BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Nadškofija Ljubljana - ECPv6.11.0.1//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-WR-CALNAME:Nadškofija Ljubljana
X-ORIGINAL-URL:https://nadskofija-ljubljana.si
X-WR-CALDESC:Dogodki za Nadškofija Ljubljana
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Ljubljana
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20210328T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20211031T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20220327T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20221030T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20220215T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20220215T190000
DTSTAMP:20260624T173235
CREATED:20220207T213951Z
LAST-MODIFIED:20220207T213951Z
UID:10001657-1644951600-1644951600@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Večer Plus+
DESCRIPTION:Februarja nadaljujemo s tematiko mladih svetopisemskih oseb. V torek\, 15. 2. 2022\, bomo prisluhnili zgodbi o Gideonu.\nVabljen\, da se nam pridružiš v Antonovem domu na Viču. Tudi tokrat začnemo ob 19.00.\nZa udeležbo je potrebno izpolnjevati pogoj PCT.\n\nVir: FB profil Katoliške mladine
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/vecer-plus-2/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20220214T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20220216T213000
DTSTAMP:20260624T173235
CREATED:20220207T200615Z
LAST-MODIFIED:20220207T200615Z
UID:10001646-1644865200-1645047000@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Katehetski simpozij 2022
DESCRIPTION:52. katehetski simpozij z naslovom Digitalna doba – izziv katehezi bo potekal v spletni obliki 14.\, 15. in 16. februarja 2022\, vsak dan od 19.00 do 21.30 (aplikacija Zoom). V tokratnih srečanjih bomo skupaj razmišljali o spremembah\, ki jih v naše življenje in delovanje prinaša digitalni svet. O temeljnih izhodiščih digitalne dobe in njenem vplivu na družbo\, kulturo in vzgojne procese bo spregovoril dr. Roman Globokar. Nato se bomo v predavanju nevrologa dr. Zvezdana Pirtoška ustavili ob sodobnih raziskavah o možganih – kako se njihova struktura spreminja v času digitalizacije in kakšen vpliv ima to na naše razmišljanje in ravnanje. Simpozijske večere bomo sklenili s predavanjem dr. Janeza Vodičarja\, ki bo pridobljena spoznanja umestil v polje katehetskega dela. Skupaj bomo iskali poti kateheze v sodobnem svetu. Kateri izzivi so pred nami in kako odgovarjamo nanje? \nKatehetskemu simpoziju bo sledil še katehetski dan (ali več dni)\, povezan s sinodalnim dogajanjem\, ki se bo odvilo po posameznih škofijah v živo. \nPrijave in več informacij: sku@rkc.si; 031/312 110; sku.rkc.si. \nSlovenski katehetski urad
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/katehetski-simpozij-2022/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Untitled-1-2.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20220211T100000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20220211T110000
DTSTAMP:20260624T173235
CREATED:20220207T214601Z
LAST-MODIFIED:20220207T214601Z
UID:10001658-1644573600-1644577200@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Lurška Mati Božja\, svetovni dan bolnikov
DESCRIPTION:Na god Lurške Matere Božje praznujemo tudi svetovni dan bolnikov. Papež Frančišek je za letošnji 30. svetovni dan bolnikov pripravil poslanico z naslovom »Bodite usmiljeni\, kakor je usmiljen tudi vaš Oče« (Lk 6\,36). Postaviti se poleg tistega\, ki trpi\, na pot ljubezni.\nTema\, izbrana za 30. svetovni dan »Bodite usmiljeni\, kakor je usmiljen vaš Oče« (Lk 6\,36)\, naš pogled usmerja predvsem na Boga\, »ki je Bogat v usmiljenju« (Ef 2\,4)\, ki svoje otroke vedno gleda z očetovo ljubeznijo\, tudi kadar se oddaljijo od njega. Usmiljenje je pravzaprav najodličnejše Božje ime\, ki njegove narave ne izraža na način priložnostnega občutka\, ampak kot moč\, ki je navzoča v vsem\, kar dela. In ta moč je obenem nežnost. Zato lahko z začudenjem in priznanjem rečemo\, da ima Božje usmiljenje v sebi tako očetovsko kot materinsko razsežnost (prim. Iz 49\,15)\, ker skrbi za nas z močjo očeta kot z nežnostjo matere\, ki nam vedno želi podariti novo življenje v Svetem Duhu.\n(iz poslanice papeža Frančiška) \nOsrednja slovesnost ob prazniku Lurške Matere Božje ter dnevu bolnikov bo v baziliki Marije Pomagaj ob 10. uri\, somaševanje bo vodil ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franci Šuštar.\nMed sveto mašo bo mogoče prejeti zakrament bolniškega maziljenja. \nLepo vabljeni. \nZa sodelovanje pri sveti maši je potrebno izpolnjevanje pogoja PCT. \nVir: Marija.si
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/lurska-mati-bozja-svetovni-dan-bolnikov/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Brezje-Ivan-Rampre.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20220211
DTEND;VALUE=DATE:20220212
DTSTAMP:20260624T173235
CREATED:20220207T212903Z
LAST-MODIFIED:20220207T215510Z
UID:10001654-1644537600-1644623999@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Odličje sv. Cirila in Metoda zdravniku prim. Janezu Zajcu za zvesto služenje Cerkvi med Slovenci
DESCRIPTION:Ljubljanski nadškof metropolit in predsednik Slovenske škofovske konference msgr. Stanislav Zore OFM bo 11. februarja 2022 v župniji Ljubljana–Bežigrad izročil zdravniku prim. Janezu Zajcu odličje sv. Cirila in Metoda\, ki je najviše priznanje Katoliške cerkve v Sloveniji. \nSlovenski škofje so 22. oktobra 2021 na 127. redni seji Slovenske škofovske konference sklenili\, da ob 80. obletnici življenja in 30. obletnici delovanja bolniške župnije odličje sv. Cirila in Metoda podelijo zdravniku prim. Janezu Zajcu za zvesto služenje Cerkvi med Slovenci. \nUtemeljitev priznanja\nPrimarij Janez Zajec\, dr. med\, je bil v veliko pomoč številnim duhovnikom pri zagotavljanju duhovne oskrbe hospitaliziranim bolnikom ter je dejavno pomagal pri razvoju celostne bolniške pastorale Katoliške cerkve v Sloveniji. S svojim strokovnim znanjem in krščansko držo je slovenskim duhovnikom odpiral pot ne le do bolniških sob\, temveč tudi do vodstva bolnišnic in odgovornih v zdravstvu. Janez Zajec je sodeloval tudi na simpoziju o zdravstveni pastorali na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. Predaval je o duhovni oskrbi kot pomoči pri zdravljenju. \nŽivljenjepis prim. Janeza Zajca\nJanez Zajec se je rodil v katoliški družini 28. januarja 1942 v Ljubljani. Oče je bil državni uradnik\, mati pa učiteljica. Leta 1960 je maturiral na I. državni gimnaziji Bežigrad in se jeseni vpisal na Medicinsko fakulteto v Ljubljani. V času študija je prejel nagrado prof. dr. Milice Valentinčič za raziskovalno nalogo o toksoplazmozi\, s katero je leta 1964 sodeloval na mednarodnem kongresu študentov medicine v Lodžu na Poljskem. Avgusta leta 1966 je študij medicine uspešno zaključil. Leta 1981 ga je svet zavoda UKC izvolil na mesto predstojnika tedanje Službe za medicinsko rehabilitacijo (sedaj Inštitut za medicinsko rehabilitacijo). V času demokratičnih sprememb je bil leta 1991 imenovan za namestnika generalnega direktorja UKC. Za božič leta 1991 je bila v UKC prvič sveta maša (v predavalnici)\, ki jo je daroval tedanji nadškof dr. Šuštar. Ko je Janez Zajec leta 1993 nastopil službo državnega sekretarja\, odgovornega za bolnišnično dejavnost na Ministrstvu za zdravje\, ob ministru dr. Voljču\, je dobil priložnost\, da z nujnostjo zagotovitve prostorov za pastoralno oskrbo bolnikov seznani še vse ostale direktorje slovenskih bolnišnic – to je storil že na prvem sestanku. Tako so bile do 1. januarja 2000\, ko je zaključil službovanje na Ministrstvu za zdravje\, kapele urejene že v 23 od 27 bolnišnic. Leta 2001 je bil Janez Zajec sprejet v red vitezov Božjega groba iz Jeruzalema in bil dve mandatni obdobji odgovoren za red v Sloveniji. \nOdličje sv. Cirila in Metoda\nČlani Slovenske pokrajinske škofovske konference (SPŠK) so 18. junija 1985 sprejeli sklep o cerkvenem odlikovanju za zvesto služenje Cerkvi na Slovenskem. Odlikovanje\, sestavljeno iz okrogle bronaste plakete z reliefno podobo sv. Cirila in Metoda in diplome\, se podeljuje osebam ali ustanovam\, ki so se izkazale s posebnim zvestim služenjem Cerkvi med Slovenci. Odlikovanec ima pravico\, da eden od slovenskih škofov zanj opravi pogrebno sv. mašo po krajevni navadi in vodi pogrebne obrede\, če svojci pravočasno obvestijo škofa\, v čigar škofiji bo pokop. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/odlicje-sv-cirila-in-metoda-zdravniku-prim-janezu-zajcu-za-zvesto-sluzenje-cerkvi-med-slovenci/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/SSK-logo-final_cmyk_color_01.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20220211
DTEND;VALUE=DATE:20220212
DTSTAMP:20260624T173235
CREATED:20220207T202340Z
LAST-MODIFIED:20220207T215409Z
UID:10001648-1644537600-1644623999@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:30. svetovni dan bolnikov
DESCRIPTION:Za svetovni dan bolnikov\, ki bo kot vsako leto 11. februarja\, na god Lurške Matere Božje\, je papež Frančišek napisal poslanico z naslovom: Bodite usmiljeni\, kakor je usmiljen tudi vaš Oče (Lk 6\,36). Pri nas pa bo osrednja slovesnost\, prilagojena trenutnim razmeram\, kot vsako leto v narodnem svetišču Marije Pomagaj na Brezjah\, v petek\, 11. februarja\, ob 10. uri\, ki jo bo vodil msgr. dr. Franc Šuštar\, ljubljanski pomožni škof. \nSporočilom slovenskih škofij sta priložena papeževa poslanica za 30. svetovni dan bolnikov ter pismo\, ki ga je napisal mag. Marko Rijavec\, župnik v Idriji. Papeževa poslanica in omenjeno pismo naj najdeta prostor tudi v vaših oznanilih. Prejeli boste tudi plakat ob 30. svetovnem dnevu bolnikov z osrednjim papeževim sporočilom\, poslanica pa bo priložena reviji Prijatelj. Nekaj izvodov poslanice lahko dobite tudi pri meni. Priporočam jo ne le bolnim in starejšim. \nČe kdo želi podobice\, ki jih podelite ob obisku bolnika\, ki je prejel zakramente\, jih dobi pri meni. Hvala vam za posredovanje vsakomesečne Besede starejšim\, invalidom\, bolnim in ne samo njim\, po pastorala@rkc.si\, ki jo dobite tudi na spletu portal. pridi.com. Naj vsakoletni svetovni dan bolnikov\, posebno letošnji\, pomaga\, da bomo v oddaljeni bližini blizu bolnim\, njihovim svojcem in zaposlenim v zdravstvu. Naj pri tem pomaga tudi radijska Katehe\nza za bolnike na Radiu Ognjišče vsako tretjo soboto v mesecu\, in tudi revija Prijatelj. Spodbujeni ob papeževi poslanici za svetovni dan bolnikov in Lurški Materi Božji se vam zahvaljujem za vašo bližino bolnim\, svojcem in zdravstvenim delavcem. \nMsgr. Miro Šlibar\,\nkoordinator MOPZ pri SŠK
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/30-svetovni-dan-bolnikov/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20220208T200000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20220208T213000
DTSTAMP:20260624T173235
CREATED:20220207T212556Z
LAST-MODIFIED:20220207T212556Z
UID:10001653-1644350400-1644355800@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Psalmi\, biseri svetopisemske duhovnosti
DESCRIPTION:Šestdelni tečaj Svetega pisma z naslovom Psalmi\, biseri svetopisemske duhovnosti poteka preko aplikacije Zoom vsak drugi torek od 20.00 do 21.30 ure. Začetek je 25. januarja 2022. \nMolivci in molivke pred Bogom izpovejo to\, kar jih žuli ali navdihuje. Izražajo žalost\, razočaranje\, strah\, na drugi strani pa zaupanje\, veselje in radost – torej vse\, kar je v človeku. S tem so psalmi odlična šola molitve. To je vedel tudi Jezus\, ki jih je molil celo v svoji smrtni uri na križu. Cilj tega tečaja je predstaviti bogastvo teh svetopisemskih molitev. To se začne s temeljito razlago besedil\, saj po navadi cenimo predvsem to\, kar tudi poznamo. Posamezne enote niso tematsko med seboj povezane\, ker sta vsak večer v ospredju dve besedili. To pomeni\, da se lahko udeležite tudi samo posameznih predavanj. \nPOVEZAVA https://zoom.us/j/93341740219… Meeting-ID: 933 4174 0219 Code: hg4Lf9 \n2. enota: torek\, 8. februarja 2022\, od 20.00-21.30 ure\nNaš Bog nas blagoslavlja. (Psalm 67\,7)\nBožji blagoslov kot vir življenja v psalmih 65 in 67 \n3. enota: torek\, 22. februarja 2022\, od 20.00-21.30 ure\nGOSPOD vzdiguje vse\, ki so upognjeni. (Psalm 145\,14)\nBog\, kralj in rešitelj ubogih v psalmih 145 in 146 \n4. enota: torek\, 8. marca 2022\, od 20.00-21.30 ure\nČe boš pozoren na krivde\, kdo bo mogel obstati? (Psalm 130\,3)\nPričakovanje Božjega odpuščanja v psalmih 51 in 130 \n5. enota: torek\, 22. marca 2022\, od 20.00-21.30 ure\nPogreznil sem se globoko v blato. (Psalm 69\,3)\nKlic ubogih in trpečih v psalmih 69 in 70 \n6. enota: torek\, 5. aprila 2022\, od 20.00-21.30 ure\nRešil si mojo dušo pred smrtjo. (Psalm 116\,8)\nVera\, ki premaguje smrt v psalmih 116 in 16 \nORGANIZACIJA: Predavanja in pogovori \nRazlaga bibličnih besedil: mag. Klaus Einspieler\, referent za Sveto pismo in liturgijo v krški škofiji \nkontakt: klaus.einspieler@kath-kirche-kaernten.at PRIREDITELJI\nReferat za Sveto pismo in liturgijo krške škofije\nSodalitas – katoliški dom prosvete v Tinjah\nDom sv. Jožefa\, Celje\nKatoliška Prosveta v Celovcu \nPRISPEVEK: Udeležba je brezplačna. \nPOVEZAVA\nhttps://zoom.us/j/93341740219…\nMeeting-ID: 933 4174 0219\nCode: hg4Lf9 \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/psalmi-biseri-svetopisemske-duhovnosti/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20220208T090000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20220208T160000
DTSTAMP:20260624T173235
CREATED:20220207T214832Z
LAST-MODIFIED:20220207T215343Z
UID:10001659-1644310800-1644336000@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Kulturni praznik v Muzeju jaslic Brezje
DESCRIPTION:Prešernov dan je osrednji slovenski kulturni praznik. Praznovanju se bomo priključili tudi v Slovenskem Marijinem narodnem svetišču. Ta dan bo vstop v Muzej jaslic Brezje brezplačen. \nSlovenski kulturni praznik bomo obeležili tudi v Slovenskem Marijinem narodnem svetišču. V otrek\, 8. februarja\, bo od 9. do 16. ure mogoč brezplačen ogled bogate zbirke jaslic v Muzeju jaslic Brezje.\nV Muzeju so od 20. januarja dalje na ogled tudi jaslice\, narejene po načrtu arhitekta Jožeta Plečnika. \nVljudno vabljeni. Za obisk Muzeja jaslic Brezje je potrebno upoštevanje trenutnih ukrepov za varovanje zdravja. \nVir: Marija.si
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/kulturni-praznik-v-muzeju-jaslic-brezje/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Brezje-Ivan-Rampre.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20220208
DTEND;VALUE=DATE:20220209
DTSTAMP:20260624T173235
CREATED:20220207T212346Z
LAST-MODIFIED:20220207T212346Z
UID:10001652-1644278400-1644364799@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Obletnica vzpostavitve diplomatskih odnosov med Svetim sedežem in Republiko Slovenijo
DESCRIPTION:Sveti sedež je 8. februarja 1992 vzpostavil uradne diplomatske odnose z Republiko Slovenijo\, že 13. januarja 1992 pa je med prvimi državami priznal samostojno državo Slovenijo. Priznanje Svetega sedeža je bilo odločilnega pomena tudi za ostala priznanja\, ki so temu sledila (predvsem drugih evropskih držav). \n\n\nPridiga nadškofa Stanislava Zoreta pri sveti maši v Vatikanu ob 30. obletnici vzpostavitve diplomatskih odnosv med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem\nNadškof Zore daroval sveto mašo v baziliki sv. Petra v Vatikanu ob 30. obletnici vzpostavitve diplomatskih odnosov med Slovenijo in Svetim sedežem\nIzjave Komisije pravičnost in mir o slovenski samostojnosti\nŠkof Jamnik: Nadškof dr. Alojzij Šuštar in slovenska samostojnost\n\n\nIzjava Slovenske škofovske konference ob mednarodnem priznanju samostojne države Slovenije – 15. januar 1992\nMednarodno priznanje samostojne in suverene države Slovenije je edinstveni dogodek v zgodovini slovenskega naroda. Splošnemu veselju se pridružuje tudi Slovenska škofovska konferenca in izreka svoje čestitke ter najboljše želje vsem državljanom in vodstvu naše mlade države. Prepričani smo\, da je ob mednarodnem priznanju državo Slovenijo priznal tudi Bog sam\, zato nanjo kličemo posebni božji blagoslov. \nV tem trenutku pa se s posebno hvaležnostjo spominjamo vseh v naši sedanjosti in bližnji in daljnji preteklosti\, ki so ta izjemni trenutek pripravljali s svojim kulturnim\, političnim\, socialnim\, gospodarskim\, vzgojnim in verskim delovanjem. Mnogi so za demokracijo in svobodo\, ki smo ju končno doživeli\, veliko pretrpeli ali celo dali življenja. Iskreno smo hvaležni vsem\, ki so kakor koli prispevali\, da smo dočakali ta dan. \nSvoje priznanje izrekamo političnemu vodstvu naše države\, ki se je v teh zadnjih časih za to posebno prizdevalo. Veseli smo\, da so med temi zaslužnimi ljudmi tudi mnogi člani katoliške Cerkve. Vse spodbujamo\, da svoje delo nadaljujejo v nesebičnem služenju domovini. Prav tako se zahvaljujemo vsem prijateljem po svetu\, našim rojakom in drugim\, ki so nas razumeli in nas podpirali v naših upravičenih prizadevanjih. S posebno hvaležnostjo se spominjamo vsega\, kar so za mir in našo samostojnost naredili papež Janez Pavel II. in njegovi sodelavci\, ko je Vatikan že 13. januarja 1992 pred drugimi priznal državi Slovenijo in Hrvaško. \nZ doseženim mednarodnim priznanjem smo obrnili stran narodove zgodovine. Pred nami je zelo zahtevna prihodnost. Od nas vseh terja medsebojno spoštovanje\, kulturni dialog\, odprtost in razumevanje\, slogo in pošteno sodelovanje. Mednarodno priznana slovenska država bo imela svoj pomen predvsem tedaj\, če bo pospeševala ne le svoje gospodarsko in politično uveljavljanje\, temveč tudi duhovno blaginjo\, kulturni\, moralni in verski napredek vseh naših državljanov. Za to si hočemo prizadevati tudi v prihodnje. K temu delu v suvereni državi Sloveniji vabimo vse katoliške vernike in vse druge sodržavljane v zaupanju za božjo pomoč. \nMsgr. dr. Alojzij ŠuštarLjubljanski nadškof metropolit inpredsednik Slovenske škofovske konference \nLjubljana\, 15. januarja 1992 \n\nMsgr. Anton Jamnik o poteku dogodkov s priznanjem samostojne države Slovenije\n1. Papež Janez Pavel II. se je sam osebno zavzel za priznanje samostojne države SlovenijeSveti sedež je 13. januarja 1992 med prvimi državami priznal samostojno državo Slovenijo. Priznanje Svetega sedeža je bilo odločilnega pomena tudi za ostala priznanja\, ki so temu sledila (predvsem drugih evropskih držav). Natančna analiza zgodovinarjev bo lahko podrobneje argumentirala\, kako je bilo to priznanje odločilnega in ključnega pomena za druga priznanja\, ki so temu sledila. Ker sem bil v letih 1990-1994 tajnik pri nadškofu Šuštarju se natančno spomnim\, kako se je nadškof Šuštar razveselil tega priznanja za katero se je v tesnih prijateljskih odnosih s tedanjim papežem Janezom Pavlom II. prizadeval. Prav tega dne (13. januarja 1992) je bila neka slovesnost v Cankarjevem domu in k nadškofu je pristopil tedanji zunanji minister dr. Rupel in nadškofu čestital ter se mu zahvalil\, da je na vse mogoče načine od prvih demokratičnih volitev in plebiscita 1990. bil tesno povezan s Svetim sedežem in tedanjim papežem Janezom Pavlom II. Iz zelo zanesljivih virov vsaj dveh pomembnih Slovencev v Rimu sem kasneje izvedel\, da se je papež Janez Pavel II. sam osebno zavzel za priznanje samostojne države Slovenije. Tako naj bi 12. januarja 1992 mimo proceduralnih postopkov (ali običajnega diplomatskega čakanja na to kako\, se bodo drugi odločili) sprejel odločitev o priznanju samostojne države Slovenije. Res je\, da je nekaj držav že preje priznalo Slovenijo\, toda moralna in simbolna vloga\, ki jo ima Sveti sedež v svetovnem dogajanju\, je bila\, to lahko danes povsem mirno in argumentirano trdimo\, ključnega in odločilnega pomena ter povsem jasna in izrecna podpora Sloveniji\, da se vrne v evropsko skupnost kot samostojna država. \n2. Sveti sedež je že leta pred priznanjem zelo intenzivno in veliko mero razumevanja podpiral ustanovitev in priznanje samostojne države SlovenijeKo se je po volitvah leta 1990 in po plebiscitu istega leta decembra ustvaril nov položaj v Jugoslaviji in Sloveniji\, je Sveti sedež z vso pozornostjo spremljal novo nastale razmere. »Kmalu se je pokazalo\, da obstaja resna nevarnost\, da se bodo obstoječe napetosti še povečale in celo izrodile v konflikt. Zato je sveti sedež konec januarja 1991 jasno pozval:–       k spoštovanju pravice narodov do samoodločbe–       k spoštovanju človekovih pravic in pravic narodnih skupnosti–       k odpovedni uporabi sile pri reševanju nesporazumov–       k neutrudnemu iskanju dialoga med sprtimi stranmi–       k vzpostavitvi mirnega sožitja med narodi Jugoslavije ob medsebojnem spoštovanju in pravičnosti.«[1] \nTa načela\, ki jih je poudaril Sveti sedež so bila jasna podpora tudi slovenskim prizadevanjem za samostojno državo. Podobne zahteve so se še večkrat ponovile\, tako pri papeževih govorih (30. januarja\, 21. aprila\, 8. maja\, 23. maja 1991)\, kakor tudi na mednarodni ravni\, še posebej na srečanjih Konference za varnost in sodelovanje v Evropi (KVSE). Ta prizadevanja in posredovanje Svetega sedeža so se še bolj okrepili po razglasitvi neodvisnosti Slovenije in Hrvaške 25. junija 1991. Omenili smo že papeževo posredovanje 28. junija\, 29. junija\, 3. julija\, omeniti pa velja še njegovo posredovanje 21. julija\, 24. julija\, 26. avgusta ter 5. septembra 1991.[2] \nSveti sedež je podprl oblikovanje mednarodnega soglasja o primernosti takojšnjega priznanja obeh novih držav\, Slovenije in Hrvaške. S tem namenom je kardinal državni tajnik 26. novembra 1991 izročil ambasadorjem držav članic KVSE memorandum. V njem se sklicuje na načela mednarodnega prava in odredbe jugoslovanske ustave iz leta 1974 glede pravice do odcepitve od federacije in priporoča začetek sporazumnega in pogojnega priznanja neodvisnosti Slovenije in Hrvaške in drugih republik\, ki bi se za to odločile. Ta postopek podelitve pogojnega priznanja je bil vezan na zahtevo\, da se republike formalno obvežejo\,–       da bodo spolnjevale zakonite zahteve\, vsebovane v dokumentih KVSE\,–       še posebej glede zaščite človekovih pravic\,–       glede demokracije–       in zaščite narodnih manjšin.[3] \n“Sveti sedež je z izjavo Tiskovnega urada 20. decembra 1991 bolj podrobno opredelil svoje stališče glede krize v Jugoslaviji in z diplomatskimi notami zunanjim ministrstvom Slovenije in Hrvaške sporočil svojo pripravljenost priznati njihovo suverenost in neodvisnost\, hkrati pa je postavil pogoje glede tega priznanja. Ko je Sveti sedež 13. januarja 1992 prejel formalno obvezo Republike Slovenije in Republike Hrvaške\, da bosta spoštovali te pogoje\, je prišlo tudi do priznanja samostojnosti.”[4] \nNa srečanju ministrskega sveta zunanjih ministrov držav članic KVSE\, ki je zasedal v Pragi 30. in 31. januarja 1992\, je nadškof Msgr. Jean-Louis Tauran\, tajnik oddelka za odnosa z državami\, takole povzel stališče Svetega sedeža: “Sveti sedež je vedno upal\, da se bo mogoče izogniti konfliktu v Jugoslaviji. Zato je\, od začetka krize vztrajal pri zahtevi\, da se federativne republike navdihujejo pri urejanju medsebojnih odnosov na 10 načelih zaključnega helsinškega dokumenta\, po drugi strani pa\, da čimprej začnejo z ustavnimi reformami\, ki bodo pospeševale spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin\, vključno s pravicami narodnih manjšin in tako ustvarijo pogoje za demokracijo in za resnično pravno državo. Razvoj dogodkov in predvsem uporaba orožja so na žalost spremenili to upanje v iluzijo. \nPriznavajoč obstoj Hrvaške in Slovenije – to priznanje ni bilo naperjeno proti nikomur – je Sveti sedež vzel na znanje položaj\, ki je bil posledica legitimnih in na demokratičen način izraženih teženj. Ko je za to priznanje postavil zahteve\, je Sveti sedež želel predvsem pospešiti uresničitev vseh obveznosti\, ki so bile sprejete v helsinškem procesu\, in podčrtati dejstvo\, da bo KVSE morala biti porok zaupanja v vprašanjih\, ki se nanašajo na položaj narodnih manjšin. S tem je Sveti sedež hotel\, da se te nove države hkrati s priznanjem samostojnosti in neodvisnosti svečano obvezujejo\, da bodo prispevale h gradnji Evrope – Evrope človekovih pravic in demokracije.”[5] \nPriznanje Svetega sedeža samostojne države Slovenije 13. januarja 1992 je bilo odločilnega pomena za ostala priznanja\, ki so temu sledila (15. januar 1992) in za vključevanje mlade države v mednarodno skupnost.Ob tem so zanimivi tudi vsebinski poudarki oziroma neke vrste pogoji\, ki so povezani s priznanjem. Vsekakor je Sveti sedež zelo dobro poznal slovenske razmere in zato opozoril na tisto\, kar je bilo zares ključnega pomena pri postopni graditvi vedno bolj demokratične dežele. \n3. Državotvorna vloga Katoliške Cerkve v Sloveniji \nKatoliška Cerkev v Sloveniji je v zgodovini tesno povezana z narodom\, njegovo kulturo\, jezikom in samozavestjo. Ob dogodkih\, ki so povezani z njeno osamosvojitvijo\, se je predvsem zavzemala za uveljavljanje človekovih pravic pod moralnim vidikom\, za svobodo in enakopravnost slovenskega naroda in njegovo samostojnost. Tesna povezanost Cerkve s slovenskim narodom je razumljiva samo z vidika zgodovinskega razvoja slovenskega naroda\, ki je prek krščanstva in Cerkve stopil v Evropo in evropsko kulturo. \nVodstvo Cerkve je ves čas\, še posebej pa potem\, ko so bile napovedane prve svobodne volitve v Sloveniji\, z vso jasnostjo opozarjalo na odgovornost krščanskih laikov\, da prispevajo svoj delež v družbenem dogajanju in se odločajo po svoji vesti. O tem nam govorijo izjave\, ki so jih slovenski škofje zapisali pred spravno slovesnostjo v Kočevskem Rogu\, pred plebiscitom\, na dan osamosvojitve in tudi pozneje. V osamosvojitveno dogajanje so se dejavno vključevali kristjani v Sloveniji\, zamejstvu in po svetu. Velikega pomena je bila tudi podpora škofovskih konferenc večine evropskih držav\, Združenih držav Amerike in Kanade. Prav posebno vlogo pa je pri osamosvojitvenih prizadevanjih Slovenije imel Sveti sedež\, ki je 13. januarja 1992 med prvimi priznal samostojno državo Slovenijo in s tem odločilno vplival na druga priznanja\, ki so sledila 15. januarja in pozneje. \nmsgr. dr. Anton Jamnik\, ljubljanski pomožni škof \n[1] I. Jurkovič\, Dejavnost Svetega sedeža za mir\, v: Bogoslovni vestnik 61 (2001)\, 227.[2] Prim. I. Jurkovič\, Dejavnost Svetega sedeža za mir\, 228.[3] Prim. I. Jurkovič\, Dejavnost Svetega sedeža za mir\, 228.[4] I. Jurkovič\, Dejavnost Svetega sedeža za mir\, 228.[5] Navaja I. Jurkovič v razpravi Dejavnost Svetega sedeža za mir\, 229. \n\nZgodovinski oris delovanja apostolske nunciature v Republiki Sloveniji\nApostolska nunciatura v Ljubljani je diplomatsko predstavništvo Svetega sedeža v Republiki Sloveniji. Papeško predstavništvo ima diplomatski značaj in status veleposlaništva. Apostolski nuncij je osebni in stalni predstavnik papeža tako v Katoliški Cerkvi kot pri oblasteh Republike Slovenije. \nPoslanstvo apostolskega nuncija je\, da tesneje in bolj učinkovito izraža skrb rimskega papeža za dobro Slovenije. V soglasnem delovanju s škofi bdi nad poslanstvom Cerkve s tem\, da vzdržuje stike s civilnimi oblastmi\, Cerkvijo ter drugimi krščanskimi in verskimi skupnostmi. \nDržavljani Slovenije smo leta 1990 izrazili željo po neodvisnosti\, ki je bila ustavno določena tudi z referendumom leta 1991. Mednarodna skupnost je izbiro Slovencev priznala v skladu z Listino Združenih narodov in Helsinških sporazumov. \nSveti sedež je neodvisnost Republike Slovenije uradno priznal 13. januarja 1992. Temeljna izhodišča za ta korak so bila spoštovanje pravice narodov do samoodločbe; zavračanje uporabe sile ter sprejemanje dialoga kot edinega sredstva za doseganje pravičnih in mirnih rešitev. Odločitev Svetega sedeža je k takšnemu razmišljanju pomagala tudi drugim državam. \nPapež Janez Pavel II. (1978–2005) je za prvega apostolskega nuncija v Republiki Sloveniji 24. junija 1992 imenoval naslovnega nadškofa v Doclei in tedanjega nuncija na Malti ter v Republiki San Marino s sedežem na Malti msgr. Piera Luigija Celato. Obisk predsednika Republike Slovenije Milana Kučana (1992)\, predsednikov vlad (1992 in 1993) in drugih ministrov v Vatikanu so okrepili odnose med državama. Sveti sedež je 19. februarja 1993 tudi potrdil statut samostojne Slovenske škofovske konference. \nPo premestitvi nuncija Celate februarja 1995 je v kratkem obdobju ad interim posle neposredno iz Vatikana vodil msgr. Xavier Desire. Papež Janez Pavel II. je 26. julija 1995 za prvega stalnega nuncija v Ljubljani imenoval naslovnega nadškofa v Biblu\, do takrat apostolskega nuncija v Alžiriji in Tuniziji ter apostolskega delegata v Libiji msgr. Edmonda Farhata. \nTretji apostolski nuncij v Republiki Sloveniji msgr. Marian Oleš je službo nastopil 17. decembra 2001\, vendar zaradi zdravstvenih razlogov na tem mestu ni dolgo ostal. \nPapež Janez Pavel II. je 15. maja 2002 za četrtega apostolskega nuncija v Republiki Sloveniji imenoval nadškofa Giuseppa Leanzo\, 9. aprila 2003 pa za petega nuncija naslovnega nadškofa v Tamadi in dotedanjega apostolskega nuncija v Argentini msgr. Santosa Abrila y Castellója. Msgr. Castelló je bil hkrati imenovan tudi za apostolskega nuncija v Bosni in Hercegovini. \nPapež Benedikt XVI. je 10. februarja 2011 za šestega apostolskega nuncija v Republiki Sloveniji s funkcijo apostolskega delegata na Kosovu imenoval naslovnega nadškofa mesta Caorle in apostolskega nuncija na Madžarskem msgr. Juliusza Janusza. Svoje delo v Sloveniji je msgr. Janusz sklenil oktobra 2018. \n\n\n\nPapež Frančišek je 19. marca 2019 za sedmega apostolskega nuncija imenoval nadškofa msgr. dr. Jean-Marie Speicha. Msgr. Speich je naslovni nadškof kraja Sulci (Italija)\, pred prihodom v Slovenijo pa je deloval kot apostolski nuncij v Gani. Papež Frančišek mu je 24. oktobra 2013 podelil škofovsko posvečenje. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/obletnica-vzpostavitve-diplomatskih-odnosov-med-svetim-sedezem-in-republiko-slovenijo/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/DSC_6316-635x37512.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20220204T063000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20220204T073000
DTSTAMP:20260624T173235
CREATED:20220207T203123Z
LAST-MODIFIED:20220209T192823Z
UID:10001649-1643956200-1643959800@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Prvi petek za mlade
DESCRIPTION:Z januarjem smo z mladimi začeli obhajanje prvih petkov. Vsak prvi petek v mesecu bo v cerkvi Srca Jezusovega na Taboru v Ljubljani sveta maša na čast srcu Jezusovemu ob 6.30. Vabljeni\, da novico razširite med študente iz svojih župnij. \nMatevž Mehle\,\nKatoliška mladina
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/prvi-petek-za-mlade/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Logo-Katoliska-mladina.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20220202T150000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20220202T170000
DTSTAMP:20260624T173235
CREATED:20220106T151424Z
LAST-MODIFIED:20220106T151424Z
UID:10001633-1643814000-1643821200@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Dan posvečenega življenja
DESCRIPTION:Praznik Jezusovega darovanja v templju je za vse\, ki svoje življenje živimo v posebni posvečenosti Bogu\, priložnost\, da se srečamo v skupnem zahvaljevanju Bogu Očetu za dar izvolitve in posvetitve\, v skupnem zahvaljevanju drug drugemu\, da moremo svojo posvečenost živeti v skupnosti bratov in sester. Za škofe pa je še posebej priložnost\, da se vsem posvečenim sestram in bratom zahvalimo za njihovo navzočnost\, za pričevanje posvečenega življenja v krajevni Cerkvi in za vse delo\, s katerim na različne načine kažejo Božjo bližino s človekom. Vse Bogu posvečene sestre in brate zato vabim\, da se za svečnico\, 2. februarja 2022\, zberemo pri patrih jezuitih v Dravljah. Začeli bomo ob 15.00 z molitveno uro\, potem pa bomo nadaljevali z evharistično daritvijo. Med mašo bomo tudi obnovili redovne zaobljube in poživili svojo podaritev Bogu in Cerkvi. Premišljevali in zahvaljevali se bomo v duhu vodila skupaj na poti v Duhu. Če bodo razmere dopuščale\, bo po sveti maši tudi bratsko in sestrsko druženje ob besedi in okrepčilu. \nMsgr. Stanislav Zore OFM\,\nnadškof
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/dan-posvecenega-zivljenja-4/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Ljubljana-Dravlje.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20220129T090000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20220129T120000
DTSTAMP:20260624T173235
CREATED:20220106T152558Z
LAST-MODIFIED:20220106T152558Z
UID:10001634-1643446800-1643457600@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sinodalno srečanje članov ŽPS in članov župnijskih skupin
DESCRIPTION:Škofijski urad za laike vabi na sinodalno srečanje članov ŽPS in članov župnijskih skupin\, ki bo v soboto\, 15. januarja (za udeležence iz I. in III. arhidiakona oz. dekanij: Ljubljana – Center\, Ljubljana – Moste\, Ljubljana – Šentvid\, Ljubljana – Vič/Rakovnik\, Kamnik\, Domžale\, Litija – Zagorje)\, in v soboto\, 29. januarja (za udeležence iz II. in IV. arhidiakonata oz. dekanij: Radovljica\, Kranj\, Šenčur\, Škofja Loka\, Vrhnika\, Cerknica\, Ribnica\, Grosuplje). Srečanje bo potekalo po Zoomu\, od 9.00 do 12.00. Na srečanju se bomo posvetili temi: Cerkev\, odprt prostor\, kjer se vsi počutimo doma in lahko sodelujemo. Obvezna je predhodna prijava udeležencev na e-naslov: urad.za.laike.lj@rkc.si (prijava naj vključuje naslednje podatke: ime\, priimek\, e-naslov\, župnijo\, iz katere prihaja udeleženec). \nSrečanja naj se iz vsake župnije udeležijo župnik ter vsaj dva laika (število udeležencev ni omejeno\, zato se srečanja lahko udeležijo člani ŽPS\, voditelji župnijskih skupin oz. vsi\, ki so dejavni v župnijski pastorali ali jih zanima sinodalno dogajanje). Če se iz svoje župnije srečanja ne morete udeležiti na termin\, določen za svojo dekanijo\, ste dobrodošli tudi na preostali razpoložljivi termin. Informacije in prijave na: urad.za.laike.lj@rkc.si\, tel. 01/234 26 51. \nDr. Mojca Bertoncel\,\ntajnica Škofijskega urada za laike
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sinodalno-srecanje-clanov-zps-in-clanov-zupnijskih-skupin/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/pastoralna-sluzba-mini1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20220125
DTEND;VALUE=DATE:20220126
DTSTAMP:20260624T173235
CREATED:20220106T185802Z
LAST-MODIFIED:20220106T185802Z
UID:10001641-1643068800-1643155199@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Spreobrnitev apostola Pavla
DESCRIPTION:V Katoliški cerkvi 25. januarja praznujemo god spreobrnitve apostola Pavla. \nApostol Pavel je bil najprej poznan po tem\, da je preganjal prve kristjane\, po videnju pred Damaskom pa je iz preganjalca Kristusa postal apostol\, o čemer poročajo štirje svetopisemski odlomki: Apostolska dela 9\,1–19\,[2] Apostolska dela 22\,1–21\,[3] Apostolska dela 26\,6–16[4] in Pismo Galačanom 1\,11–24.[5] Po spreobrnjenju in daljši notranji in zunanji pripravi na osebno poslanstvo je evangelij ponesel poganskim ljudstvom po skorajda vsem tedaj znanem svetu. Znan je tudi po 14-ih pismih\,[6] ki so namenjena različnim cerkvenim skupnostim in so sestavni del Svetega pisma Nove zaveze. Pavel je umrl mučeniške smrti v Rimu. V cerkvenem bogoslužnem koledarju poleg Pavlovega godovnega dneva (29. junija\, ko obhajamo god prvakov apostolov Petra in Pavla) v bogoslužju obhajamo tudi spomin na njegovo spreobrnitev (25. januarja). \nV Katoliški Cerkvi je od 28. junija 2008 do 29. junija 2009 potekalo leto apostola Pavla. V spomin na 2.000-letnico njegovega rojstva je papež Benedikt XVI. leta 2007 napovedal Pavlovo leto\,[1] na predvečer svetih apostolov Petra in Pavla 2008 pa ga je tudi slovesno odprl. Pavlovo leto so posebej slovesno praznovali v deželah in krajih\, ki jih je apostol zaznamoval s svojim življenjem in delovanjem: v deželah\, ki jih je prehodil\, in v krajih\, v katerih je oznanjal Kristusa\, v kraju\, kjer se je rodil kot Jud (Tarz)\, in v kraju\, kjer je kot kristjan umrl mučeniške smrti (Rim). Posebej se ga spominjajo v škofijah\, ki nosijo njegovo ime\, in v različnih ustanovah in družbah\, ki ga imajo za vzornika in priprošnjika. \n\n\n\n[1]           http://www.vatican.va/various/basiliche/san_paolo/index_en.html\n[2]           Savel se spreobrne.\n[3]           Pavel pripoveduje\, kako se je spreobrnil.\n[4]           Pavel pripoveduje\, kako se je spreobrnil.\n[5]           Kako je Pavel postal apostol.\n[6]           Pisma\, ki jih pripisujejo apostolu Pavlu\, so: Pismo Rimljanom\, Prvo pismo Korinčanom\, Drugo pismo Korinčanom\, Pismo Galačanom\, Pismo Efežanom\, Pismo Filipljanom\, Pismo Kološanom\, Prvo pismo Tesaloničanom\, Drugo pismo Tesaloničanom\, Prvo pismo Timoteju\, Drugo pismo Timoteju\, Pismo Filemonu in Pismo Hebrejcem. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/spreobrnitev-apostola-pavla/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/pavel.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20220123
DTEND;VALUE=DATE:20220124
DTSTAMP:20260624T173235
CREATED:20220106T121823Z
LAST-MODIFIED:20220106T121823Z
UID:10001630-1642896000-1642982399@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Nedelja Božje besede 2022
DESCRIPTION:Nedelja Božje besede je praznik besede in Svetega pisma\, ki ga je papež Frančišek s pismom Odprl jim je um (Aperuit illis\, AI) leta 2019 razglasih za vso Cerkev in ga obhajamo v mesecu januarju na 3. nedeljo med letom. V Sloveniji jo praznujemo to nedeljo že od leta 1990\, ko so slovenski škofje na pobudo katoliških biblicistov določili zadnjo nedeljo v mesecu januarju\, v mesecu verskega tiska\, za Nedeljo Svetega pisma. Organizacija te nedelje je bila zaupana Slovenskemu bibličnemu gibanju\, ki je bilo uradno ustanovljeno leta 1993. \nNedelja Božje besede je najprej praznik hvaležnosti za neizmerni dar Besede\, po kateri želi Bog vstopiti v odnos z vsakim človekom. To je dan\, ki povezuje vse ljudi\, ki so Bogu hvaležni za njegove besede\, ki so nam izročene po Svetem pismu. Ta dan nam daje priložnost za razmislek\, kako bolje »ravnati z Božjo besedo« (2 Tim 2\,15) na vseh ravneh. Na to nedeljo se spomnimo in zahvalimo za bogato slovensko svetopisemsko dediščino\, ki sega vse do izročila svetega Cirila in Metoda in Brižinskih spomenikov. Ta dediščina nam je tudi danes lahko v veliko spodbudo in navdih\, zato se s hvaležnostjo spominjamo tudi vseh posameznikov in ustanov\, ki se danes na Slovenskem posvečajo negovanju in razvijanju te bogate tradicije. Še posebej mislimo na prevajalce in raziskovalce Svetega pisma\, na oznanjevalce in pričevalce in končno na vse tiste\, ki to besedo prebirajo\, jo spoznavajo\, ljubijo in jo uresničujejo v svojem življenju (prim. Mr 3\,35). \nZavod Biblično gibanje\, ki koordinira obhajanje te nedelje\, je v povezavi z različnimi skupinami in posamezniki v Cerkvi pripravil predloge za bogoslužno obhajanje te nedelje\, ki se začne s slovesnim besednim bogoslužjem (vigilijo) Božje besede na predvečer nedelje. Predloge tega bogoslužja\, sodelovanja pri nedeljski župnijski maši\, katehetske in pridigarske osnutke ter različne video pripomočke najdete na naši spletni Zavoda Biblično gibanje.
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/nedelja-bozje-besede-2022/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/nedelja-bozje-besede-2022.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20220122
DTEND;VALUE=DATE:20220128
DTSTAMP:20260624T173235
CREATED:20220106T124251Z
LAST-MODIFIED:20220106T124251Z
UID:10001632-1642809600-1643327999@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Spletni svetopisemski maraton 2022
DESCRIPTION:»Vse delam novo« je naslov letošnjega Svetopisemskega maratona\, ki se bo odvijal 22.–27. januarja 2022. V času negotovosti in brezupa si želimo\, da bi kristjani trdno verovali v gotovo upanje\, da bo Gospod nekega dne vse naredil na novo. Prav vse negotovosti\, skrbi in težave so za nas\, Kristusove učence\, priložnost\, da se obrnemo k Njemu\, se priklopimo na Vir in z vsemi pljuči zadihamo in zaživimo. Svetopisemski maraton je priložnost prav zato – da se znova z vsem srcem obrnemo k Njemu. Zaradi epidemije se bodo branje Svetega pisma in spremljevalni dogodki tudi letos odvijali na spletu. Veselimo se lanske izkušnje\, ko se je zaradi spletne povezave lahko priključila res vsa Slovenija\, od najmanjših in najbolj oddaljenih krajev pa do Ljubljane. Vabimo vas\, da župljane povabite\, da se prijavijo k enournemu branju (velja za najmanj tri osebe) ali pa da v okviru župnije organizirate mini maraton branja Svetega pisma. Po več kot desetletnih izkušnjah z gotovostjo trdimo\, da se ob tem župnija zelo poveže\, da nekateri začnejo redno branje Svetega pisma in da sadovi ostajajo še celo leto. \nObiščite našo spletno stran\, kjer boste našli vse potrebne informacije. Lahko pa tudi pišete na e-naslov: metka.kos@svetopismo.si ali pokličete na GSM: \n040/980 891. Več na: https://www.svetopisemskimaraton.si/. \nEva Strajnar\,\nkoordinatorka projekta
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/spletni-svetopisemski-maraton-2022/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/biblicno-gibanje.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20220120T183000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20220120T183000
DTSTAMP:20260624T173235
CREATED:20220115T151930Z
LAST-MODIFIED:20220115T151930Z
UID:10001645-1642703400-1642703400@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Maša za preganjane kristjane
DESCRIPTION:V četrtek\, 20. 1.\, bo v stolnici ob 18.30 nadškof msgr. Stanislav Zore OFM ob 70. obletnici zažiga Božjega služabnika škofa Antona Vovka daroval sveto maša za preganjane kristjane.
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/masa-za-preganjane-kristjane/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Skof_Anton_Vovk_po_zazigu_v_Novem_mestu_20._januarja_1952.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20220118
DTEND;VALUE=DATE:20220126
DTSTAMP:20260624T173235
CREATED:20220106T122530Z
LAST-MODIFIED:20220106T122530Z
UID:10001631-1642464000-1643155199@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Teden molitve za edinost kristjanov
DESCRIPTION:Letošnji teden molitve za edinost kristjanov (18.–25. januarja) obhajamo že znotraj triletnega sinodalnega dogajanja\, ki ima tudi bistveno ekumensko razsežnost. Papež Frančišek je ob odprtju sinode rekel: »To sinodo živimo v duhu molitve\, s katero se je Jezus obrnil na Očeta za svoje: ‚Da bi bili vsi eno‘ (Jn 17\,21). K temu smo poklicani: k edinosti/enosti\, k občestvu\, k bratstvu\, ki izhaja iz tega\, da čutimo\, da nas objema edina Božja ljubezen. Vsi\, brez razlik\, in posebej mi pastirji\, moramo ohranjati in trdno zagovarjati to edinost.« »Tako sinodalnost kot ekumenizem sta dogajanji skupne hoje\,« sta v pismu škofom poudarila kardinala K. Koch in M. Grech\, ki sta pristojna za ti dve področji. »Ekumenizem je ‹izmenjava darov›. Eden od darov\, ki jih katoličani lahko prejmemo od drugih kristjanov\, je prav izkustvo in razumevanje sinodalnosti.« Izbrana glavna misel je vzeta iz Matejevega odlomka o obisku modrih: »Videli smo\, da je vzšla njegova zvezda\, in smo se mu prišli poklonit«\n(Mt 2\,2). Oznanja upanje\, saj govori o luči\, po kateri vsi hrepenimo\, ko doživljamo temo preizkušenj in kriz. Zvezda na nebu nad Judejo\, ki so jo ugledali modri z Vzhoda\, je znamenje upanja. Vodila jih je k še večji luči\, ki je Jezus. Naša misel in molitev bosta v tem tednu objemali tudi trpeča ljudstva na Srednjem vzhodu. Podivjani terorizem in vojni požar sta nekatere pokrajine spremenila v pogorišče in ruševine. Na ozemlju\, kjer je zibelka krščanstva\, so kristjani le še neznatna manjšina. Manjšina\, ki izginja\, odhaja v neznano\, ugaša brez glasu\, trka na vrata Zahoda in prosi pomoči. V teh dneh se bomo kristjani zbirali ob jaslicah\, ki še vedno krasijo naše cerkve. Pridružili se bomo modrim – svetim trem kraljem – in se v skupni molitvi poklonili Novorojenemu. Čim bliže mu bomo\, tem bolj bomo tudi eno med seboj. Duhovnike vabimo\, da naročijo in uporabljajo knjižico\, ki jo je tudi letos pripravila Komisija za ekumenizem in medverski dialog in čim lepše – morda ob udeležbi evangeličanov\, pravoslavnih ali binkoštnikov – oblikujejo teden molitve. \nDr. Bogdan Dolenc\,\nčlan Komisije za ekumenizem in medverski dialog
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/teden-molitve-za-edinost-kristjanov-3/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/170728-Nadskof-Zore-metropolit-Porfirije.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20220115T090000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20220115T120000
DTSTAMP:20260624T173235
CREATED:20220106T152624Z
LAST-MODIFIED:20220106T152624Z
UID:10001635-1642237200-1642248000@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sinodalno srečanje članov ŽPS in članov župnijskih skupin
DESCRIPTION:Škofijski urad za laike vabi na sinodalno srečanje članov ŽPS in članov župnijskih skupin\, ki bo v soboto\, 15. januarja (za udeležence iz I. in III. arhidiakona oz. dekanij: Ljubljana – Center\, Ljubljana – Moste\, Ljubljana – Šentvid\, Ljubljana – Vič/Rakovnik\, Kamnik\, Domžale\, Litija – Zagorje)\, in v soboto\, 29. januarja (za udeležence iz II. in IV. arhidiakonata oz. dekanij: Radovljica\, Kranj\, Šenčur\, Škofja Loka\, Vrhnika\, Cerknica\, Ribnica\, Grosuplje). Srečanje bo potekalo po Zoomu\, od 9.00 do 12.00. Na srečanju se bomo posvetili temi: Cerkev\, odprt prostor\, kjer se vsi počutimo doma in lahko sodelujemo. Obvezna je predhodna prijava udeležencev na e-naslov: urad.za.laike.lj@rkc.si (prijava naj vključuje naslednje podatke: ime\, priimek\, e-naslov\, župnijo\, iz katere prihaja udeleženec). \nSrečanja naj se iz vsake župnije udeležijo župnik ter vsaj dva laika (število udeležencev ni omejeno\, zato se srečanja lahko udeležijo člani ŽPS\, voditelji župnijskih skupin oz. vsi\, ki so dejavni v župnijski pastorali ali jih zanima sinodalno dogajanje). Če se iz svoje župnije srečanja ne morete udeležiti na termin\, določen za svojo dekanijo\, ste dobrodošli tudi na preostali razpoložljivi termin. Informacije in prijave na: urad.za.laike.lj@rkc.si\, tel. 01/234 26 51. \nDr. Mojca Bertoncel\,\ntajnica Škofijskega urada za laike
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sinodalno-srecanje-clanov-zps-in-clanov-zupnijskih-skupin-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/pastoralna-sluzba-mini1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20220115
DTEND;VALUE=DATE:20220116
DTSTAMP:20260624T173235
CREATED:20220106T154728Z
LAST-MODIFIED:20220106T154728Z
UID:10001638-1642204800-1642291199@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:50 let revije Mavrica
DESCRIPTION:V soboto\, 15. januarja bomo z vrsto dogodkov obeležili okrogli jubilej revije za otroke – Mavrica.\n\n\nProgram: \n\nob 9. uri lahko prek valov Radia Ognjišče prisluhnete praznično obarvani Sobotni iskrici.\nmed 9. in 19. uro si lahko v Galeriji Družina na Krekovem trgu 1 v Ljubljani ogledate razstavo z naslovom »V barvah mavrice«.\nob 11. uri bo v Lutkovnem gledališču Ljubljana na Krekovem trgu 2 lutkovna predstava z naslovom Moj dedek je bil češnjevo drevo. Za rezervacijo brezplačnih vstopnic nam pišite na e-naslov: galerija@druzina.si ali nas pokličite po tel.: 01/360-28-82.\nob 19. uri bo maša za vse mavričarje in družine\, ki jo bo daroval ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore v cerkvi Marijinega oznanjenja (frančiškani na Tromostovju). Prenos bo tudi na Radiu Ognjišče.\n\nVabljeni\, da se nam pridružite in praznujete z nami! \nMavrica je slovenska katoliška revija za otroke\, starše\, katehete in vzgojitelje\, ki jo izdaja Družina in: \n\notrokom na zanimiv način odgovarja na vprašanja o Bogu in večnosti\,\npredšolskim otrokom ponuja obilo branja skupaj s starši\,\nšolarjem širi obzorja\, budi radovednost\,\nprava revija za vse navihane\, radovedne\, vedoželjne otroke!\n\nDogodki bodo potekali v skladu z NIJZ in PCT pogoji.  \nVir: Družina
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/50-let-revije-mavrica/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/druzina-logo-380x380.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20220113
DTEND;VALUE=DATE:20220114
DTSTAMP:20260624T173235
CREATED:20220106T190331Z
LAST-MODIFIED:20220107T093233Z
UID:10001643-1642032000-1642118399@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Obletnica priznanja samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije s strani Svetega Sedeža
DESCRIPTION:Sveti sedež je 13. januarja 1992 med prvimi državami priznal samostojno državo Slovenijo. Priznanje Svetega sedeža je bilo odločilnega pomena tudi za ostala priznanja\, ki so temu sledila (predvsem drugih evropskih držav). \n\nMsgr. Anton Jamnik o poteku dogodkov s priznanjem samostojne države Slovenije\n1. Papež Janez Pavel II. se je sam osebno zavzel za priznanje samostojne države Slovenije\nSveti sedež je 13. januarja 1992 med prvimi državami priznal samostojno državo Slovenijo. Priznanje Svetega sedeža je bilo odločilnega pomena tudi za ostala priznanja\, ki so temu sledila (predvsem drugih evropskih držav). Natančna analiza zgodovinarjev bo lahko podrobneje argumentirala\, kako je bilo to priznanje odločilnega in ključnega pomena za druga priznanja\, ki so temu sledila. Ker sem bil v letih 1990-1994 tajnik pri nadškofu Šuštarju se natančno spomnim\, kako se je nadškof Šuštar razveselil tega priznanja za katero se je v tesnih prijateljskih odnosih s tedanjim papežem Janezom Pavlom II. prizadeval. Prav tega dne (13. januarja 1992) je bila neka slovesnost v Cankarjevem domu in k nadškofu je pristopil tedanji zunanji minister dr. Rupel in nadškofu čestital ter se mu zahvalil\, da je na vse mogoče načine od prvih demokratičnih volitev in plebiscita 1990. bil tesno povezan s Svetim sedežem in tedanjim papežem Janezom Pavlom II. Iz zelo zanesljivih virov vsaj dveh pomembnih Slovencev v Rimu sem kasneje izvedel\, da se je papež Janez Pavel II. sam osebno zavzel za priznanje samostojne države Slovenije. Tako naj bi 12. januarja 1992 mimo proceduralnih postopkov (ali običajnega diplomatskega čakanja na to kako\, se bodo drugi odločili) sprejel odločitev o priznanju samostojne države Slovenije. Res je\, da je nekaj držav že preje priznalo Slovenijo\, toda moralna in simbolna vloga\, ki jo ima Sveti sedež v svetovnem dogajanju\, je bila\, to lahko danes povsem mirno in argumentirano trdimo\, ključnega in odločilnega pomena ter povsem jasna in izrecna podpora Sloveniji\, da se vrne v evropsko skupnost kot samostojna država. \n2. Sveti sedež je že leta pred priznanjem zelo intenzivno in veliko mero razumevanja podpiral ustanovitev in priznanje samostojne države Slovenije\nKo se je po volitvah leta 1990 in po plebiscitu istega leta decembra ustvaril nov položaj v Jugoslaviji in Sloveniji\, je Sveti sedež z vso pozornostjo spremljal novo nastale razmere. »Kmalu se je pokazalo\, da obstaja resna nevarnost\, da se bodo obstoječe napetosti še povečale in celo izrodile v konflikt. Zato je sveti sedež konec januarja 1991 jasno pozval:\n–       k spoštovanju pravice narodov do samoodločbe\n–       k spoštovanju človekovih pravic in pravic narodnih skupnosti\n–       k odpovedni uporabi sile pri reševanju nesporazumov\n–       k neutrudnemu iskanju dialoga med sprtimi stranmi\n–       k vzpostavitvi mirnega sožitja med narodi Jugoslavije ob medsebojnem spoštovanju in pravičnosti.«[1] \nTa načela\, ki jih je poudaril Sveti sedež so bila jasna podpora tudi slovenskim prizadevanjem za samostojno državo. Podobne zahteve so se še večkrat ponovile\, tako pri papeževih govorih (30. januarja\, 21. aprila\, 8. maja\, 23. maja 1991)\, kakor tudi na mednarodni ravni\, še posebej na srečanjih Konference za varnost in sodelovanje v Evropi (KVSE). Ta prizadevanja in posredovanje Svetega sedeža so se še bolj okrepili po razglasitvi neodvisnosti Slovenije in Hrvaške 25. junija 1991. Omenili smo že papeževo posredovanje 28. junija\, 29. junija\, 3. julija\, omeniti pa velja še njegovo posredovanje 21. julija\, 24. julija\, 26. avgusta ter 5. septembra 1991.[2] \nSveti sedež je podprl oblikovanje mednarodnega soglasja o primernosti takojšnjega priznanja obeh novih držav\, Slovenije in Hrvaške. S tem namenom je kardinal državni tajnik 26. novembra 1991 izročil ambasadorjem držav članic KVSE memorandum. V njem se sklicuje na načela mednarodnega prava in odredbe jugoslovanske ustave iz leta 1974 glede pravice do odcepitve od federacije in priporoča začetek sporazumnega in pogojnega priznanja neodvisnosti Slovenije in Hrvaške in drugih republik\, ki bi se za to odločile. Ta postopek podelitve pogojnega priznanja je bil vezan na zahtevo\, da se republike formalno obvežejo\,\n–       da bodo spolnjevale zakonite zahteve\, vsebovane v dokumentih KVSE\,\n–       še posebej glede zaščite človekovih pravic\,\n–       glede demokracije\n–       in zaščite narodnih manjšin.[3] \n“Sveti sedež je z izjavo Tiskovnega urada 20. decembra 1991 bolj podrobno opredelil svoje stališče glede krize v Jugoslaviji in z diplomatskimi notami zunanjim ministrstvom Slovenije in Hrvaške sporočil svojo pripravljenost priznati njihovo suverenost in neodvisnost\, hkrati pa je postavil pogoje glede tega priznanja. Ko je Sveti sedež 13. januarja 1992 prejel formalno obvezo Republike Slovenije in Republike Hrvaške\, da bosta spoštovali te pogoje\, je prišlo tudi do priznanja samostojnosti.”[4] \nNa srečanju ministrskega sveta zunanjih ministrov držav članic KVSE\, ki je zasedal v Pragi 30. in 31. januarja 1992\, je nadškof Msgr. Jean-Louis Tauran\, tajnik oddelka za odnosa z državami\, takole povzel stališče Svetega sedeža: “Sveti sedež je vedno upal\, da se bo mogoče izogniti konfliktu v Jugoslaviji. Zato je\, od začetka krize vztrajal pri zahtevi\, da se federativne republike navdihujejo pri urejanju medsebojnih odnosov na 10 načelih zaključnega helsinškega dokumenta\, po drugi strani pa\, da čimprej začnejo z ustavnimi reformami\, ki bodo pospeševale spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin\, vključno s pravicami narodnih manjšin in tako ustvarijo pogoje za demokracijo in za resnično pravno državo. Razvoj dogodkov in predvsem uporaba orožja so na žalost spremenili to upanje v iluzijo. \nPriznavajoč obstoj Hrvaške in Slovenije – to priznanje ni bilo naperjeno proti nikomur – je Sveti sedež vzel na znanje položaj\, ki je bil posledica legitimnih in na demokratičen način izraženih teženj. Ko je za to priznanje postavil zahteve\, je Sveti sedež želel predvsem pospešiti uresničitev vseh obveznosti\, ki so bile sprejete v helsinškem procesu\, in podčrtati dejstvo\, da bo KVSE morala biti porok zaupanja v vprašanjih\, ki se nanašajo na položaj narodnih manjšin. S tem je Sveti sedež hotel\, da se te nove države hkrati s priznanjem samostojnosti in neodvisnosti svečano obvezujejo\, da bodo prispevale h gradnji Evrope – Evrope človekovih pravic in demokracije.”[5] \nPriznanje Svetega sedeža samostojne države Slovenije 13. januarja 1992 je bilo odločilnega pomena za ostala priznanja\, ki so temu sledila (15. januar 1992) in za vključevanje mlade države v mednarodno skupnost.Ob tem so zanimivi tudi vsebinski poudarki oziroma neke vrste pogoji\, ki so povezani s priznanjem. Vsekakor je Sveti sedež zelo dobro poznal slovenske razmere in zato opozoril na tisto\, kar je bilo zares ključnega pomena pri postopni graditvi vedno bolj demokratične dežele. \n3. Državotvorna vloga Katoliške Cerkve v Sloveniji \nKatoliška Cerkev v Sloveniji je v zgodovini tesno povezana z narodom\, njegovo kulturo\, jezikom in samozavestjo. Ob dogodkih\, ki so povezani z njeno osamosvojitvijo\, se je predvsem zavzemala za uveljavljanje človekovih pravic pod moralnim vidikom\, za svobodo in enakopravnost slovenskega naroda in njegovo samostojnost. Tesna povezanost Cerkve s slovenskim narodom je razumljiva samo z vidika zgodovinskega razvoja slovenskega naroda\, ki je prek krščanstva in Cerkve stopil v Evropo in evropsko kulturo. \nVodstvo Cerkve je ves čas\, še posebej pa potem\, ko so bile napovedane prve svobodne volitve v Sloveniji\, z vso jasnostjo opozarjalo na odgovornost krščanskih laikov\, da prispevajo svoj delež v družbenem dogajanju in se odločajo po svoji vesti. O tem nam govorijo izjave\, ki so jih slovenski škofje zapisali pred spravno slovesnostjo v Kočevskem Rogu\, pred plebiscitom\, na dan osamosvojitve in tudi pozneje. V osamosvojitveno dogajanje so se dejavno vključevali kristjani v Sloveniji\, zamejstvu in po svetu. Velikega pomena je bila tudi podpora škofovskih konferenc večine evropskih držav\, Združenih držav Amerike in Kanade. Prav posebno vlogo pa je pri osamosvojitvenih prizadevanjih Slovenije imel Sveti sedež\, ki je 13. januarja 1992 med prvimi priznal samostojno državo Slovenijo in s tem odločilno vplival na druga priznanja\, ki so sledila 15. januarja in pozneje. \nmsgr. dr. Anton Jamnik\, ljubljanski pomožni škof \n[1] I. Jurkovič\, Dejavnost Svetega sedeža za mir\, v: Bogoslovni vestnik 61 (2001)\, 227.\n[2] Prim. I. Jurkovič\, Dejavnost Svetega sedeža za mir\, 228.\n[3] Prim. I. Jurkovič\, Dejavnost Svetega sedeža za mir\, 228.\n[4] I. Jurkovič\, Dejavnost Svetega sedeža za mir\, 228.\n[5] Navaja I. Jurkovič v razpravi Dejavnost Svetega sedeža za mir\, 229. \n\nZgodovinski oris delovanja apostolske nunciature v Republiki Sloveniji\nApostolska nunciatura v Ljubljani je diplomatsko predstavništvo Svetega sedeža v Republiki Sloveniji. Papeško predstavništvo ima diplomatski značaj in status veleposlaništva. Apostolski nuncij je osebni in stalni predstavnik papeža tako v Katoliški Cerkvi kot pri oblasteh Republike Slovenije. \nPoslanstvo apostolskega nuncija je\, da tesneje in bolj učinkovito izraža skrb rimskega papeža za dobro Slovenije. V soglasnem delovanju s škofi bdi nad poslanstvom Cerkve s tem\, da vzdržuje stike s civilnimi oblastmi\, Cerkvijo ter drugimi krščanskimi in verskimi skupnostmi. \nDržavljani Slovenije smo leta 1990 izrazili željo po neodvisnosti\, ki je bila ustavno določena tudi z referendumom leta 1991. Mednarodna skupnost je izbiro Slovencev priznala v skladu z Listino Združenih narodov in Helsinških sporazumov. \nSveti sedež je neodvisnost Republike Slovenije uradno priznal 13. januarja 1992. Temeljna izhodišča za ta korak so bila spoštovanje pravice narodov do samoodločbe; zavračanje uporabe sile ter sprejemanje dialoga kot edinega sredstva za doseganje pravičnih in mirnih rešitev. Odločitev Svetega sedeža je k takšnemu razmišljanju pomagala tudi drugim državam. \nPapež Janez Pavel II. (1978–2005) je za prvega apostolskega nuncija v Republiki Sloveniji 24. junija 1992 imenoval naslovnega nadškofa v Doclei in tedanjega nuncija na Malti ter v Republiki San Marino s sedežem na Malti msgr. Piera Luigija Celato. Obisk predsednika Republike Slovenije Milana Kučana (1992)\, predsednikov vlad (1992 in 1993) in drugih ministrov v Vatikanu so okrepili odnose med državama. Sveti sedež je 19. februarja 1993 tudi potrdil statut samostojne Slovenske škofovske konference. \nPo premestitvi nuncija Celate februarja 1995 je v kratkem obdobju ad interim posle neposredno iz Vatikana vodil msgr. Xavier Desire. Papež Janez Pavel II. je 26. julija 1995 za prvega stalnega nuncija v Ljubljani imenoval naslovnega nadškofa v Biblu\, do takrat apostolskega nuncija v Alžiriji in Tuniziji ter apostolskega delegata v Libiji msgr. Edmonda Farhata. \nTretji apostolski nuncij v Republiki Sloveniji msgr. Marian Oleš je službo nastopil 17. decembra 2001\, vendar zaradi zdravstvenih razlogov na tem mestu ni dolgo ostal. \nPapež Janez Pavel II. je 15. maja 2002 za četrtega apostolskega nuncija v Republiki Sloveniji imenoval nadškofa Giuseppa Leanzo\, 9. aprila 2003 pa za petega nuncija naslovnega nadškofa v Tamadi in dotedanjega apostolskega nuncija v Argentini msgr. Santosa Abrila y Castellója. Msgr. Castelló je bil hkrati imenovan tudi za apostolskega nuncija v Bosni in Hercegovini. \nPapež Benedikt XVI. je 10. februarja 2011 za šestega apostolskega nuncija v Republiki Sloveniji s funkcijo apostolskega delegata na Kosovu imenoval naslovnega nadškofa mesta Caorle in apostolskega nuncija na Madžarskem msgr. Juliusza Janusza. Svoje delo v Sloveniji je msgr. Janusz sklenil oktobra 2018. \n\n\n\nPapež Frančišek je 19. marca 2019 za sedmega apostolskega nuncija imenoval nadškofa msgr. dr. Jean-Marie Speicha. Msgr. Speich je naslovni nadškof kraja Sulci (Italija)\, pred prihodom v Slovenijo pa je deloval kot apostolski nuncij v Gani. Papež Frančišek mu je 24. oktobra 2013 podelil škofovsko posvečenje. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/obletnica-priznanja-samostojnosti-in-neodvisnosti-republike-slovenije-s-strani-svetega-sedeza-3/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/DSC_6316-635x37512.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20220111T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20220111T210000
DTSTAMP:20260624T173235
CREATED:20220106T190635Z
LAST-MODIFIED:20220106T192053Z
UID:10001644-1641927600-1641934800@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Večer Plus+ januar
DESCRIPTION:Prvi Večer Plus+ v novem letu bo ponovno na toplem – v Antonovem domu na Viču \nTema tokratnega večera bo svetopisemski lik egiptovskega Jožefa\, v nadaljevanju leta pa bomo vsak mesec prisluhnili zgodbam mladih\, ki jih najdemo v Stari zavezi Svetega pisma.\nSe vidimo 11. 1. 2022 ob 19.00! \n—————————————-\nZa udeležbo je potrebno izpolnjevati pogoj PCT.\n\nVir: FB profil Katoliške mladine
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/vecer-plus-januar/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/VECERI_PLUS_2_square.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20220109T090000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20220109T170000
DTSTAMP:20260624T173235
CREATED:20220106T154331Z
LAST-MODIFIED:20220106T154331Z
UID:10001637-1641718800-1641747600@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Podelitev služb
DESCRIPTION:Ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore bo v nedeljo\, 9. 1. podelil službe lektorja in mašnega pomočnika bogoslovcem ljubljanske nadškofije. Sveta maša bo ob 9. uri v stolni cerkvi sv. Nikolaja.
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/podelitev-sluzb/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/ljubljanska_20stolnica_mavric_20pivk.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20220109
DTEND;VALUE=DATE:20220110
DTSTAMP:20260624T173235
CREATED:20220106T185221Z
LAST-MODIFIED:20220106T185221Z
UID:10001640-1641686400-1641772799@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Nedelja Jezusovega krsta
DESCRIPTION:Katoliška cerkev v nedeljo\, 9. januarja 2022\, praznuje Jezusov krst. \nPraznik Jezusovega krsta je povezan s praznikom Gospodovega razglašenja\, ki je 6. januarja\, saj je Bog med krstom v Jordanu izpričal\, da je Jezus njegov ljubljeni sin. \nEvangelist Matej Jezusov krst[1] v reki Jordan opisuje kot eno od Božjih razodetij: »Ta je moj ljubljeni Sin\, nad katerim imam veselje« (prim. Mt 3\,17). Krst v Jezusovem življenju predstavlja prelomnico\, ki ločuje njegovo zasebno in skrito življenje od javnega delovanja. Pred krstom je Jezus živel neopazno\, o čemer pričajo tudi skopi svetopisemski zapisi. Po krstu pa je začel javno delovati: poklical je prve apostole\, oznanjal svoj nauk\, delal čudeže in ozdravljal bolne\, o čemer poročajo evangeljska besedila. \nO Jezusovem krstu poročajo trije sinoptiki kot začetnem dogodku Jezusovega javnega delovanja (prim. Mt 3\,13-17; Mr l\, 16-1 l; Lk 3\, 21-22). Jezus je sam o sebi vedel\, da je tisti Božji služabnik\, o katerem je bilo napovedano\, da bo naložil nase grehe mnogih (prim. Iz 53). Ko je prišel od Očeta določen čas se je\, čeprav je bil brez greha\, uvrstil med grešnike\, ki so od Janeza Krstnika prejemali krst pokore. Kakor vedno in v vseh stvareh je hotel tudi s prejemom Janezovega krsta izpolniti Očetovo voljo. Kot Jagnje\, ki odjemlje grehe sveta (prim. Jn l\, 29)\, je hotel nepokorščino in napuh prvega Adamovega greha in greha vseh Adamovih potomcev popraviti s ponižnostjo in pokorščino. Jezusov krst v Jordanu je že naznanjal in pripravljal njegov dokončni odrešitveni krst – smrt na križu (prim. Lk 12\, 50 ). S krstom je Jezus tako rekoč uradno potrjen v svoji odrešenjski službi. Oče in Sveti Duh sta poroka da je res božji Sin in ga predstavita svetu\, da bi svet sprejel njegovo oznanilo.[2] \nZakrament svetega krsta\nV Katoliški cerkvi poznamo sedem zakramentov\,[3] med katerimi je prvi krst. Zakrament krsta je predpogoj za prejem drugih zakramentov. Krščenci ga običajno prejmejo v prvem letu življenja\, s čimer postanejo člani Cerkve. Voda\, s katero krščevalec pri krstnem obredu oblije novokrščenca\, je simbol očiščenja in ponazarja novo življenje. Ta zakrament izbriše človekov izvirni greh in mu povrne dostojanstvo Božjega otroka. Znamenje tega dostojanstva je maziljenje s svetim oljem – krizmo\, ki je sestavni del krstnega obreda. \nOdrasli\, ki želijo postati kristjani in prejeti zakrament krsta\, se imenujejo katehumeni. V krščansko življenje se uvajajo postopoma\, obdobje uvajanja pa se imenuje katehumenat. \n\n\n\n[1] Jezusov krst (prim. Mt 3\,13–17): Tedaj je prišel Jezus iz Galileje k Jordanu do Janeza\, da bi se mu dal krstiti. Janez ga je hotel odvrniti od tega in je rekel: »Jaz bi se ti moral dati krstiti\, pa ti hodiš k meni.« Jezus je odgovoril in mu dejal: »Pústi zdaj\, kajti spodobi se nama\, da tako izpolniva vso pravičnost.« Tedaj mu je pustil. Po krstu je Jezus takoj stopil iz vode\, in glej\, odprla so se mu nebesa. Videl je Božjega Duha\, ki se je spuščal kakor golob in prihajal nadenj. In glej\, glas iz nebes je rekel: »Ta je moj ljubljeni Sin\, nad katerim imam veselje.« – O Jezusovem krstu poročata tudi evangelista Marko in Luka. Prim. Mr 1\,9–11 in Lk 3\,21–22. \n\n\n[2] Prim. France Oražem\, Leto Kristusove skrivnosti\, 83. \n\n\n[3] Krst\, birma in evharistija (zakramenti uvajanja v krščanstvo); spoved in bolniško maziljenje (zakramenta ozdravljanja) ter mašniško posvečenje in zakon (zakramenta služenju občestva in poslanstva). Prim. Kompendij Katekizma Katoliške Cerkve\, str. 93–118. Besedilo je dostopno tudi na spletni povezavi:             http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/knjigarna/0C789346B7B962AFC125720A0044384F/$FILE/KOMPENDIJ_M.PDF \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/nedelja-jezusovega-krsta/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Foto-Bobnar-Jezusov-krst-Preska-vitraj.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20220108T093000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20220108T140000
DTSTAMP:20260624T173235
CREATED:20220106T154125Z
LAST-MODIFIED:20220107T092315Z
UID:10001636-1641634200-1641650400@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Srečanje kolednikov - ODPOVEDANO
DESCRIPTION:Dogodek je bil odpovedan!
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/srecanje-kolednikov/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/logomis.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20220107T063000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20220107T073000
DTSTAMP:20260624T173235
CREATED:20220106T190133Z
LAST-MODIFIED:20220106T190133Z
UID:10001642-1641537000-1641540600@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Prvi petki za mlade na čast Srcu Jezusovemu
DESCRIPTION:Katoliška mladina vse študente lepo vabi\, da se vsak prvi petek ob 6.30 udeležijo jutranje svete maše\, ki bo potekala v cerkvi Srca Jezusovega na Taboru v Ljubljani. Prva sveta maša bo že ta petek\, 7. 1. 2022. \nKatoliška mladina \n\n1. Kako se je začela pobožnost prvega petka?\nNekateri svetniki so sicer o Presvetem Jezusovem Srcu pisali že stoletja prej\, leta 1673 pa je imela francoska redovnica sv. Marjeta Marija Alacoque videnje Jezusa\, v katerem je Cerkev prosil\, naj počasti njegovo Presveto Srce in se mu posveti. Jezus je vernike prav posebej prosil\, naj »devet mesecev zapored na prve petke prejemajo sveto obhajilo«. Prošnja je bila povezana s posebno obljubo za vse\, ki se bodo posvetili Presvetemu Jezusovem Srcu in spodbujali njegovo češčenje. Po smrti Marjete Marije se je pobožnost prvih petkov hitro razširila po vsej Cerkvi\, njena priljubljenost pa se je močno povečala leta 1920\, ko je papež Benedikt XV. Marjeto Marijo razglsil za svetnico. \n2. Zakaj devet zaporednih mesecev?\nŠtevilka devet je tradicionalno povezana z devetdnevnicami\, korenine pa ima v devetih dneh\, ki so jih apostoli pred binkoštmi preživeli v molitvi. Devetdnevnica zagotavlja dovolj časa za pripravo na praznik in notranjo obnovo. \n3. Kaj naj bi počeli na prve petke?\nUdeležili naj bi se svete maše in prejeli sveto obhajilo z namenom\, da počastimo Presveto Jezusovo Srce. Če niste v stanju milosti in ne morete prejeti obhajila\, boste morali najprej opraviti sveto spoved. \n4. Kakšne »obljube« so povezane s to pobožnostjo?\nJezus je rekel sv. Marjeti Mariji: »Tistim\, ki bodo zaporedoma devet prvih petkov prejeli sveto obhajilo\, obljubljam milost končnega spreobrnjenja. Ne bodo umrli v moji nemilosti in brez svojih zakramentov. Moje Božje Srce jim bo v zadnjem trenutku varno pribežališče.« To pomeni\, da če vernik devet zaporednih mesecev na prve petke pobožno prejema sveto obhajilo\, mu bo Jezus zagotovil posebne milosti v uri njihove smrti in mu omogočil\, da se bo pokesal svojih grehov ter prejel poslednje zakramente (če bo to potrebno). \n\nTo je zadnja izmed dvanajstih obljub\, povezanih s pobožnostjo Presvetega Jezusovega Srca: \n\n\n1. Dal jim bom vse milosti\, ki jih potrebujejo v svojem stanu. \n\n2. Naklonil bom mir njihovim družinam. \n3. Tolažil jih bom v trpljenju. \n4. Varno zavetje jim bom v življenju\, posebno ob smrtni uri. Tisti\, ki mi bodo vdani in meni posvečeni\, se ne bodo pogubili. \n5. Dal jim bom obilen blagoslov pri vsem delovanju. \n6. Grešniki bodo našli v mojem Srcu vir in neizmerno morje usmiljenja. \n7. Mlačni bodo postali goreči. \n8. Goreči bodo hitro dospeli do velike popolnosti\, če se mi bodo popolnoma posvetili\, me častili in ljubili. \n9. Bogato bom blagoslovil kraje in skupnosti\, kjer bodo imeli na častnem mestu podobo mojega presvetega Srca in ga ljubili in častili ter se mu izročali v posebno varstvo. Na ta način bom ponovno zedinil sprte družine in pomagal družinam v kakršnikoli stiski\, če se bodo z zaupanjem obračale name. \n10. Tistim\, ki delajo za rešitev duš\, bom dal\, da bodo spreobrnili tudi najbolj trdovratne grešnike\, če bodo prisrčno častili moje Srce in to čaščenje širili med ljudmi. \n11. Imena tistih\, ki bodo širili čaščenje\, bodo neizbrisno zapisana v mojem Srcu. \n\n12. Tistim\, ki bodo zaporedoma devet prvih petkov prejeli sveto obhajilo\, obljubljam milost končnega spreobrnjenja. Ne bodo umrli v moji nemilosti in brez svojih zakramentov. Moje Božje Srce jim bo v zadnjem trenutku varno pribežališče. \n\n5. Ali so prvi petki »vstopnica za nebesa«?\nSeveda ni tako preprosto: ni dovolj\, da gremo devet zaporednih prvih petkov k sveti maši\, nato pa vse skupaj »izklopimo«\, nikoli več ne zaidemo v cerkev in živimo v grehu! Pomen te pobožnosti je\, da vernika približa Jezusovemu srcu. Če posameznik te obveznosti izpolnjuje z iskreno vero\, je povsem naravno\, da bo bliže Bogu in bolje pripravljen na smrt. Ko pa ta pobožnost postane praznoverna\, ko ne čutimo potrebe\, da bi živeli krepostno\, vse Jezusove obljube ostanejo brez sadov. \nJezus si želi\, da počijemo v Njegovem Srcu\, kot sv. Janez\, in pobožnost prvih petkov je priložnost\, da se z Njim srečamo večkrat\, ne le ob nedeljah\, ter da poglobimo svojo ljubezen do Njega. \n\nSpoznanje in zaupanje\, da lahko počijemo v Njegovem Srcu in vanj položimo vse svoje skrbi\, pa je bistvo prvih petkov. \nVir: Družina in Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/prvi-petki-za-mlade-na-cast-srcu-jezusovemu/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/294566_10150361924478805_76387193804_7995507_24040279_n.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20220106
DTEND;VALUE=DATE:20220107
DTSTAMP:20260624T173235
CREATED:20220106T185026Z
LAST-MODIFIED:20220106T185026Z
UID:10001639-1641427200-1641513599@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Praznik Gospodovega razglašenja
DESCRIPTION:Praznik Gospodovega razglašenja (epifanije) ali praznik sv. treh kraljev v Katoliški Cerkvi praznujemo 6. januarja. \nPraznik Gospodovega razglašenja se v zahodni tradiciji imenuje tudi praznik sv. treh kraljev\, s čimer je izraženo vsebinsko dopolnjevanje. Trije kralji (trije modri) podajajo bolj nazorno in živo predstavo o častilcih iz poganskih krajev\, ki so prišli pozdravit in molit novorojenega Odrešenika. \nPraznik so poleg 25. decembra (božič\, praznik Jezusovega rojstva) uvedli na začetku četrtega stoletja in sicer najprej na Vzhodu in nato še na Zahodu. Z besedo epifanija so začeli označevati predvsem prihod modrih z Jutrovega (Vzhoda)\, saj pomeni prikazanje oz. razglašenje. Obisk modrih je opisan v Matejevem evangeliju (prim. Mt 2\,1–12). Pisec omenjenega evangelija ne navaja števila oseb\, pač pa pravi\, da so prinesli trojen dar: zlato\, kadilo ter miro in od tod tudi sklep\, da so bili darovalci trije. Njihova imena v evangeliju niso zapisana\, v različnih inačicah pa so znana iz treh legend. Imena iz zadnje so se razširila na Zahodu in se glasijo: Gašper\, Miha in Boltežar. \nJezus se je najprej razodel pastirjem\, nato pa kljub svojemu uboštvu in nebogljenosti tudi trem zastopnikom poganskih narodov. Modri so namreč že v prvi Cerkvi veljali za predstavnike poganskega sveta\, saj so bili v njih na nek način h Kristusu pritegnjeni vsi narodi zemlje. To pomeni tudi začetek misijonskega poslanstva Cerkve. Modre je po izročilu in svetopisemskem besedilu vodila zvezda\, ki jih je privedla k Jezusu. Jezusa so molili in ga priznali za mesijanskega kralja ter ga »razglasili« med svojimi rojaki. \nVečer pred praznikom je po izročilu tretji sveti večer (prvi je pred božičem\, drugi pa na silvestrovo pred novim letom)\, zato je na Slovenskem v navadi kropljenje z blagoslovljeno vodo in kajenje s kadilom po vseh prostorih hiše\, na vhodna vrata pa se napiše začetnice imen treh kraljev z letnico novega leta: 20 + G + M + B + … . \nVIr: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/praznik-gospodovega-razglasenja-3/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/gospodovo-razglac5a1enje.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20211228
DTEND;VALUE=DATE:20211229
DTSTAMP:20260624T173235
CREATED:20211207T191551Z
LAST-MODIFIED:20211207T191551Z
UID:10001627-1640649600-1640735999@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sv. nedolžni otroci
DESCRIPTION:Spomin mučencev\, ki so po Matejevem evangeliju že kot otroci umrli namesto Kristusa\, so začeli praznovati v zvezi z božičem ponekod na Vzhodu in na Zahodu že v 5. stoletju. \nVir: Hozana.si
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sv-nedolzni-otroci-3/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/42_sv_nedolzni_otroci.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20211227
DTEND;VALUE=DATE:20211228
DTSTAMP:20260624T173235
CREATED:20211207T191331Z
LAST-MODIFIED:20211207T191331Z
UID:10001626-1640563200-1640649599@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sv. Janez Evangelist
DESCRIPTION:Sv. Janez\, Jezusov najljubši učenec\, je dopolnil poročila treh evangelistov in na otoku Patmosu v Egejskem morju napisal preroško knjigo nove zaveze Razodetje. S pregnanstva na tem otoku se je vrnil v Efez v Mali Aziji ter umrl v visoki starosti. Že v 4. stoletju je znan njegov praznik. \nVir: Hozana.si
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sv-janez-evangelist-3/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/sveti-janez-evangelist.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20211226
DTEND;VALUE=DATE:20220107
DTSTAMP:20260624T173235
CREATED:20211206T185023Z
LAST-MODIFIED:20211206T185106Z
UID:10001614-1640476800-1641513599@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Trikraljevska akcija - koledovanje
DESCRIPTION:Adventnemu času\, času priprave na rojstvo našega odrešenika Jezusa Kristusa\, sledi božični čas\, čas veselja – pa tudi »akcije«. Če bodo zdravstvene razmere dopuščale\, so zato otroci lepo povabljeni\, da se v okviru Trikraljevske akcije s koledniki »podajo na pot«. Koledovanje je namreč odlična priložnost za misijonsko animacijo otrok\, saj gredo od hiše do hiše in razglašajo veselo novico\, da se je rodil Odrešenik sveta. H koledovanju so zato lepo povabljeni tudi otroci iz župnij\, v katerih Trikraljevska akcija še ni potekala. Koledniki so pravi mali misijonarji. Prinašajo upanje\, predvsem pa veselje\, ki ga današnji človek tako zelo potrebuje. Pojejo božične pesmi\, voščijo ljudem praznike in prinašajo koledniški blagoslov. Obenem pa tudi zbirajo darove\, ki bodo namenjeni  slovenskim misijonarjem in njihovim človekoljubnim projektom po svetu. \nOtroci se bodo na pot podali takoj po božiču\, na praznik sv. Štefana\, 26. decembra\, s koledovanjem pa bodo zaključili na praznik svetih treh kraljev\, 6. januarja. Dosedanje Trikraljevske akcije so z žrtvovanjem in ljubeznijo otrok iz cele Slovenije\, ki so zbrali pogum in se podali na pot\, prinesle rešitev mnogim ljudem v misijonskih deželah. Geslo te akcije se namreč glasi: »Naše veselje za srečo drugih«. \nIz Misijonskega središča vam bomo poslali revije za kolednike\, priznanja\, plakate\, letake za domove in nalepke za na vrata (toliko\, kolikor imate naročeno). Tisti\, ki bi Trikraljevsko akcijo izpeljali prvič\, pokličite v Misijonsko središče in nam sporočite\, koliko gradiva bi radi prejeli\, prav tako pa so vam na voljo tudi navodila za pripravo in izvedbo akcije. \nPo končani akciji zbrane darove oddajte v Misijonsko središče\, od koder jih bomo nato neposredno poslali izključno slovenskim misijonarjem. \nVeselo podprimo to akcijo\, saj misijonarjem predstavlja močan vir podpore iz domovine. \nIz Misijonskega središča Slovenije se vam v imenu vseh svojih misijonark in misijonarjev iz srca zahvaljujemo. \nMisijonsko središče Slovenije
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/trikraljevska-akcija-koledovanje-5/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/logomis.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20211226
DTEND;VALUE=DATE:20211227
DTSTAMP:20260624T173235
CREATED:20211207T184617Z
LAST-MODIFIED:20211207T184617Z
UID:10001625-1640476800-1640563199@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Praznik svete družine
DESCRIPTION:V Katoliški cerkvi praznik svete družine obeležujemo v spomin na družinsko skupnost\, ki so jo sestavljali Božji Sin Jezus iz Nazareta\, njegova mati Marija in krušni oče sveti Jožef. Praznujemo prvo nedeljo po božiču\, nedeljo pa poimenujemo nedelja svete družine. Letos bo to 26. decembra. \nZgodovina praznika \nČeščenje svete družine je sorazmerno nov pojav\, saj se je pojavilo v 17. stoletju\, ko je bilo pod tem naslovom ustanovljenih nekaj redovnih skupnosti in so nastale tudi prve umetniške upodobitve. Pobudnik praznika je bil prvi katoliški škof v Quebecu msgr. Fraçois-Xavier de Laval\, ki je v svojo škofijo vpeljal praznik svete družine in osnoval Bratovščino svete družine (1665)\, katere vodstvo je zaupal laiški misijonarki in veliki častilki svete družine Barbe D’Ailleboust. Papež Janez Pavel II. (1978–2005) je msgr. Lavala leta 1980 tudi razglasil za blaženega. \nVsebina praznika \nŽivljenje nazareške družine je v Svetem pismu skopo opisano. Evangeliji poročajo o Jezusovem rojstvu v Betlehemu (Lk 2\,1–7 in Mt 1\,18–25)\, obisku modrih (Mt 2\,1–12)\, begu v Egipt (Mt 2\,13–15)\, vrnitvi iz Egipta (Mt 2\,19–23) o Jezusovem darovanju (Lk 2\,22–38) ter najdenju v templju (Lk 2\,41–52). \nPraznik svete družine je v cerkveni bogoslužni koledar leta 1926 uvrstil papež Benedikt XV. (1914–1922). Do takrat so ga obeleževali samo po krajevnih Cerkvah. Papež Benedikt XV. in njegovi predhodniki (zlasti papež Leon XIII.) so praznik podpirali tudi zato\, da so izrazili nestrinjanje z razpadanjem tradicionalnega družinskega življenja ter z njim povezanih vrednot\, kar se je začelo kazati ob koncu 19. in na začetku 20. stoletja. \nPraznik svete družine je tudi praznik vsake človeške družine\, ki nastane s poroko med možem in ženo oz. s sklenitvijo zakramenta sv. zakona med zaročencema. Glavni namen dneva je predstaviti vzajemnost\, spoštovanje in ljubezen\, ki so jih v medsebojnih odnosih živeli Jezus\, Marija in Jožef. Družinsko življenje je kraj posvečevanja članov družine\, zato je sv. Janez Krizostom (347–407) kristjane spodbujal\, naj iz svojih družin ustvarijo družinsko Cerkev. To lahko storijo tako\, da osebni odnos z Jezusom postavijo v središče osebnega in družinskega življenja. \nPovzeto po: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/praznik-svete-druzine-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/sveta-družina.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20211225
DTEND;VALUE=DATE:20211226
DTSTAMP:20260624T173235
CREATED:20211207T184341Z
LAST-MODIFIED:20211207T184341Z
UID:10001624-1640390400-1640476799@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Božič – praznik Jezusovega rojstva
DESCRIPTION:Na božični dan\, 25. decembra\, v Katoliški cerkvi praznujemo rojstvo Jezusa Kristusa. Vsebina praznika je povezana s skrivnostjo Božjega učlovečenja. Z Jezusovim prihodom v zgodovino se je Bog dokončno in nepreklicno zavzel za svet in za človeka.[1] \nNatančen datum Jezusovega rojstva ni znan\, čeprav je njegovo rojstvo zgodovinsko dejstvo. Po tem dogodku od 6. stoletja naprej štejemo tudi človeško zgodovino. Papež Julij I. (337–352) je za datum Jezusovega rojstva določil 25. december. Čas zimskega solsticija je bil že v predkrščanskih časih obdobje praznovanja in festivalov. Cerkev se je temu prilagodila in obdobju okoli solsticija\, ko se dnevi začenjajo daljšati\, dala novo vsebino. Ob prihodu nove luči v naravo kristjani praznujemo novo Luč\, ki ne bo nikoli ugasnila. Kakor koli natančen datum Jezusovega rojstva za krščanske veroizpovedi danes ni več bistvenega pomena\, pač pa je glavna njegova vsebina: Božji Sin se je učlovečil in prišel na svet\, da bi človeštvo odrešil njegovih grehov. \nV Cerkvi so za božič že zgodaj vpeljali navado trikratnega obhajanja maše (opolnoči\, ob zori in podnevi)\, kakršne nima noben drug praznik. Cerkev še danes ob božiču opravlja trikratno evharistično slavje – vsak duhovnik sme izjemoma opraviti tri maše. Pri polnočni maši je največji poudarek na Jezusovemu rojstvu v hlevu[2] in hvalnici angelov\, pri zorni ali pastirski maši se pripoved nadaljuje s pastirji\, ki so obiskali Jezusa\,[3] s čimer se pripoved o rojstvu konča. Dnevna maša je vsebinsko najgloblja\, saj je središčni odlomek iz Svetega pisma vzet iz začetka Janezovega evangelija.[4] \n»Ko Bog v polnosti časov pošlje svojega edinega Sina in Duha ljubezni\, razodene svojo najglobljo notranjo skrivnost. Bog sam je večno izmenjavanje ljubezni: Oče\, Sin in Sveti Duh; in namenil nam je deležnost pri tem večnem izmenjavanju« (Katekizem Katoliške Cerkve 221). V liku Jezusa Kristusa\, učlovečenega Božjega Sina\, najdemo razlago Boga Očeta\, ki nam je razumljiva šele po delovanju Svetega Duha\, ki je izlit v našo notranjost.[5] \nZ Jezusovim rojstvom Bog postane del zgodovine človeštva. Leto njegovega rojstva deli zgodovino na dvoje: pred in po Kristusu. S trenutkom\, ko se je Božji Sin učlovečil\, se je svet spremenil. Prišla je Luč\, da bi premagala moralno noč človeštva\, prišlo je Življenje\, da bi se zoperstavilo »kulturi smrti«\, prišla je Pot\, da bi pokazala\, ljudem\, ki tavajo v tej »dolini solz«\, smer\, ki pelje v Nebesa. \nPraznik Jezusovega rojstva je za vsakega kristjana priložnost\, da se odpre in dovoli\, da se Bog rodi v njegovem srcu ter tako utrdi in poglobi svojo vero. \nJaslice\nNe vemo natančno\, kdaj so začeli postavljati jaslice po cerkvah in hišah\, eno je gotovo\, da imajo izvor v božični skrivnosti in da so se nam zdaj tako priljubile\, da brez njih ni božiča. So živa predstavitev božične skrivnosti in naš izraz pojmovanja te skrivnosti. Nekateri trdijo\, da so jih poznali že v 4. stoletju\, vsaj v Betlehemu\, sv. Frančišek Asiški pa jih je leta 1223 postavil v gozdu pri kraju Greccio v Umbriji. \nPodobe Jezusa\, Marije in Jožefa nam brez besed pripovedujejo o Božji ljubezni do nas\, pa tudi o ljubezni\, ki vlada v sveti Družini. \nPesem Sveta noč\nPesem Sveta noč je nastala za božič leta 1818 v Oberndorfu pri Salzburgu. Župnikov pomočnik Josef Mohr je napisal besedilo\, učitelj Franc Ksaver Gruber\, cerkovnik in organist v Oberndorfu\, pa ga je uglasbil. Na sam sveti večer 1818 je Mohr prinesel Gruberju besedilo s prošnjo\, naj ga uglasbi za dva solo glasova in zbor ter pripiše še spremljavo za kitaro. Gruber je to takoj naredil in pesem so peli že pri tisti polnočnici. Sčasoma se je razširila po svetu in postala najbolj znana in najbolj priljubljena božična pesem\, brez katere si ne moremo predstavljati božiča. \nBožični čas\nBožični čas se začenja na predvečer praznika Gospodovega rojstva in traja do nedelje po prazniku Gospodovega razglašenja\, to je vključno do nedelje Jezusovega krsta. V središču božičnega časa je božič – praznik Gospodovega rojstva. Praznik nas vsako leto znova spominja\, da nas Bog tako ljubi\, da je dal svojega edinorojenega Sina\, da bi se nihče\, kdor vanj veruje\, ne pogubil\, ampak imel večno življenje (prim. Jn 3\,17). \nDruga božja oseba sprejme po Mariji našo človeško naravo in postane pravi človek. Nevidni Bog postane viden\, da ga moremo poslušati in posnemati. Bog postane človek zato\, da bi mi živeli Božje življenje. Praznik Gospodovega rojstva – božič\, je vedno sodoben\, saj je praznik vseh trenutkov našega življenja\, ker se more vsak čas izvršiti božja zamenjava. Vsak dan\, vsak trenutek nam Bog daje Kristusa\, mi pa se moramo po Kristusu darovati Bogu. Božični čas je kratek\, a zelo bogat. \nPraznik Gospodovega rojstva ima osmino\, ki se konča s praznikom Marije\, svete Božje Matere. Med osmino je nedelja svete Družine. Drugi zelo pomemben praznik božičnega časa je Gospodovo razglašenje (6. januar). Pri njem gre za razodetje Jezusovega božanstva. Najprej modrim\, za tem ob krstu v reki Jordan\, nato pa še na svatbi v Kani Galilejski. S praznikom Jezusovega krsta\, v nedeljo po Gospodovem razglašenju se konča praznovanje njegovega skritega življenja in začenja spomin javnega oznanjevanja in navzočnosti Božjega kraljestva. \n\n1] Prim. »Bog je namreč svet tako vzljubil\, da je dal svojega edinorojenega Sina\, da bi se nihče\, kdor vanj veruje\, ne pogubil\, ampak bi imel večno življenje« (Jn 3\,16).\n[2] »In rodila je sina\, prvorojenca\, ga povila in položila v jasli\, ker v prenočišču zanju ni bilo prostora« (Lk 2\,7).\n[3] »Ne bojte se! Glejte\, oznanjam vam veliko veselje\, ki bo za vse ljudstvo« (Lk 2\,10).\n[4] »V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog. Ta je bila v začetku pri Bogu. Vse je nastalo po njej in brez nje ni nastalo nič\, kar je nastalo. V njej je bilo življenje in življenje je bilo luč ljudi. In luč sveti v temi\, a tema je ni sprejela. Bil je človek\, ki ga je poslal Bog; ime mu je bilo Janez. Prišel je zavoljo pričevanja\, da bi pričeval o luči\, da bi po njem vsi sprejeli vero. Ni bil on luč\, ampak pričeval naj bi o luči. Resnična luč\, ki razsvetljuje vsakega človeka\, je prihajala na svet. Beseda je bila na svetu in svet je po njej nastal\, a svet je ni spoznal. V svojo lastnino je prišla\, toda njeni je niso sprejeli. Tistim pa\, ki so jo sprejeli\, je dala moč\, da postanejo Božji otroci\, vsem\, ki verujejo v njeno ime in se niso rodili iz krvi ne iz volje mesa ne iz volje moža\, ampak iz Boga. In Beseda je postala meso in se naselila med nami. Videli smo njeno veličastvo\, veličastvo\, ki ga ima od Očeta kot edinorojeni Sin\, polna milosti in resnice. Janez je pričeval o njej in klical: »To je bil tisti\, o katerem sem rekel: Kateri pride za menoj\, je pred menoj\, ker je bil prej kakor jaz.« Kajti iz njegove polnosti smo vsi prejeli milost za milostjo. Postava je bila namreč dana po Mojzesu\, milost in resnica pa je prišla po Jezusu Kristusu. Boga ni nikoli nihče videl; edinorojeni Bog\, ki biva v Očetovem naročju\, on je razložil« (Jn 1\,1–18).\n[5] Prim. C. Sorč\, Troedini Bog\, v: Priročnik dogmatične teologije\, Družina 2003. \n\nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/bozic-praznik-jezusovega-rojstva-2/
END:VEVENT
END:VCALENDAR