imenuje na prvem mestu. \nMarija Magdalena je ostala Jezusu zvesta vse do konca do smrti na Kalvariji in še do groba. Pod križem je vztrajala z Jezusovo materjo Marijo in z edinim učencem Janezom\, ki ni strahopetno pobegnil. Ko je minil praznični dan velike noči\, so Marija Magdalena\, Marija\, mati Jakobova\, in Marija Saloma kupile dišav\, da bi Jezusovo telo v grobu mazilile. Evangelist Janez pa nam je ohranil čudoviti prizor srečanja Marije Magdalene z vstalim Jezusom. Ko je stoječ ob grobu jokala\, [o je Jezus sočutno vprašal: »Žena\, kaj jokaš? Koga iščeš?« Magdalena je mislila\, da govori z vrtnarjem\, zato je prosila\, naj ji pokaže\, kam je del Jezusovo telo. Ko jo je Jezus poklical po imenu: »Marija!«\, pa ga je prepoznala. Trdno je bila prepričana\, da je Gospod vstal od mrtvih in to veselo novico je nemudoma sporočila njegovim učencem. \nSkozi vsa stoletja cerkvene zgodovine razmišlja pisec slovenskega življenjepisa svete Marije Magdalene\, srečujemo žene\, ki učencem naznanjajo Jezusovo sporočilo. In tudi v današnjih dneh je na svetu nešteto žena\, ki so pripravljene služiti Jezusu in njegovemu vstajenjskemu oznanilu. Marija Magdalena je kakor nalašč njihova svetnica. Grki so jo že zgodaj častili kot “nosilko miru in enakovredno apostolom”. \nUmetniki jo upodabljajo s posodico z mazilnim oljem\, stoječo pod križem\, ali kot spokornico z razpuščenimi lasmi (po zgrešenem enačenju z evangeljsko grešnico) s knjigo\, s Križanim\, s spokornim bičem v rokah in z mrtvaško glavo pred seboj. (Povzeto po reviji Ognjišče) \nPapež Frančišek je v okviru jubileja Usmiljenja določil\, da se god sv. Marije Magdalene povzdigne v praznik\, da bi izpostavil »pomembnost te ženske\, ki je pokazala veliko ljubezen do Kristusa in ki jo je Kristus zelo ljubil«. Kot je zapisano v dekretu\, ki ima naslov Apostolorum Apostola in ima datum 3. junij 2016\, »se odločitev umešča v sedanji cerkveni kontekst\, ki zahteva bolj poglobljen premislek o dostojanstvu ženske\, novi evangelizaciji in veliki skrivnosti božjega usmiljenja«. Sveti Janez Pavel II. je veliko pozornosti namenil ne le pomembni vlogi ženske pri Kristusovem poslanstvu in poslanstvu Cerkve\, ampak tudi posebni vlogi Marije Magdalene kot »prvi priči\, ki je videla Vstalega\, in prvi glasnici\, ki je apostolom oznanila vstajenje Gospoda«. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sv-marija-magdalena-praznik-5/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/magdalena-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250720T100000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250720T120000
DTSTAMP:20260617T183726
CREATED:20250702T130903Z
LAST-MODIFIED:20250702T130903Z
UID:10002915-1753005600-1753012800@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Romanje zakonskih jubilantov
DESCRIPTION:Na nedeljo po prazniku staršev Device Marije\, svetega Joahima in svete Ane k Mariji Pomagaj tradicionalno priromajo zakonski jubilanti. Slovesna sveta maša z blagoslovom parov bo ob 10. uri.  \nStarša Device Marije sta zavetnika vseh zakoncev\, zato vsako leto na nedeljo pred praznikov svete Ane in svetega Joahima k Mariji Pomagaj na Brezje priromajo zakonci\, ki praznujejo zakonski jubilej.\nSlovesna sveta maša z blagoslovom zakonskih jubilantov bo v nedeljo\, 21. julija\, ob 10. uri.\nVljudno vabljeni. \nVir: Marija.si
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/romanje-zakonskih-jubilantov-5/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Brezje-Ivan-Rampre-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250714T200000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250714T220000
DTSTAMP:20260617T183726
CREATED:20250729T084414Z
LAST-MODIFIED:20250729T084414Z
UID:10002928-1752523200-1752530400@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Predavanje: Kako zaživeti s Svetim Duhom?
DESCRIPTION:Na povabilo Založbe Emanuel bo avgusta ponovno obiskal Slovenijo p. Jacques Philippe\, avtor uspešnic Išči mir in mu sledi ter Notranja svoboda. Je duhovnik Skupnosti blagrov iz Francije\, priznani duhovni pisec in voditelj duhovnih vaj po vsem svetu. \nČetrtek\, 14. avgust 2025\, ob 20.00\nAntonov dom\, Ljubljana – Vič\nPredavanje: Kako zaživeti s Svetim Duhom?\nBrez milosti Svetega Duha ne moremo ničesar storiti – On je tisti\, ki nas posvečuje\, osvobaja in vodi. Spoznali bomo\, katere drže in življenjske izbire nam pomagajo\, da se odpremo njegovemu delovanju.\nVstop prost. Vabljeni! \n  \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/predavanje-kako-zaziveti-s-svetim-duhom/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Ljubljana-Vič1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250711T183000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250711T200000
DTSTAMP:20260617T183726
CREATED:20250702T125926Z
LAST-MODIFIED:20250702T130335Z
UID:10002908-1752258600-1752264000@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Molitev in sveta maša za bolnike z rakom
DESCRIPTION:V baziliki Marije Pomagaj vsak drugi petek v mesecu zvečer poteka molitev\, sveta maša ter blagoslov z relikvijami sv. Leopolda Mandića.  \nKongregacija za bogoslužje in discipline zakramentov je 11. februarja 2020 uradno razglasila sv. Leopolda Mandića za zavetnika bolnikov z rakom. Kongregacija je poudarila\, da je s to razglasitvijo odprto okno upanja\, saj bo sv. Leopold\, ki je sam doživel osebno izkušnjo nemoči te težke težke bolezni\, kot zavetnik spremljal onkološke bolnike s svojo priprošnjo pri Bogu. \nTudi v letu 2025 bo v baziliki Marije Pomagaj na Brezjah vsak drugi petek v mesecu potekala molitev s priprošnjo sv. Leopoldu Mandiću. \nTermini: 11. julij\, 8. avgust\, 12. september\, 10. oktober\nOb 18.30 – molitev rožnega venca\nOb 19.00 – sveta maša in po maši blagoslov z relikvijami sv. Leopolda Mandića \nTermini: 14. november\, 12. december\nOb 17.30 – molitev rožnega venca\nOb 18.00 – sveta maša in po maši blagoslov z relikvijami sv. Leopolda Mandića
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/molitev-in-sveta-masa-za-bolnike-z-rakom-25/2025-07-11/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Brezje-Ivan-Rampre-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20250711
DTEND;VALUE=DATE:20250712
DTSTAMP:20260617T183726
CREATED:20250701T114826Z
LAST-MODIFIED:20250701T114826Z
UID:10002900-1752192000-1752278399@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sv. Benedikt\, zavetnik Evrope\, praznik
DESCRIPTION:Svetega Benedikta\, začetnika zahodnega meništva\, je papež Pavel VI. 24. oktobra 1964 razglasil za prvega zavetnika Evrope\, ker je “s križem\, knjigo in plugom prinesel krščanski napredek narodom\, razkropljenim od Sredozemskega morja do Skandinavije\, od Irske do prostranih nižin Poljske”. \nPoljak Janez Pavel II.\, prvi slovanski papež\, je leta 1980\, ob 1500 letnici rojstva sv. Benedikta\, dejal\, da je bila Evropa na novo rojena ob propadu velikega rimskega imperija. »Ko se je porajala na njegovih kulturnih temeljih\, je po zaslugi benediktinskega duha iz tistega izročila povzela in v dediščino evropske in vesoljne kulture utelesila vse tisto\, kar bi se sicer izgubilo.« Redovna pravila\, ki jih je sestavil sveti Benedikt in jih imenujejo “evangelij\, presajen v resnično življenje”\, je mogoče povzeti v treh besedah: ‘Ora et labora!’ (Moli in delaj). Skladno povezovanje dela in molitve je ideal krščanskega prizadevanja za popolnost ali izpolnjevanje božje volje. \nPapež Gregor Veliki\, ki je sestavil življenjepis sv. Benedikta v obliki pogovora z namišljenim diakonom Petrom\, pove\, da se je Benedikt rodil v plemeniti družini v Nursiji to je današnje mestece Norcia v Umbriji in sicer okoli leta 480. O njegovi družini vemo le to\, da je imel sestro dvojčico Sholastiko\, ki je vse življenje hodila po bratovih stopinjah in ga posnemala tudi v svetništvu (njen god obhajamo 10. februarja). Starši so Benedikta poslali v Rim\, da bi se izpopolnil v pravnih vedah\, toda prav kmalu je bil sit Rima in njegove pokvarjenosti. Najprej se je umaknil v bližino mesta Tivoli\, kjer si je poiskal družbo enako mislečih. Kmalu je spoznal\, da ta družba ni zanj\, zato se je skril v samotno sotesko reke Aniene nedaleč od mesta Subiaco\, ker je želel biti popolnoma ločen od sveta\, da bi ob branju in premišljevanju Svetega pisma in v molitvi našel stik z Bogom ter prodrl v globine svoje duše. Pa ni bil dolgo sam. Nekega dne so se pred njegovo votlino prikazali puščavniki iz Vicovara in ga prosili\, naj namesto umrlega predstojnika prevzame vodstvo njihove skupnosti. Benedikt je njihovo gorečo prošnjo uslišal. Puščavniki pa so bili svojeglavi\, zato jih je zapustil. Po dolgem premisleku je sprejel vodstvo nove redovne skupnosti\, ki se je bila voljna ravnati po njegovih pravilih. Tem svojim redovnikom je Benedikt hotel biti ‘oče’\, to namreč pomeni beseda ‘abbas’ ali po slovensko ‘opat’. \nČez nekaj časa je izbral najboljše menihe iz dvanajstih samostanov\, ki jim je bil ‘oče’\, in se napotil proti jugu. Ustavil se je pri mestu Cassino pri Neaplju\, zgrajenim pod visokim gričem. Na vrhu tega griča je zrastel znameniti samostan Montecassino\, ki velja za matično hišo benediktinskega reda in v nekem smislu vseh samostanov na krščanskem Zahodu. Stari viri postavljajo začetek Montecassina v leto 529: ta letnica ima tudi simboličen pomen tega leta je namreč bizantinski cesar Justinijan dal zapreti zadnjo pogansko šolo v Atenah\, Montecassino pa je zasvetil kot novo žarišče krščanske kulture. Skupnost na Montecassinu je opat Benedikt vodil vse do svoje smrti\, najbrž leta 547. \n  \nBesedilo je s spletne strani revije Ognjišče. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sv-benedikt-zavetnik-evrope-praznik-4/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/05af5bab1f6c39a0d6a17fefa5e695b0aba37034.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20250708
DTEND;VALUE=DATE:20250709
DTSTAMP:20260617T183726
CREATED:20250702T111058Z
LAST-MODIFIED:20250702T111058Z
UID:10002905-1751932800-1752019199@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Obletnica posvetitve bazilike v Stični
DESCRIPTION:Cistercijanski samostan v Stični 8. julija praznuje obletnico posvetitve cerkve Žalostne Matere Božje (posvečena leta 1156) in je bila leta 1936 razglašena za baziliko. \nBazilika danes služi tudi kot župnijska cerkev\, kot Marijin romarski kraj pa je bila 1936 razglašena za baziliko. Je ena izmed največjih cerkva v Sloveniji\, po nekaterih virih pa naj bi bila tudi najdaljša. \nCerkev je 8. julija 1156 posvetil oglejski patriarh Pelegrin I. Kot vse cistercijanske cerkve je tudi ta dobila posvetitev Materi Božji. Raziskave so pokazale\, da je bila že takratnja cerkev sezidana kot troladijska slopna bazilika s prečno ladjo in dvema dolgima stranskima kapelama. \nCistercijanski samostan ali opatija Stična je najstarejši samostan na slovenskem ozemlju. Cistercijani smo pripadniki reformiranega benediktinskega življenja. Reformo so v Franciji začeli in izpeljali sv. Robert\, sv. Alberik in sv. Štefan Harding\, ki veljajo za ustanovitelje reda. Ime izahaja po prvi in matični opatiji v kraju Citeaux (beri : sito\, latinsko: Cistercium) v Burgundiji v Franciji. \nCistercijanska Opatija Stična  je najstarejši samostan na današnjem slovenskem ozemlju in edina opatija\, ki še deluje. V sklopu samostana se nahaja Bazilika Žalostne Matere Božje\, ki služi tudi kot župnijska cerkev. \nZačetki samostana segajo v leto 1132. Samostan je kmalu po ustanovitvi postal pomembno versko\, kulturno in gospodarsko središče Kranjske. Bogata samostanska knjižnica je do jožefinskih reform varovala dragocene iluminirane rokopise v latinščini iz 12. in 13. stoletja\, ki so nastali v stiškem skriptoriju. V samostanu je leta 1428 nastal za slovensko slovstvo pomemben Stiški rokopis\, eden prvih pisnih spomenikov v slovenščini. \nŽe v 12. stoletju se v Stični omenja samostanska šola\, ki pa je verjetno sčasoma sprejemala za izobraževanje tudi dečke od zunaj. Tako se omenja\, da je verjetno skladatelj Jakob Gallus iz Ribnice\, svojo prvo izobrazbo dobil v Stični. Od 14. stoletja naprej je stiški samostan pošiljal svoje nadarjene menihe za univerzitetni študij verjetno v cistercijanski kolegij pri Dunaju. Od 14. stoletja naprej je namreč cistercijanski red svojim članom dovoljeval stik z gosti in ljudmi iz okolice\, kar so redovni statuti sprva prepovedovali. Zaradi tega in tudi zaradi začenjajoče nove miselnosti renesanse je nastal v 15. stoletju Stiški rokopis\, ki obsega razen glavnega besedila v latinščini tudi najstarejše zapisano slovensko besedilo: molitev pred pridigo\, molitev “Pozdravljena Kraljica”\, dva obrazca splošne spovedi in začetek stare velikonočne pesmi. \nPatriarh Peregrin je Stični že ob njenem nastanku podelil toliko posesti in dohodkov\, da je mogla živeti. Ker so menihi zlasti v prvih stoletjih imeli veliko izdatkov za gradnje in dograjevanje stavb in njihove opreme\, posebej še za njeno najimenitnejšo stavbo\, veličastno romansko cerkev\, jim je ustanovitelj moral povečati dohodke. \nČeprav je bilo življenje in arhitektura Stične zastavljena skromneje kot po mnogih drugih cistercijanskih samostanih po Evropi\, se je vendar sčasoma Stična toliko opomogla\, da je mogla v neki meri slediti ostalim. Vseskozi so skušali skrbeti\, da so bili samostanski prostori \, kjer se je odvijalo skupno življenje menihov\, lepo urejeni\, in še posebej rezidenca opata – prelatura\, ki je bila namenjena sprejemanju in stanovanju gostov in nekako predstavljala skupnost pred javnostjo. Križni hodnik v Stični je sčasoma dobil zidano zgodnjegotsko obliko s skromno poslikavo zaradi samostanskih pravil in zaradi skromnejših razmer v naših krajih. Iz istih razlogov tudi ni dobil izrazitejših figuralnih okrasitev. \nSkozi stoletja je samostan spreminjal svojo arhitekturno podobo\, tako da danes najdemo sledove romanike\, gotike in baroka. Vse do danes pa se je ohranilo najstarejše jedro samostana\, ki ga tvorita znameniti križni hodnik in redovna cerkev. V času reform Jožefa II. leta 1784 je bil samostan razpuščen. Ponovno so ga obudili cistercijani šele leta 1898. Od takrat dalje samostan ponovno nemoteno deluje. \nSamostan ter cerkev sta danes zavarovana kot nepremična spomenika državnega pomena\, sam samostan pa predstavlja pomembno versko in kulturno središče. \nVeč na: www.sticna.eu \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/obletnica-posvetitve-bazilike-v-sticni-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Sticna1-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20250706
DTEND;VALUE=DATE:20250714
DTSTAMP:20260617T183726
CREATED:20250702T125600Z
LAST-MODIFIED:20250702T125600Z
UID:10002907-1751760000-1752451199@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Poletni tedni v Taizéju
DESCRIPTION:Z odhodom v Taizé smo povabljeni\, da iščemo občestvo z Bogom preko skupne molitve\, petja\, tišine\, osebnega premišljevanja in deljenja z drugimi udeleženci. \nVsak lahko v tej vasici najde tisto kar išče: prijateljstvo\, mir\, zabavo\, Boga\, odgovore\, nov način molitve\, lepo naravo in še mnogo drugega. \nZA KOGA: mladi med 16. in 30. letom\n\nKDAJ: od 6. do 13. julija 2025\n\n\n\nKako poteka teden v Taizéju?\n\n\n\n\n\nŠe nisi bil v Taizéju in te zanima kako je tam? Klikni na povezavo.\n\n\nVtise o poletnem tednu v Taizéju si lahko ogledaš v foto galeriji.\n\n\n\n\nveč o tednih v Taizéju\n\nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/poletni-tedni-v-taizeju-5/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Logo-Katoliska-mladina-1.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20250705
DTEND;VALUE=DATE:20250706
DTSTAMP:20260617T183726
CREATED:20250701T114456Z
LAST-MODIFIED:20250701T114456Z
UID:10002899-1751673600-1751759999@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Ciril in Metod\, sozavetnika Evrope\, slovesni praznik
DESCRIPTION:V Katoliški Cerkvi 5. julija obhajamo slovesni praznik sv. bratov Cirila in Metoda\, slovanskih apostolov in sozavetnikov Evrope. Imenujemo ju tudi apostola Slovanov zaradi pomembnega misijonskega dela med slovanskimi ljudstvi. \nCiril in Metod sta bila misijonarja grškega rodu\, ki sta pri oznanjevanju in širjenju krščanske vere uporabljala glagolico. Ciril se je rodil okrog l. 826 ali 827\, Metod pa okrog l. 812 ali 815 v Solunu. Pri krstu so ju poimenovali Konstantin in Mihael\, vendar sta ob vstopu v samostan imeni spremenila. Najprej sta delovala kot knjižničar in učitelj filozofije. Mladost sta preživela v okolici Soluna\, cesar pa ju je okrog l. 860 poslal misijonarit na polotok Krim. \nMoravski knez Rastislav ju je okrog l. 860 povabil med slovanske narode\, kjer sta delovala na tedanjem velikomoravskem ozemlju\, ki je zajemalo današnjo vzhodno Slovenijo\, vzhodno Hrvaško\, Madžarsko\, Češko\, Slovaško\, južno Poljsko\, jugovzhodno Nemčijo in zahodno Ukrajino ter širila krščansko oznanilo v slovanskem jeziku. Po treh letih na Moravskem sta odšla v Panonijo in od tam preko Benetk v Rim. Pri papežu Hadrijanu II. (867–872) sta dobila dovoljenje za opravljanje bogoslužja v slovanskem jeziku. \nCiril je v Rimu zbolel in umrl\, papež Hadrijan II. pa je Metoda poslal h knezu Koclju v Panonijo. Na tem ozemlju je prišel v spor z nemškimi duhovniki in bil obtožen krivoverstva. Po izpustitvi mu je papež Janez VIII. (872–882) ponovno dovolil uporabo slovanskega jezika za bogoslužno rabo. \nNjun godovni dan v Katoliški Cerkvi obhajamo 5. julija\, v neslovanskih deželah pa 14. februarja. Pravoslavna Cerkev njun god obhaja 11. maja\, 24. maja pa godujeta po julijanskem koledarju. Sveti papež Janez Pavel II. (1978–2005) ju je leta 1980 imenoval za sozavetnika Evrope. V ljubljanski nadškofiji sta glavna zavetnika\, v mariborski nadškofiji pa druga zavetnika nadškofije. V murskosoboški škofij je sv. Metod glavni zavetnik škofije\, njun god pa v Katoliški cerkvi v Sloveniji obhajamo kot slovesni praznik. \nPraznik apostolov Slovanov je priložnost za ovrednotenje in zavedanje njunega pomena na področju evropske kulturne\, zgodovinske in jezikovne dediščine\, ki je povezana tudi z našo deželo. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/ciril-in-metod-sozavetnika-evrope-slovesni-praznik-5/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/ciril-in-metod4-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250704T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250704T200000
DTSTAMP:20260617T183726
CREATED:20250702T110840Z
LAST-MODIFIED:20250702T110840Z
UID:10002904-1751655600-1751659200@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Mučenci med Slovenci - 16
DESCRIPTION:Na prvi julijski petek\, 4. 7. 2025\, bo ob 19. uri pri frančiškanih na Tromostovju v Ljubljani darovana sveta maša za uspeh beatifikacije božje služabnice Antonije Premrov. Somaševanje bo vodil Janez Žerovnik\, kaplan iz župnije Cerknica\, kjer se je Antonija Premrov rodila in kjer je bila tudi umorjena. Pel bo Mešani pevski zbor župnije Cerknica\, ki ga vodi in na orgle spremlja Simona Lekšan. \nTo bo šestnajsta od tridesetih svetih maš\, ki jih pripravlja pobuda Vseposvojitev in bodo na trideset zaporednih prvih petkov darovane za slovenske mučence\, žrtve komunizma\, ki so v postopku za beatifikacijo. \nSvetniške kandidate s pesmijo predstavlja Gregor Čušin. \nBogoslužje lahko spremljamo tudi po GOLD TV in YouTube kanalu. \nLepo vabljeni! \nVeč informacij tukaj. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/mucenci-med-slovenci-16/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/01843d24ebfba094bf1fc293c06d61f82d0798c3.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20250703
DTEND;VALUE=DATE:20250704
DTSTAMP:20260617T183726
CREATED:20250701T114325Z
LAST-MODIFIED:20250701T114325Z
UID:10002898-1751500800-1751587199@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sveti Tomaž\, apostol\, praznik
DESCRIPTION:V Katoliški Cerkvi 3. julija praznujemo god sv. Tomaža\, apostola in mučenca. \nČloveku\, ki noče verjeti na besedo\, ampak se hoče o vsem prepričati na lastne oči\, pravimo ‘neverni Tomaž’. Obnaša se namreč kot apostol Tomaž po Jezusovem vstajenju. Evangelist Janez pripoveduje\, da se je Gospod po svojem vstajenju prvi večer prikazal svojim učencem\, zbranim za zaprtimi vrati hiše\, kjer so le nekaj dni poprej skupaj z Jezusom obhajali spominsko večerjo ob judovskem velikonočnem prazniku\, ki je bila obenem zadnja večerja Jezusa kot človeka. Tomaža\, pravi\, ni bilo med njimi. Ko so mu drugi pripovedovali\, da je Jezus vstal in se jim prikazal\, jim je odvrnil: »Če ne vidim na njegovih rokah znamenja žebljev in ne vtaknem svojega prsta v rane od žebljev\, že ne bom veroval.« Čez osem dni je vstali Gospod spet obiskal svoje učence. Tomažu je rekel: »Daj svojo roko in jo položi v mojo stran in ne bodi neveren\, temveč veren.« Tedaj je Tomaž izpovedal vero z vklikom: »Moj Gospod in moj Bog!« \nZaradi tega dogodka je Tomaž postal ‘slaven’\, vendar pa o njem bolj malo vemo. Preden ga je Jezus poklical v svojo službo\, je opravljal ribiški poklic ob Genezareškem jezeru. Prvi trije evangelisti (Matej\, Marko in Luka) omenjajo Tomaža le v seznamih dvanajsterih apostolov\, več pozornosti pa mu posveti evangelist Janez\, ki ga v svoje poročilo o Jezusovem življenju in delovanju vplete štirikrat. Prvič tedaj\, ko Tomaž izrazi svojo pripravljenost iti z Jezusom v smrtno nevarnost\, ko gre v Betanijo k Lazarju; drugič med Jezusovim poslovilnim govorom pri zadnji večerji\, ko Tomaž poslavljajočemu se Jezusu vpade v besedo in pravi\, da oni ne vedo\, kam gre; najdaljši je tretji odlomek o Tomažu\, omenjen na začetku; četrtič in zadnjič pa Janez omenja Tomaža kot enega izmed sedmerih apostolov\, ki se jim je vstali Gospod prikazal\, ko so na Genezareškem jezeru lovili ribe. Janez trikrat navaja Tomažev vzdevek Dvojček\, kar je dejansko le prevod njegovega imena\, kajti ime Tomaž izhaja iz aramejske besede ‘toma’ s pomenom ‘dvojček’. \nPrakrščansko poročilo ve povedati\, da je apostol Tomaž po Jezusovem vnebohodu in prihodu Svetega Duha deloval na bližnjem Vzhodu in prišel celo do Indije. Umrl naj bi mučeniške smrti v kraju Mailapur pri Madrasu: prebodli so ga s sulico ali z mečem. Indijska Cerkev se ponaša\, da je njen ustanovitelj sveti Tomaž\, zato indijske kristjane pogosto imenujejo ‘Tomaževi kristjani’. \nGod apostola Tomaža so od 6. stoletja dalje obhajali 21. decembra\, od leta 1969 pa je 3. julija\, kakor je bil že prej v vzhodni Cerkvi v spomin na prenos njegovih kosti iz Indije v mezopotamsko Edeso (leta 232). Svetega Tomaža navadno upodabljajo s sulico\, pogosto pa ima v rokah tudi kotno merilo stavbenikov in sicer zaradi neke legende\, ki pripoveduje\, da je izrisal načrt za prelepo palačo v Indiji. Zaradi te legende častijo svetega Tomaža kot svojega zavetnika arhitekti\, zemljemerci\, geometri\, zidarji\, kamnoseki in tesarji. \nV naši domovini je temu apostolu posvečenih 34 cerkva (8 župnijskih in 26 podružnic). \nVir: Revija Ognjišče in Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sveti-tomaz-apostol-praznik/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/27d88569ff2324f7fd897428711b30e4d620caff-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250630T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250630T200000
DTSTAMP:20260617T183726
CREATED:20250626T192142Z
LAST-MODIFIED:20250626T192142Z
UID:10002897-1751310000-1751313600@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Odprtje razstave Barve cerkvenega leta
DESCRIPTION:Odprtje razstave Barve cerkvenega leta bo v ponedeljek\, 30. junija\, ob 19. uri v Galeriji Družina na Krekovem trgu 1 v Ljubljani. Razstavo bo odprl ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore. \nNa odprtju bosta sodelovala nadškofijski tajnik v Ljubljani Boštjan Prevc ter srebrnomašnik Peter Pučnik\, SDB. \nBarve imajo po svoji naravi velik vpliv na človeka\, saj izražajo in ustvarjajo različna človekova razpoloženja. S svojo simboliko nam govorijo tudi v bogoslužju\, kjer so v službi svetih skrivnosti\, ki jih doživljamo skozi različna obdobja bogoslužnega leta: od adventa\, posta do velikonočnega časa in časa med letom – vsako ima svojo liturgično barvo. Predstavljamo jih z razstavo mašnih plaščev. \nGlasbeni program bosta izvedla violinist Matija Krečič in Metod Banko\, pevec in kitarist. \nVabilo
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/odprtje-razstave-barve-cerkvenega-leta/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/17268569.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250629T160000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250629T180000
DTSTAMP:20260617T183726
CREATED:20250603T115754Z
LAST-MODIFIED:20250603T115754Z
UID:10002888-1751212800-1751220000@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Mašniško posvečenje
DESCRIPTION:V nedeljo\, 29. junija\, bo ob 16. uri\, v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja\, mašniško posvečenje.
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/masnisko-posvecenje-7/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Stolnica-zrak-2-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20250629
DTEND;VALUE=DATE:20250630
DTSTAMP:20260617T183726
CREATED:20250603T123600Z
LAST-MODIFIED:20250603T123600Z
UID:10002894-1751155200-1751241599@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sv. Peter in Pavel\, slovesni praznik
DESCRIPTION:V Katoliški Cerkvi 29. junija praznujemo slovesni praznik apostolov sv. Petra in Pavla. \nPeter je bil ribič iz Betsajde ob Genezareškem jezeru. Jezus ga je poklical\, da bi bil ribič ljudi in da bi kasneje kot pastir tudi vodil Cerkev kot Božje ljudstvo. Po svetopisemskem izročilu mu je Jezus po tem\, ko ga je poklical za učenca\, spremenil ime v Peter: »Ti si Peter in na tej skali bom sezidal svojo Cerkev in vrata podzemlja je ne bodo premagala. Dal ti bom ključe nebeškega kraljestva; in kar koli boš zavezal na zemlji\, bo zavezano v nebesih; in kar koli boš razvezal na zemlji\, bo razvezano v nebesih« (Mt 16\,18–20). Zelo pomembna izkušnja v Petrovem življenju je bila ta\, da je Jezusa\, po tem\, ko je bil le-ta prijet\, kljub temu\, da se je ob njem vzgajal in učil približno tri leta\, trikrat zatajil. Po Jezusovem vnebohodu Peter nastopa kot voditelj apostolov in mlade Cerkve. Nekaj časa je bil škof v Antiohiji\, okoli leta 42 pa je odšel v Rim. Od tam je vernikom v Mali Aziji poslal dve pismi (1 Pt in 2 Pt)\, življenjsko pot pa je sklenil z mučeništvom. \nPo zgodovinskih virih naj bi apostol Peter vladal do leta 67 po Kr. Več zgodnjekrščanskih spisov potrjuje\, da je Peter umrl nasilne smrti v Rimu v času vladanja cesarja Nerona. Na kraju njegovega mučeništva je dal cesar Konstantin leta 350 postaviti veliko baziliko. Sedanja bazilika sv. Petra v Vatikanu je bila postavljena v letih med 1506 in 1526. Pod njenim glavnim oltarjem je gob apostola Petra\, čigar nasledniki so papeži oz. rimski škofje. \nApostol Pavel se je rodil okrog leta 10 po Kr. v Tarzu\, v glavnem mestu takratne rimske province Kilikije. Po rodu je bil Jud\, po očetu pa je podedoval rimsko državljanstvo. Bil je farizej in poznavalec judovstva\, ki je do spreobrnjenja na poti v Damask preganjal kristjane. Apostol Pavel je ob rojstvu dobil ime Savel\, po spreobrnjenju pa se je dal krstiti in ime spremenil v Pavel. \nO delovanju apostola Pavla poroča evangelist Luka v Apostolski delih. Obhodil je velik del takratne rimske države in ustanavljal cerkvene občine ter jih spodbujal s pismi. Danes poznamo štirinajst ohranjenih Pavlovih pisem\, ki so po vsebini in obsegu za štirimi evangeliji najpomembnejši del Svetega pisma Nove zaveze. Podobno kot apostol Peter je tudi on umrl mučeniške smrti za časa cesarja Nerona okrog leta 67. \nPraznika obeh apostolov je Cerkev obhajala že v 4. stoletju. Najstarejši rimski koledar Furija Dionizija Filokala iz leta 354 navaja 29. junij kot praznik apostolov Petra in Pavla. Na predvečer ali na praznik apostolov Petra in Pavla slovenski škofje diakone posvečujejo v duhovnike. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sv-peter-in-pavel-slovesni-praznik-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Greco_El_-_Sts_Peter_and_Paul.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250628T090000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250628T120000
DTSTAMP:20260617T183726
CREATED:20250507T105745Z
LAST-MODIFIED:20250507T105745Z
UID:10002871-1751101200-1751112000@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Vseslovensko srečanje posvečenih Jezusovemu in Marijinemu Srcu
DESCRIPTION:Vsako leto ob prazniku Jezusovega Srca in godu Marijinega brezmadežnega Srca organiziramo vseslovensko srečanje častilcev Jezusovega in Marijinega Srca (JMS)\, in sicer vsako leto v drugi škofiji. \nLetos bo to srečanje v soboto\, 28. junija\, v Stični. Ob 9.00 bo molitev rožnega venca s premišljevanji\, ob 10.00 pa sv. maša\, ki jo bo daroval nadškof msgr. Stanislav Zore. Pred sv. mašo bo možno obhajati zakrament sv. spovedi. Podrobnosti glede programa po sv. maši\, ki bo vseboval pričevanja\, litanije in obnovitev posvetitve Najsvetejšima Srcema\, bodo objavljene naknadno.\nHvaležni smo\, da je pred kratkim v slovenskem prevodu izšla okrožnica papeža Frančiška o človeški in Božji ljubezni Srca Jezusa Kristusa z naslovom Dilexit nos (Vzljubil nas je). Ta cerkveni dokument želi biti odgovor sodobni družbi\, ki se je izgubila v brezsrčni kulturi. \nVeseli smo\, da je za kraj vseslovenskega srečanja JMS izbrana Stična\, ki je pomembno slovensko duhovno središče. Stična je povezana z nastankom Združenja posvečenih Jezusovemu in Marijinemu Srcu. Tam namreč živi in deluje p. Anton Nadrah\, ki si je zelo prizadeval za posvetitev tema dvema Najsvetejšima Srcema. V Stični so bila organizirana\nnepozabna srečanja s Fatimsko Marijo Romarico in še vedno potekajo fatimske slovesnosti od 13. maja do 13. oktobra. Naj spomnim\, da stiška bazilika spada med tiste svetoletne cerkve\, v katerih je možno prejeti svetoletni odpustek pod običajnimi pogoji\, zato naj bo to dodatna spodbuda k udeležbi na vseslovenskem srečanju posvečenih JMS in drugih slovesnostih v Stični. \nJanez Mrak\,\nOdbor Združenja posvečenih Jezusovemu\nin Marijinemu Srcu
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/vseslovensko-srecanje-posvecenih-jezusovemu-in-marijinemu-srcu-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/srce_marijino_jezusovo-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250627T203000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250628T080000
DTSTAMP:20260617T183726
CREATED:20250604T090745Z
LAST-MODIFIED:20250604T090745Z
UID:10002895-1751056200-1751097600@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Romanje na Brezje
DESCRIPTION:Z nami poromaj po stopinjah svetih\, kjer je mnogo ljudi molilo in doživelo bližino Boga. \nOb zaključku šolskega in študijskega leta Katoliška mladina organizira tradicionalno zahvalno romanje na Brezje. \nRomanje na Brezje bo letos potekalo v noči z 27. na 28. junija 2025. \nRomanje se bo začelo ob 20.30 izpred Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu. Ob 2.00 se nam lahko priključite v Kranju (Župnijska cerkev sv. Modesta). Jutranja sveta maša na Brezjah bo ob 7.00. \nRomanje lahko organizirate tudi iz svoje župnije. \nS seboj imejte: športno obutev (primerno za asfalt)\, dovolj tekočine\, malico\, dodatna oblačila\, palerino in/ali dežnik\, telefon (za pesmarico)\, pripomočke za oskrbo žuljev\, žepno ali naglavno svetilko. \nČasovnica\n\n20.30 Začetek romanja in blagoslov\n2.00 Kranj Zlato Polje (nato iz Kranja nadaljujemo ob 2.45)\n6.30 Brezje \n7.00 Sveta maša\n\nPesmarica za sv. mašo \ninfo@katoliskamladina.si \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/romanje-na-brezje-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Logo-Katoliska-mladina-1.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250627T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250627T210000
DTSTAMP:20260617T183726
CREATED:20250604T091033Z
LAST-MODIFIED:20250604T091033Z
UID:10002896-1751050800-1751058000@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Žejni Besede
DESCRIPTION:Smo mladi odrasli v Cerkvi z željo po medsebojnem povezovanju in skupni rasti v veri za poglobitev odnosa z Bogom in z drugimi. \nNa srečanjih bomo skupaj molili in slavili Boga ter skupaj z gosti in predavatelji odpirali aktualne teme s katerimi se soočajo mladi odrasli v današnjem svetu. Omogočiti želimo mladim odraslim prostor za nadaljnjo rast v Besedi in skozi odnose usmerjati njihovo pot k Bogu. \nKDAJ: 27. junij 2025 ob 19.00 \nKJE: Jurčičev trg 2\, Ljubljana \nZA KOGA: mladi odrasli \nVir: Katoliška mladina
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/zejni-besede-9/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Logo-Katoliska-mladina-1.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20250627
DTEND;VALUE=DATE:20250628
DTSTAMP:20260617T183726
CREATED:20250603T123434Z
LAST-MODIFIED:20250603T123434Z
UID:10002893-1750982400-1751068799@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Srce Jezusovo
DESCRIPTION:Osem dni po prazniku svetega Rešnjega telesa in Rešnje krvi obhaja Cerkev slovesni praznik Srca Jezusovega. Letos je to 27. junija. \nPraznik skuša prodreti v globino in notranje jedro Kristusove skrivnosti\, v jedro\, iz katerega pritekajo vsa velika dela v naše odrešenje\, posebno še Kristusova daritev na križu. In to je tista ljubezen\, ki je bila od vekov skrita v brezdanjih globinah troedinega Boga\, ki pa si je prevzela našo človeško naravo in nas v Kristusu začela ljubiti tudi s človeškim srcem ter dosegla svoj vrhunec v kalvarijski daritvi\, ko so iz prebodene Kristusove strani začele teči reke žive vode\, ki odslej nikdar več ne bodo usahnile. \nZgodovina češčenja Jezusovega Srca se začenja z apostolom Janezom\, ki se je naslonil na Jezusove prsi (prim. Jn 13\, 15; 21\, 20) in apostola Pavla\, ki je svoje vernike imel rad v Ljubezni Jezusa Kristusa (prim. Flp 1\, 8). Češčenje Jezusovega Srca so širili srednjeveški mistiki\, posebno sveti Bernard\, sveti Bonavetura in sveti Bernardin; v tem času so nastale priljubljene pesmi\, litanije in podobe Jezusovega Srca. V 14. stoletju je ta pobožnost nekoliko pojenjala. Spet pa se je poživila v 16. in 17. stoletju\, za kar ima velike zasluge Janez Eudes\, ki ga je papež Pij X. Imenoval začetnika\, učitelja in apostola liturgičnega češčenja Srca Jezusovega\, ker je leta 1670 napisal besedilo za molitveno bogoslužje (brevir) in za mašo v čast Srcu Jezusovemu. \nPapež Leon XIII. je leta 1899 v okrožnici Annum sanctum (Sveto leto) orisal smisel češčenja Srca Jezusovega in vsebino praznika. V okrožnici je tudi napovedal\, da bo za začetek 20. stoletja ves svet posvetil Srcu Jezusovemu. Odobril je tudi litanije Srca Jezusovega. \nOb stoletnici\, odkar je bil praznik Srca Jezusovega razširjen na vso katoliško Cerkev\, je Pij XII. leta 1956 izdal okrožnico Zajemali boste (Haurietis aquas)\, kjer je podal vsestransko in globoko teologijo Srca  Jezusovega. \nPavel VI. je leta 1965 napisal okrožnico Nedoumljivo bogastvo Kristusovo. V njej je znova naglasil pomembnost Srca Jezusovega. V duhu drugega vatikanskega koncila je močno poudaril zvezo\, ki jo ima to češčenje z evharistijo posebej z njenim daritvenim značajem\, se pravi z mašo in obhajilom kot daritvenim obredom. \nČeščenje Srca Jezusovega se nanaša na tisto\, kar je pri Kristusu in sploh pri skrivnosti odrešenja najglobljega\, kar zajema iz globin njegove Božje – človeške ljubezni. Častiti Srce Jezusovo torej pomeni častiti Jezusovo osebo s posebnega vidika njegove odrešenjske ljubezni Zato je jasno\, da ta pobožnost nikakor ne nasprotuje drugim zdravim pobožnostim\, ki jih Cerkev priporoča\, temveč jih krepi\, poglablja in prešinja. \n  \nBesedilo je povzeto s spletne strani stolne župnije Novo mesto. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/srce-jezusovo-3/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/294566_10150361924478805_76387193804_7995507_24040279_n.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20250624
DTEND;VALUE=DATE:20250625
DTSTAMP:20260617T183726
CREATED:20250603T123300Z
LAST-MODIFIED:20250603T123300Z
UID:10002892-1750723200-1750809599@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Slovesni praznik rojstva Janeza Krstnika
DESCRIPTION:V Katoliški Cerkvi 24. junija praznujemo slovesni praznik rojstva Janeza Krstnika. \nV koledarju cerkvenega leta se slovesno spominjamo rojstva dveh oseb\, ki sta najpomembnejši v zgodovini odrešenja: učlovečenega Božjega Sina Jezusa Kristusa (na božič\, 25. decembra) in njegove deviške matere Marije (8. septembra). Edini svetnik\, čigar rojstvo Cerkev proslavlja s posebnim praznikom\, je Janez Krstnik\, Jezusov predhodnik. Njegova vloga je posebej pomembna ob prehodu iz Stare v Novo zavezo\, saj Janez Krstnik velja za angela glasnika pred Mesijo. \nEvangelist Luka (prim. Lk 1\,5–25) poroča\, kako je Bog po angelu očetu Zahariju naznanil Janezovo rojstvo\, podobno kot kasneje Mariji iz Nazareta učlovečenje Jezusa\, Božjega Sina. V obeh primerih je Božji poslanec določil tudi ime otroka\, s katerim je naznačeno njegovo rojstvo. Ime Janez se po hebrejsko glasi Johanan in pomeni Bog je milostljiv. Janezu pravimo Krstnik zato\, ker je oznanjal krst spokornosti in je tiste\, ki so se s pokoro hoteli pripraviti na Odrešenikov prihod\, krščeval v reki Jordan; predvsem pa je dobil vzdevek Krstnik zato\, ker je krstil Jezusa (prim. Mt 3\,13–17; Mr 1\,9–11 in Lk 3\,21–22) ter ga pri tem razglasil za obljubljenega Mesija. \n  \nBesedilo je povzeto po knjigi Svetnik za vsak dan msgr. Silvestra Čuka. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/slovesni-praznik-rojstva-janeza-krstnika-4/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250623T183000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250623T193000
DTSTAMP:20260617T183726
CREATED:20250603T115502Z
LAST-MODIFIED:20250605T101414Z
UID:10002887-1750703400-1750707000@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Maša za domovino
DESCRIPTION:V ponedeljek\, 23. junija\, bo v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja ob 18.30 maša za domovino.
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/masa-za-domovino-9/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Stolnica-zrak-1-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250621T090000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250621T120000
DTSTAMP:20260617T183726
CREATED:20250603T114603Z
LAST-MODIFIED:20250603T114603Z
UID:10002885-1750496400-1750507200@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:57. narodno romanje bolnikov\, invalidov in ostarelih na Brezje
DESCRIPTION:57. slovensko narodno romanje bolnikov\, invalidov in starejših na Brezje bo v soboto\, 21. junija 2025. Somaševanje bo vodil koprski škof msgr. dr. Peter Štumpf. \nOb 9.00 se bo na trgu pred cerkvijo po ustaljenem programu začela priprava na mašo z molitvijo rožnega venca in petjem\, ob 10.00 pa bo slovesna romarska maša. \nRomanje je iz skromnih začetkov prešlo v nekakšen narodni dan bolnikov\, ki ga v Cerkvi po svetu sicer obeležujejo na god lurške Matere Božje 11. februarja\, v Sloveniji pa tretjo soboto v juniju. \nZačetek romanj\nRomanja invalidov in bolnikov je začel ustanovitelj revije Ognjišče Franc Bole\, ki je obiskoval invalide\, da bi jih predstavil v rubriki Naši preizkušani bratjev reviji Ognjišče. Rubrika obstaja v reviji še danes. Invalidi so povedali\, da so osamljeni in da bi tudi oni radi poromali ter se srečali z drugimi preizkušanimi ljudmi. Takrat so nepokretni bolniki redko zapuščali dom. Tako je urednik prišel na idejo o posebnem romanju na Brezje. Prvo romanje je bilo 19. avgusta 1969 v cerkvi. Pozneje so ga zaradi velikega obiska preselili na trg pred cerkvijo (prvič leta 1972). V to romanje so bili že od začetka vključeni tudi številni prostovoljci\, ki so pomagali pri pripravi in izvedbi romanja. \nVloga prostovoljcev\nTako se poleg invalidov\, bolnikov in starejših\, ki jim je v prvi vrsti namenjeno\, romanja udeležujejo tudi njihovi domači in številni prostovoljci\, ki pomagajo bolnim in ostarelim romarjem. Delijo jim okrepčilo\, poskrbijo za morebitno zdravniško pomoč ali priskrbijo duhovnika za spoved in pogovor. Najbolj zvesti pomočniki so skavtska združenja (odrasli skavti)\, malteški vitezi\, nekatere mladinske veroučne skupine in številni posamezniki. Duhovniki med mašo bolnikom na njihovo željo podelijo tudi zakrament bolniškega maziljenja\, pred njo pa zakrament sprave. \nMašo bo neposredno prenašal Radio Ognjišče. Na tak način bodo z dogajanjem na Brezjah lahko duhovno povezani tudi tisti\, ki bodo zaradi bolezni ali starosti ostali doma oz. v bolnišnicah. \nPastorala bolnikov\, invalidov in ostarelih v Cerkvi na Slovenskem\nVsakoletno romanje na Brezje je le ena od oblik skrbi Cerkve na Slovenskem za bolnike\, invalide in ostarele. Ta se kaže tudi z duhovnim oskrbovanjem bolnikov v bolnišnicah in drugih podobnih zavodih\, z različnimi cerkvenimi organizacijami in združenji invalidov in bolnikov ter kakor koli prizadetih. Mnoge župnije in pastoralna območja za bolnike in ostarele pripravljajo posebna srečanja. Duhovniki obiskujejo bolnišnice in domove ostarelih ter varovancem nudijo duhovno oskrbo. V večini bolnišnic in domov za ostarele so za bogoslužje urejeni ali predvideni posebni prostori. Številne župnije\, župnijske ali dekanijske karitas poskrbijo organiziran prevoz romarjev na narodno romanje na Brezje\, kar je tudi poseben del skrbi za bolne\, invalide in ostarele. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/57-narodno-romanje-bolnikov-invalidov-in-ostarelih-na-brezje/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Brezje-Ivan-Rampre-1.jpg
END:VEVENT
END:VCALENDAR