BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Nadškofija Ljubljana - ECPv6.11.0.1//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-WR-CALNAME:Nadškofija Ljubljana
X-ORIGINAL-URL:https://nadskofija-ljubljana.si
X-WR-CALDESC:Dogodki za Nadškofija Ljubljana
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Ljubljana
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20220327T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20221030T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20220411T183000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20220411T183000
DTSTAMP:20260624T125222
CREATED:20220401T102406Z
LAST-MODIFIED:20220401T102406Z
UID:10001675-1649701800-1649701800@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Maša ob 2. obletnici smrti nadškofa Alojza Urana
DESCRIPTION:Na veliko soboto pred dvemi leti se je od nas poslovil upokojeni ljubljanski nadškof Alojz Uran. Na obletnico njegove smrti bo v stolnici\, kjer je tudi pokopan\, sv. maša\, 11. aprila\, ob 18.30 uri.
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/masa-ob-2-obletnici-smrti-nadskofa-alojza-urana/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/DSC_5047-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20220410
DTEND;VALUE=DATE:20220411
DTSTAMP:20260624T125222
CREATED:20220401T112444Z
LAST-MODIFIED:20220401T132257Z
UID:10001682-1649548800-1649635199@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Cvetna nedelja
DESCRIPTION:V Katoliški cerkvi bomo 10. aprila 2021 obhajali 6. nedeljo v postnem času ali cvetno nedeljo. S cvetno nedeljo se začne neposredna priprava na veliko noč\, ki je največji krščanski praznik. \nCvetna (oljčna) nedelja ali nedelja Gospodovega trpljenja je prvi dan velikega tedna\, ko bogoslužno dogajanje predstavlja Jezusov slovesni vhod v Jeruzalem. Obredi cvetne nedelje\, zlasti procesija z zelenjem in branje evangeljskega poročila o Jezusovem trpljenju (pasijon)\, izvirajo iz bogoslužnih navad jeruzalemske Cerkve\, ki so poznane in opisane že v 4. stoletju. Tradicija blagoslavljanja zelenja se je začela pojavljati v 7. stoletju. Po vzorcu jeruzalemskega bogoslužja so urejeni tudi sedanji obredi\, ki so bili prenovljeni med t. i. liturgičnim gibanjem v letih 1951–1955\, dokončno obliko pa so dobili po drugem vatikanskem cerkvenem zboru (1962–1965). \nCvetna nedelja je vsebinsko povezana z velikim petkom\, ko se spominjamo Gospodovega trpljenja in smrti na križu\, na oba dneva pa pri bogoslužju prebiramo odlomke o Jezusovem trpljenju in smrti. \nPosebnost maše na cvetno nedeljo je začetek obreda z blagoslovom zelenja pred cerkvijo\, ki ga v procesiji med petjem slavilnih pesmi odnesejo v cerkev. Zelenje (oljčne vejice in različne vrste butar) verniki zbirajo in povezujejo po posebnih krajevnih navadah ter blagoslovljenega odnesejo domov. V ospredju bogoslužja cvetne nedelje ni blagoslov zelenja\, temveč procesija v čast Kristusu Kralju. \nMed mašo poteka slovesno branje ali petje pasijona iz enega od prvih treh evangelijev\, ki poročajo o zaroti proti Jezusu\, zadnji večerji z učenci\, Jezusovem trpljenju v vrtu Getsemani\, sodnem procesu\, obsodbi na smrt\, smrti na križu ter o pokopu v grob.[1] Duhovnik in drugi bogoslužni sodelavci oblečejo rdeča bogoslužna oblačila\, ki simbolizirajo trpljenje in pasijon. \n\nSimbolika cvetne nedelje \nBogoslužje\, ki poteka od cvetne do velikonočne nedelje\, zaznamuje bogata simbolika\, ki pomaga h globljemu razumevanju jedra krščanskega verovanja. \nNa cvetno nedeljo izstopajo trije simboli: pot\, zelenje in vzklik hozana. Nomadsko ljudstvo Izrael je svojo zgodovino razumelo kot popotovanje\, ki se je začelo s praočetom Abrahamom\, ki se je po Božjem klicu odpravil na pot v obljubljeno deželo. Simbol poti nastopa tudi v Jezusovem življenju (prim. Mt 7\,13 in sl.; 19\,29; 22\,16) in doseže vrhunec v izreku: »Jaz sem pot\, resnica in življenje« (prim. Jn 14\,6a). Jezusovo javno delovanje je v Novi zavezi opisano kot stalno popotovanje v Galileji in Judeji\, dokler osamljen ne umre na križu. Kot Vstali spremlja dva učenca na poti v Emavs (prim. Lk 24\,13–35). To je simbol\, da spremlja tudi Cerkev na njeni poti skozi zgodovino\, jo podpira z močjo Svetega Duha. Verniki v spomin na Jezusov slovesni prihod v Jeruzalem[2] oblikujejo procesijo\, ki se začenja na prostem in se konča v bogoslužnem prostoru. \nJezusa so ob vhodu v Jeruzalem pozdravljali z zelenjem\, ki je v naših krajih povezano s tradicijo izdelovanja butar oziroma s pripravo oljčnih vejic. Oljka je odporno sredozemsko zimzeleno drevo\, ki je simbol miru in sprave (prim. 1 Mz 8\,11)\, zelenje pa predstavlja rodovitnost in življenje. Palmove veje\, ki jih v zapisu izrecno omenja le evangelist Janez\, so simbol zmagoslavja in kraljevanja\, zato so Jezusa pozdravljali kot kralja\, ki prihaja v Jeruzalem.[3] \nOb vhodu v Jeruzalem so ljudje Jezusa\, ki je jezdil na oslu\, pozdravljali z vzkliki hozana\,[4] s čimer so izražali vero v Kristusa kot v kralja in Odrešenika. Beseda hozana je sicer v vsakodnevni bogoslužni rabi pri maši\, saj kristjani s to molitvijo pred povzdigovanjem izpovedujejo vero v Odrešenika v posvečenem kruhu in vinu. \nEvangeljsko poročilo o pasijonu in obredi cvetne nedelje uvedejo vernike v dogodke velikega tridnevja ter ponudijo panoramski pregled nad celotnim dogajanjem. Bogoslužje cvetne nedelje strne v sebi najpomembnejše dogodke Kristusove zadnje večerje\, trpljenja in smrti\, ki jih Cerkev na veliki četrtek\, veliki petek in veliko soboto obhaja posamično in bolj poglobljeno. \n\n\n\n[1] O Jezusovem trpljenju in smrti pišejo prvi trije evangelisti (sinoptiki): Mt 26\,14–27\,66; Mr 14\,10–15\,47; Lk 22\,1–23\,56. Odlomek o Jezusovem trpljenju iz četrtega\, Janezovega evangelija pri bogoslužju beremo pri obredih velikega petka (prim. Jn 18\,1–19\,42).\n[2] Prim. Mt 21\,1–11; Mr 11\,1–11; Lk 19\,28–38 in Jn 12\,12–19.\n[3] Prim. Jn 12\,13: Vzeli so palmove veje\, mu šli naproti in vzklikali: »Hozána! Blagoslovljen\, ki prihaja v Gospodovem imenu! In Izraelov kralj!« Za razliko od evangelista Janeza\, ki izrecno omenja palmove veje\, evangelista Matej in Marko omenjata lomljenje vej z dreves.\n[4] Vzklik v prevodu pomeni reši nas. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/cvetna-nedelja-4/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20220409T083000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20220409T133000
DTSTAMP:20260624T125222
CREATED:20220401T121515Z
LAST-MODIFIED:20220401T121515Z
UID:10001689-1649493000-1649511000@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Postno romanje po Rožnovenski poti
DESCRIPTION:Skupina prijatelji Rožnovenske poti tudi letos organizira štiri redna skupinska romanja po Rožnovenski poti. Prvo romanje\, postno\, bo v soboto\, 9. aprila. \nRožnovenska romarska pot je največji rožni venec v naravi. Od bazilike Marije Pomagaj na Brezjah romarje v čudoviti naravi vodi skozi kraje v občinah Radovljica in Tržič ter jih pripelje nazaj do Marijinega narodnega svetišča.\nPot za Kristusom nas tudi na romanjih po Rožnovenski poti utrjuje\, da bomo kos izzivom letošnjega leta.\nLetošnje prvo skupinsko romanje po Rožnovenski poti bo v soboto\, 9. aprila 2022.\nPričetek ob 8.30\, z udeležbo svete maše v baziliki Marije Pomagaj. Na pot bomo romali v vsakem vremenu. Poskrbite za primerno obutev. \nVljudno vabljeni.\nVeč informacij na spletni strani Rožnovenska pot:\nwww.roznovenskapot.si \nVir: Marija.si
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/postno-romanje-po-roznovenski-poti-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Brezje-Ivan-Rampre.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20220408
DTEND;VALUE=DATE:20220411
DTSTAMP:20260624T125222
CREATED:20220401T121013Z
LAST-MODIFIED:20220401T121013Z
UID:10001688-1649376000-1649635199@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:BREZČASEN: postne duhovne vaje za srednješolce
DESCRIPTION:Na postnih duhovnih vajah se bomo poglabljali v skrivnost neminljive Božje ljubezni in kako se nam Bog vsak dan znova razodeva\, da bi spoznavali\, kdo je On in kdo smo mi.. \nZA KOGA: srednješolce \nDATUM: 8.-10. april 2022 \nKRAJ: Mohor nad Moravčami \n\n\n\n\n\nVeč informacij in prijava\n\n\nVir: Katoliška mladina
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/brezcasen-postne-duhovne-vaje-za-srednjesolce/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Logo-Katoliska-mladina.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20220407T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20220407T190000
DTSTAMP:20260624T125222
CREATED:20220401T111133Z
LAST-MODIFIED:20220401T111133Z
UID:10001678-1649358000-1649358000@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Skavtska okrogla miza o demokraciji\, volitvah in aktivnem državljanstvu
DESCRIPTION:Letošnje leto v veliki meri zaznamujejo volitve (parlamentarne\, predsedniške in lokalne)\, ki vsem polnoletnim državljanom omogočajo soodoločnje in sooblikovanje naše države. \nO pomenu aktivnega državljanstva in udeležbe na volitvah bi radi spregovorili tudi v Združenju slovenskih katoliških skavtinj in skavtov. V ta namen bodo 7. aprila ob 19. uri organizirali okroglo mizo\, kjer se bodo z gosti pogovarjali o demokraciji\, volitvah in aktivnem državljanstvu. \nNa okrogli mizi\, ki jo bo povezoval bivši skavtski voditelj Matej Cepin\, bodo med drugim gostili dr. Ivana Štuheca\, doktorja moralne filozofije ter dr. Suzano Žilič Fišer\, predstojnico Inštituta za medijske komunikacije na Univerzi v Mariboru (FERI).\nVeč na: https://skavti.si/sl \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/skavtska-okrogla-miza-o-demokraciji-volitvah-in-aktivnem-drzavljanstvu/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/zveza-slovenskih-katoliških-skavotv-in-skavtinj.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20220406T183000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20220406T183000
DTSTAMP:20260624T125222
CREATED:20220401T101526Z
LAST-MODIFIED:20220401T101526Z
UID:10001674-1649269800-1649269800@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sveta maša za žrtve epidemije COVID-19 in za mir v Ukrajini
DESCRIPTION:V postnem času\, od 2. marca do 14. aprila 2022\, bodo predstavniki evropskih škofovskih konferenc vsak dan darovali svete maše za žrtve epidemije COVID-19 v Evropi ter za mir v Ukrajini. V Sloveniji bo sveto mašo daroval ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore v sredo\, 6. aprila 2022\, ob 18.30 v ljubljanski stolnici. \nPobudo organizira Svet evropskih škofovskih konferenc (CCEE) iz Švice\, ki je predlagal\, da bi se v 40-dnevnem obdobju posta 39 članic CCEE skupaj s Tajništvom Sveta združilo v bratski molitvi in evharističnem spominu na žrtve epidemije ter za mir v Ukrajini. \nPo podatkih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni / European Centre for Disease Prevention and Control (ECDC) je za boleznijo COVID-19 v Evropi do 9. februarja 2022 umrlo 969.768 oseb. \n\nCerkev moli za mir v Ukrajini in žrtve covida\nVsak narod naj v postnem času obhaja sveto mašo – Uradna izjava CCEE \nCerkev v Evropi se zbira ob evharistični mizi. Predsedniki škofovskih konferenc naše celine bodo na pepelnično sredo in celoten postni čas obhajali svete maše za mir in molili za žrtve vojne in covida. \nEvropski škofje se pridružujejo pozivu papeža Frančiška\, ki je dejal: »Vse vabim\, naj pepelnično sredo\, 2. marca\, namenijo dnevu posta za mir. Vernike na poseben način spodbujam\, naj se na ta dan intenzivno posvetijo molitvi in postu.« \nNjegova ekscelenca msgr. Gintaras Grušas\, nadškof v Vilni in predsednik CCEE je izjavil\, da želijo svoj glas združiti s papeževim pozivom k prekinitvi vojskovanja\, takojšnjemu koncu vojne v Ukrajini in prizadevanjem za mir: »Razlogi za mir so močnejši od vsakršnega preračunavanja posebnih interesov in kakršnega koli zatekanja k uporabi orožja.« \nPostni čas je tudi priložnost za ponovna zagotovila\, da je Cerkev blizu tistim\, ki so in še trpijo zaradi koronavirusa\, da pozovemo k prenehanju pandemije in se med sveto mašo spomnimo mnogih žrtev covida. \nPobuda vključuje vse evropske škofovske konference v skladu s priloženim koledarjem\, po katerem bo tako kot lani vsaka posamezna škofovska konferenca sodelovala pri pripravi vsaj ene maše. To bo znamenje občestva in upanja za celotno celino; čas za post in molitev\, »da bi občutili\, da smo bratje in sestre in prosili Boga\, naj konča vojno«. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sveta-masa-za-zrtve-epidemije-covid-19-in-za-mir-v-ukrajini/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/ljubljanska_20stolnica_mavric_20pivk.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20220406T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20220406T180000
DTSTAMP:20260624T125222
CREATED:20220401T105930Z
LAST-MODIFIED:20220401T105930Z
UID:10001677-1649268000-1649268000@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Predstavitev biografske monografije Janeza Juhanta "Lambert Ehrlich – prerok slovenskega naroda"
DESCRIPTION:V sredo\, 6. aprila 2022\, ob 18. uri bo v Cankarjevem domu\, Kosovelova dvorana\, v Ljubljani predstavitev biografske monografije Janeza Juhanta Lambert Ehrlich – prerok slovenskega naroda. \nKnjigo bodo predstavili prof. dr. Janez Juhant\, doc. dr. Tamara Griesser Pečar\, prof. dr. Stane Granda. V glasbenem okviru bodo nastopili Bernarda Fink Inzko\, Marko Fink ter\nTomaž Plahutnik na citrah. \nPrijave: zalozba@mohorjeva.at; tel.: 0043/463/56515-26 \n\nKatoliški duhovnik in profesor Lambert Ehrlich (rojen 18. 9. 1878 v Žabnicah v Kanalski dolini [Italija]\, umorjen 26. 5. 1942 v Ljubljani) po svojem pomenu\, vlogi in dejavnosti prekaša večino slovenskih rojakov\, čeprav je njegov lik\, žal\, še danes skoraj neznan. Govorimo o eni najbolj prepričljivih strateških državniških osebnosti med Slovenci. \nPo osnovni šoli v Žabnicah je obiskoval gimnazijo v Celovcu in tam maturiral\, zaključil študij teologije z doktoratom v Innsbrucku in se izpopolnjeval še v Rimu\, Pa- rizu in Oxfordu. Leta 1902 je postal duhovnik krške škofije na avstrijskem Koroškem\, deloval kot kaplan in tajnik škofa Kahna in od leta 1910 predaval filozofijo in osnovno teologijo v tamkajšnjem semenišču. Kot duša katoliškega duhovnega gibanja je usmer- jal večino dušnopastirskih\, kulturnih in socialno-političnih pobud med Slovenci in celo nemško govorečimi Avstrijci na Koroškem. \nBil je član Milesove komisije za razmejitev Koroške\, na pariški mirovni konferenci pa je bil izvedenec za Koroško in deloval kot usmerjevalec jugoslovanske delegacije v prizadevanjih za uveljavljanje pravic Slovencev in Hrvatov. \n1. maja 1922 je postal redni profesor za primerjalno veroslovje na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani in bil trikrat njen dekan. Po strokovnih ocenah specialistov je bil vrhunski znanstvenik\, predavatelj\, strokovnjak za verstva\, etnologijo\, misiologijo. 23. 3. 1931 ga je škof Rožman uradno imenoval za študentskega duhovnika. Zavzeto\, nese- bično in predvsem premišljeno je spodbujal študente (tedaj akademsko mladino) k dejavnemu krščanskemu družbenemu življenju. \nMoč sta mu dajali živa vera\, preverjena v molitvi in dosledni askezi\, in globoka lju- bezen do vsakega človeka. Klical je k redu\, družbeni pravičnosti in spoštovanju dosto- janstva vsakega človeka. \nSvoje odločno nasprotovanje italijanskemu in komunističnemu zatiranju v svoji Spomenici Italijanom je plačal z življenjem\, ko so ga s študentom Viktorjem Rojicem pred njegovim Cirilovim domom po ukazu Edvarda Kardelja in Borisa Kidriča ustrelili atentatorji\, organizirani kot tajna varnostno-obveščevalna služba komunistov (VOS). \nVABILO \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/predstavitev-biografske-monografije-janeza-juhanta-lambert-ehrlich-prerok-slovenskega-naroda/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/DSCN8741.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20220403T150000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20220403T170000
DTSTAMP:20260624T125222
CREATED:20220328T141422Z
LAST-MODIFIED:20220328T141422Z
UID:10001673-1648998000-1649005200@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Okrogla miza slovenskih pritrkovalcev
DESCRIPTION:V nedeljo\, 3. aprila 2022\, bo v prostorih Zavoda svetega Stanislava potekala okrogla miza slovenskih pritrkovalcev. Ob 15. uri bomo začeli srečanje z molitvijo litanij ter nadaljevali s predavanjem. Nato sledi predstavitev nove organizacije pritrkovalcev ter razpored škofijskih srečanj pritrkovalcev v letošnjem letu. \nSrečanje bomo zaključili z druženjem. \nVabljeni\, da obvestite pritrkovalce v domači župniji. \nSlovenski pritrkovalci
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/okrogla-miza-slovenskih-pritrkovalcev/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Zavod-sv.-Szanislava-11.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20220403
DTEND;VALUE=DATE:20220410
DTSTAMP:20260624T125222
CREATED:20220308T071129Z
LAST-MODIFIED:20220328T070131Z
UID:10001662-1648944000-1649548799@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:17. radijski misijon na Radiu Ognjišče - Hodimo skupaj
DESCRIPTION:Radijski misijon bo od 3. do 9. aprila 2022. S svojimi razmišljanji v osrednjih dnevnih govorih (ob 17.00) bodo sodelovali: nadškof Alojzij Cvikl\, s. Rebeka Kenda\, škof Andrej Saje\, br. Miran Špelič\, Tomaž Kete\, Slavko Rebec in škof Maksimilijan Matjaž. V kratkih govorih\, svetovalnici in pogovorih bodo sodelovali še drugi duhovniki\, redovniki\, redovnice in laiki. \nVsak dan bosta misijonska govora ob 10.15 in 17.00. Ponovitev bo vsak večer med 22. in 24. uro. Posnetki bodo na voljo tudi v radijskem arhivu na spletni strani Radia Ognjišče. V času misijona bo od ponedeljka do sobote sveta maša ob 19.00. Vsak večer ob 20.00 bo pogovorni večer\, v katerem bodo lahko sodelovali poslušalci. V času radijskega misijona je petek\, 8. aprila\, načrtovan kot SPOVEDNI DAN. Zato se na vse duhovnike obračamo s prošnjo po sodelovanju in organizaciji spovedovanja po dekanijah oz. župnijah. Prosimo\, če je le mogoče\, da se v vsaki dekaniji dogovorite za eno cerkev\, kjer bo priložnost za spoved od jutra do večera (brez opoldanskega odmora). Prosimo\, da na naslov glavni.urednik@ognjisce.si ali po telefonu\, 01/512 11 26\, sporočite do 1. aprila\, kje bo priložnost za prejem svete spovedi od jutra do večera\, da bomo lahko pravočasno objavili seznam na svoji spletni strani in v samem programu. \nMsgr. Franci Trstenjak\,\ndirektor Radia Ognjišče
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/17-radijski-misijon-na-radiu-ognjisce-hodimo-skupaj/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Radio-Ognjišče-logo.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20220402T090000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20220402T123000
DTSTAMP:20260624T125222
CREATED:20220401T111944Z
LAST-MODIFIED:20220401T133829Z
UID:10001680-1648890000-1648902600@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Občni zbor Škofijske karitas Ljubljana 2022
DESCRIPTION:Občni zbor Škofijske karitas Ljubljana bo v soboto\, 2. aprila 2022 v stolni cerkvi sv. Nikolaja in v veliki avli Teološke fakultete\, Poljanska cesta 4\,  Ljubljani. \nProgram občnega zbora: \n  \nI. del               Sveta maša \n9.00              Somaševanje v stolnici\, glavni mašnik ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore \nII. del             Sprejem \n10.00              Sprejem gostov in pogostitev pred dvorano na Teološki fakulteti \nIII. del            Občni zbor \n10.30             Pozdravi \n10.40              Kulturni nastop – Klapa Lumin \n11.00              Predavanje z naslovom: \nEmpatija\, ključ do sočloveka in narave\, \ndr. Iva Nežič Glavica; Teološka fakulteta \n11.45               Poročilo o delovanju Župnijskih in Škofijske karitas \n12.30              Zaključek \n  \nŠkofijska karitas Ljubljana \nJože Kern\, \ngeneralni tajnik
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/obcni-zbor-skofijske-karitas-ljubljana-2022/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/logo-karitas-LJ.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20220401T063000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20220401T170000
DTSTAMP:20260624T125222
CREATED:20220401T103734Z
LAST-MODIFIED:20220401T103734Z
UID:10001676-1648794600-1648832400@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Prvi petki za mlade na čast Srcu Jezusovemu
DESCRIPTION:Katoliška mladina vse študente lepo vabi\, da se v petek\, 1. aprila 2022\, ob 6.30 udeležijo jutranje svete maše\, ki bo potekala v cerkvi Srca Jezusovega na Taboru v Ljubljani. \nKatoliška mladina       \n1. Kako se je začela pobožnost prvega petka? Nekateri svetniki so sicer o Presvetem Jezusovem Srcu pisali že stoletja prej\, leta 1673 pa je imela francoska redovnica sv. Marjeta Marija Alacoque videnje Jezusa\, v katerem je Cerkev prosil\, naj počasti njegovo Presveto Srce in se mu posveti. Jezus je vernike prav posebej prosil\, naj »devet mesecev zapored na prve petke prejemajo sveto obhajilo«. Prošnja je bila povezana s posebno obljubo za vse\, ki se bodo posvetili Presvetemu Jezusovem Srcu in spodbujali njegovo češčenje. Po smrti Marjete Marije se je pobožnost prvih petkov hitro razširila po vsej Cerkvi\, njena priljubljenost pa se je močno povečala leta 1920\, ko je papež Benedikt XV. Marjeto Marijo razglsil za svetnico. \n2. Zakaj devet zaporednih mesecev? Številka devet je tradicionalno povezana z devetdnevnicami\, korenine pa ima v devetih dneh\, ki so jih apostoli pred binkoštmi preživeli v molitvi. Devetdnevnica zagotavlja dovolj časa za pripravo na praznik in notranjo obnovo. \n3. Kaj naj bi počeli na prve petke? Udeležili naj bi se svete maše in prejeli sveto obhajilo z namenom\, da počastimo Presveto Jezusovo Srce. Če niste v stanju milosti in ne morete prejeti obhajila\, boste morali najprej opraviti sveto spoved. \n4. Kakšne »obljube« so povezane s to pobožnostjo? Jezus je rekel sv. Marjeti Mariji: »Tistim\, ki bodo zaporedoma devet prvih petkov prejeli sveto obhajilo\, obljubljam milost končnega spreobrnjenja. Ne bodo umrli v moji nemilosti in brez svojih zakramentov. Moje Božje Srce jim bo v zadnjem trenutku varno pribežališče.« To pomeni\, da če vernik devet zaporednih mesecev na prve petke pobožno prejema sveto obhajilo\, mu bo Jezus zagotovil posebne milosti v uri njihove smrti in mu omogočil\, da se bo pokesal svojih grehov ter prejel poslednje zakramente (če bo to potrebno).   To je zadnja izmed dvanajstih obljub\, povezanih s pobožnostjo Presvetega Jezusovega Srca:   1. Dal jim bom vse milosti\, ki jih potrebujejo v svojem stanu.   2. Naklonil bom mir njihovim družinam.   3. Tolažil jih bom v trpljenju.   4. Varno zavetje jim bom v življenju\, posebno ob smrtni uri. Tisti\, ki mi bodo vdani in meni posvečeni\, se ne bodo pogubili.   5. Dal jim bom obilen blagoslov pri vsem delovanju.   6. Grešniki bodo našli v mojem Srcu vir in neizmerno morje usmiljenja.   7. Mlačni bodo postali goreči.   8. Goreči bodo hitro dospeli do velike popolnosti\, če se mi bodo popolnoma posvetili\, me častili in ljubili.   9. Bogato bom blagoslovil kraje in skupnosti\, kjer bodo imeli na častnem mestu podobo mojega presvetega Srca in ga ljubili in častili ter se mu izročali v posebno varstvo. Na ta način bom ponovno zedinil sprte družine in pomagal družinam v kakršnikoli stiski\, če se bodo z zaupanjem obračale name.   10. Tistim\, ki delajo za rešitev duš\, bom dal\, da bodo spreobrnili tudi najbolj trdovratne grešnike\, če bodo prisrčno častili moje Srce in to čaščenje širili med ljudmi.   11. Imena tistih\, ki bodo širili čaščenje\, bodo neizbrisno zapisana v mojem Srcu.   12. Tistim\, ki bodo zaporedoma devet prvih petkov prejeli sveto obhajilo\, obljubljam milost končnega spreobrnjenja. Ne bodo umrli v moji nemilosti in brez svojih zakramentov. Moje Božje Srce jim bo v zadnjem trenutku varno pribežališče. \n5. Ali so prvi petki »vstopnica za nebesa«? Seveda ni tako preprosto: ni dovolj\, da gremo devet zaporednih prvih petkov k sveti maši\, nato pa vse skupaj »izklopimo«\, nikoli več ne zaidemo v cerkev in živimo v grehu! Pomen te pobožnosti je\, da vernika približa Jezusovemu srcu. Če posameznik te obveznosti izpolnjuje z iskreno vero\, je povsem naravno\, da bo bliže Bogu in bolje pripravljen na smrt. Ko pa ta pobožnost postane praznoverna\, ko ne čutimo potrebe\, da bi živeli krepostno\, vse Jezusove obljube ostanejo brez sadov.   Jezus si želi\, da počijemo v Njegovem Srcu\, kot sv. Janez\, in pobožnost prvih petkov je priložnost\, da se z Njim srečamo večkrat\, ne le ob nedeljah\, ter da poglobimo svojo ljubezen do Njega.   Spoznanje in zaupanje\, da lahko počijemo v Njegovem Srcu in vanj položimo vse svoje skrbi\, pa je bistvo prvih petkov. \nVir: Družina
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/prvi-petki-za-mlade-na-cast-srcu-jezusovemu-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/294566_10150361924478805_76387193804_7995507_24040279_n.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20220401
DTEND;VALUE=DATE:20220404
DTSTAMP:20260624T125222
CREATED:20220308T071624Z
LAST-MODIFIED:20220308T071624Z
UID:10001664-1648771200-1649030399@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Postne duhovne vaje za srednješolce
DESCRIPTION:Med 1. in 3. aprilom pripravljamo duhovne vaje za srednješolce\, ki bodo potekale v Vrbju pri Žalcu. Bog je del naše preteklosti\, sedanjosti in prihodnosti. Na postnih duhovnih vajah se bomo poglabljali v skrivnost neminljive Božje ljubezni in kako se nam Bog vsak dan znova razodeva\, da bi spoznavali\, kdo je On in kdo smo mi. Vabimo vas\, da mlade iz župnije spodbudite k udeležbi in s tem h globlji pripravi na veliko noč. Več informacij je na voljo na spletni strani Katoliške mladine. \nMatevž Mehle\,\nKatoliška mladina
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/postne-duhovne-vaje-za-srednjesolce/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Logo-Katoliska-mladina.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20220325T160000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20220325T180000
DTSTAMP:20260624T125222
CREATED:20220322T184723Z
LAST-MODIFIED:20220322T184723Z
UID:10001671-1648224000-1648231200@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Molitev za mir ter posvetitev in izročitev Rusije in Ukrajine Marijinemu Brezmadežnemu Srcu
DESCRIPTION:Spoštovani! \nOd začetka vojne v Ukrajini nas papež Frančišek neprestano vabi k molitvi in delu za mir. Za praznik Gospodovega oznanjenja\, 25. marca 2022\, je povabil škofe vsega sveta in njihove duhovnike\, da se mu pridružijo pri molitvi za mir ter pri posvetitvi in izročitvi Rusije in Ukrajine Marijinemu Brezmadežnemu Srcu. \nPapež bo molitev zmolil v petek popoldne ob 17.00 v Baziliki sv. Petra. \nV ljubljanski nadškofiji se mu bomo pridružili na Brezjah\, kjer bomo ob 16.00 imeli sveto mašo za mir v Ukrajini\, ob 17.00 pa bomo skupaj s papežem Frančiškom Rusijo\, Ukrajino in tudi sami sebe posvetili Marijinemu Brezmadežnemu Srcu. \nDuhovnike\, redovnike\, redovnice in vse vernike vabim na Brezje\, da bomo v povezanosti s papežem opravili to posvetitev. \nmsgr. Stanislav Zore OFM\nljubljanski nadškof metropolit
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/molitev-za-mir-ter-posvetitev-in-izrocitev-rusije-in-ukrajine-marijinemu-brezmadeznemu-srcu/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Brezmadezna-Sora-B.-Prevc-rotated.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20220325
DTEND;VALUE=DATE:20220326
DTSTAMP:20260624T125222
CREATED:20220308T074103Z
LAST-MODIFIED:20220308T074103Z
UID:10001670-1648166400-1648252799@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Gospodovo oznanjenje in materinski dan
DESCRIPTION:Na praznik Gospodovega oznanjenja\, ki ga v Katoliški cerkvi obhajamo 25. marca\, praznujemo obisk nadangela Gabrijela pri Devici Mariji v Nazaretu. \nMesto Nazaret je po vsem svetu že dva tisoč let znano po dogodku\, o katerem poroča evangelist Luka in ki se ga spominjamo trikrat na dan zjutraj\, opoldne in zvečer\, ko se oglasijo zvonovi in molimo: »Angel Gospodov je oznanil Mariji …« Skrivnost Gospodovega oznanjenja in učlovečenja se je dogodila v skromnem prostoru\, ki je danes pod novo nazareško baziliko Oznanjenja. Tu je preprosta nazareška deklica Mirjam-Marija pristala na povabilo božjega poslanca nadangela Gabrijela\, da postane mati učlovečenega božjega Sina. Tu je izrekla za zgodovino človeštva najpomembnejši ‘da’ in s tem se je začel uresničevati božji načrt odrešenja. \nMarija je s tem načrtom odrešenja tako tesno povezana\, da je vsak Gospodov praznik tudi Marijin. Posebej velja to za današnji praznik. Stari cerkveni koledarji ga imenujejo »oznanjenje učlovečenja preblaženi Devici Mariji«\, drugod najdemo ime ‘začetek odrešenja’ ali ‘spočetje Kristusa’. Prvotno je bil 25. marec Gospodov praznik\, že v 7. stoletju so v Španiji iz njega napravili praznik Marijinega deviškega božjega materinstva\, najbrž spričo tega\, ker je bila na koncilu v Efezu leta 431 slovesno razglašena verska resnica o Marijinem božjem materinstvu. Pokoncilska preureditev cerkvenega koledarja je spet poudarila\, da je to Gospodov praznik. \nZakaj je ta praznik nastavljen ravno na 25. marec? Razdalja devetih mesecev od Jezusovega spočetja do njegovega rojstva\, ki se ga z lepim praznikom spominjamo 25. decembra\, je gotovo hotena. Toda vprašanje je\, kateri datum je izhodišče za drugega. Sodobni raziskovalci menijo\, da je izhodišče bilo oznanjenje in ne božič. 25. marec\, ki je pomladansko enakonočje\, je v starih časih veljal za dan stvarjenja sveta in ravno zato tudi za dan Jezusovega spočetja\, s katerim je bil položen temelj za novo stvarjenje. Postni čas pa je bil malo primeren za slovesnosti in po nekaterih pokrajinah so jih prepovedali. V Španiji so sredi 7. stoletja obhajali praznik Marijinega oznanjenja 18. decembra\, osem dni pred Gospodovim rojstvom\, drugod pa je ostal 25. marca. \nV ljudski pobožnosti se je ta praznik hitro uveljavil\, predvsem z vsakdanjo trikratno molitvijo angelovega češčenja. Nekdaj je skoro vsak katoliški kristjan ob zvonjenju trikrat na dan dejansko za trenutek odložil svoje delo in zmolil tri zdravamarije s pristavkom\, ki kratko označuje vsebino skrivnosti\, ko se je druga božja oseba naselila v Marijinem deviškem telesu in s tem v naročju človeške zgodovine. Krščanska umetnost je rada upodabljala prizor angelovega oznanjenja Mariji. \nPo Marijinem materinstvu je posvečeno materinstvo vseh mater sveta\, zato na današnji praznik obhajamo krščanski materinski dan. O vzvišenem poklicu matere govori tudi poslanica\, ki so jo škofje naslovili na žene ob koncu drugega vatikanskega koncila: »Žene\, vaša poklicanost je\, da varujete domače ognjišče\, da ljubite vire življenja\, da imate srce za novi rod! Priče ste skrivnosti začetkov življenja. Roteče vas prosimo\, da predvsem skrbite\, da se ohrani človeški rod.« \nNa ta praznik obhajajo god številne žene in dekleta\, ki so jim pri krstu dali ime po Mariji. Oblike tega imena so neštete. \nVir: Ognjišče
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/gospodovo-oznanjenje-in-materinski-dan/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20220319
DTEND;VALUE=DATE:20220326
DTSTAMP:20260624T125222
CREATED:20220304T155736Z
LAST-MODIFIED:20220304T155736Z
UID:10001661-1647648000-1648252799@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Teden družine 2022
DESCRIPTION:Med 19. in 25. marcem tradicionalno obhajamo teden družine. Lani smo z 19. marcem\, na praznik sv. Jožefa\, vstopili v leto družine\, ki se bo zaključilo letos junija z 10. svetovnim srečanjem družin v Rimu.\n\nZaradi tega smo na UD SŠK sklenili\, da bo teden družine uglašen s temo svetovnega srečanja družin\, katerega geslo je »Družinska ljubezen: poklicanost in pot k svetosti«. V tem kontekstu bomo zato uporabljali logo\, simbole in himno 10. SSD. \nOd 19. do 25. marca bomo lahko vsak dan od 20. ure do 20.20 prek spleta prisluhnili družinam iz vseh slovenskih škofij in večjih družinskih organizacij\, ki delujejo v Cerkvi v Sloveniji. Družine same bodo nagovarjale druge družine s svojimi pričevanji\, pesmijo\, nagovori ter molitvijo rožnega venca. Vsak dan bo desetko rožnega venca molil naprej škof posamezne škofije\, družine pa bodo to molitev še pospremile s konkretnimi prošnjami. Molitev zaključi škof s podelitvijo blagoslova. Na ta način želimo družinam dati prostor\, da niso le objekt\, temveč tudi dejavni subjekt družinske pastorale. Naj družine same spregovorijo o tem\, kako dajejo prostor Bogu v svojem vsakdanjem življenju. Obenem želimo v družinah obuditi molitev rožnega venca. \nPrenos bo mogoče spremljati prek Zooma\, YouTube kanala in Facebook strani. Povezave bodo dostopne na spletnih portalih Katoliška Cerkev ter Pridi in poglej. \nVir: Družina
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/teden-druzine-2022/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/cq5dam.thumbnail.cropped.750.422.jpeg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20220319
DTEND;VALUE=DATE:20220320
DTSTAMP:20260624T125222
CREATED:20220308T073709Z
LAST-MODIFIED:20220308T073709Z
UID:10001669-1647648000-1647734399@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Praznik sv. Jožefa\, moža Device Marije
DESCRIPTION:God in praznik sv. Jožefa\, moža Device Marije in Jezusovega skrbnika obhajamo 19. marca. \nKolikor je zanesljivo znanega o sv. Jožefu\, je zapisano v evangelijih po Mateju in Luku (prim. Mt 1\,1–2\,23; Lk 1\,5–2\,52). Genealogija obeh evangelijev ga uvršča med potomstvo kralja Davida (prim. Mt 1\,16; Lk 1\,27). Čeprav je bil kraljevskega rodu\, Jožef ni bil bogat. Po vsej verjetnosti je bil reven\, kar je razvidno iz daru samo »dveh grlic ali dveh golobov« (Lk 2\,24) ob Jezusovem darovanju v templju (bogatejše družine so bile po judovski postavi dolžne darovati več\, prim. 3 Mz 12\,8). Jožefova družina je izvirala iz Betlehema v Judeji\, vendar se je on preselil v Nazaret v Galileji\, kjer je opravljal tesarsko obrt. Jožef se v evangelijih zadnjič omenja ob Jezusovem obisku templja v starosti približno 12 let (prim. Lk 2\,41–52). Predvidevamo\, da je Jožef umrl že pred začetkom Jezusovega javnega delovanja. Ostale zgodbe v zvezi z njegovo osebnostjo (npr. njegova domnevna visoka starost in ovdovelost v času poroke z Marijo)\, nimajo realne zgodovinske osnove in so bile ustvarjene z namenom zadovoljiti ljudsko radovednost o podrobnostih iz njegovega življenja. \n\n\n\nLeto svetega Jožefa\nApostolsko pismo Patris corde svetega očeta Frančiška ob 150-letnici razglasitve sv. Jožefa za zavetnika vesoljne Cerkve\nPismo predsednikom škofovskih konferenc o novih vzklikih v litanijah svetega Jožefa\n\n\nEvangeliji nam kljub skopim podatkom rišejo sorazmerno jasno podobo o Jožefovi osebnosti. Bil je zvest in potrpežljiv mož\, pokoren Božji volji glede njegovega življenjskega načrta\, ob čemer je sprejel tudi vse spremljajoče težave. Evangelist Matej ga imenuje »pravičen« (Mt 1\,19)\, saj je dojel načrt\, ki ga je imel Bog z Marijo\, in se zavestno vključil vanj tako\, da je sprejel\, zaščitil in poskrbel za svojo družino. \nJožef je zavetnik umirajočih\, saj je ob predpostavki\, da je umrl pred začetkom Jezusovega javnega delovanja\, umrl v družbi Jezusa in Marije\, kar za kristjane predstavlja idealen način\, kako zapustiti zemeljsko življenje. Jožef je zavetnik očetov\, obrtnikov\, delavcev in krščanskih družin. \nLeta 1870 je papež Pij IX. (1846–1878) sv. Jožefa uradno razglasil za zavetnika vesoljne Cerkve\, s čimer je izpostavil njegovo vlogo podpornika\, zaščitnika in vodnika svete družine\, ki se je razširila na celotno Cerkev. Ob tej priložnosti je 19. marec določil za njegov godovni dan. Papež Pij XII. (1939–1958) je dodal še praznik Jožefa delavca\, ki ga praznujemo 1. maja in sovpada s civilnim praznikom dela. \nPapež Janez Pavel II. (1978–2005) je leta 1989 objavil apostolsko spodbudo z naslovom Odrešenikov varuh (1989)\, v kateri je razmišljal o življenju in pričevanju sv. Jožefa. God sv. Jožefa je v Cerkvi na Slovenskem slovesni praznik\, saj je sv. Jožef zavetnik slovenskih dežel in zavetnik novomeške škofije. \nKongregacija za bogoslužje in disciplino zakramentov je 19. junija 2013 razglasila odlok o omembi sv. Jožefa\, ženina Device Marije\, v II.\, III. in IV. evharistični molitvi. \nKongregacija za bogoslužje in disciplino zakramentov je 1. maja 2021\, na praznik sv. Jožefa delavca\, poslala predsednikom škofovskih konferenc pismo o novih vzklikih v litanijah svetega Jožefa. To so naslednji: »Custos Redemptoris« (prim. sv. Janez Pavel II.\, apostolska spodbuda Redemptoris custos); »Serve Christi« (prim. sv. Pavel VI.\, homilija 19. 3. 1966\, navedeno v Redempotoris custos št. 8 in Patris corde\, št. 1); »Minister salutis« (sv. Janez Krizostom\, navedeno v Redemptoris custos\, št. 8); »Fulcimen in difficultatibus« (prim. Frančišek\, Apostolsko pismo Patris corde\, uvod); »Patrone exsulum\, afflictorum\, pauperum« (Patris corde\, št. 5). \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/praznik-sv-jozefa-moza-device-marije-3/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/sv.-Jožef.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20220318
DTEND;VALUE=DATE:20220320
DTSTAMP:20260624T125222
CREATED:20220308T073419Z
LAST-MODIFIED:20220308T073419Z
UID:10001668-1647561600-1647734399@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:SEEK22: Iščite in boste našli
DESCRIPTION:Kaj iščeš? Čutiš lakoto na dnu svoje duše? To je želja\, ki je zapisana v tebi in te žene naprej. To je hrepenenje po nečem večjem\, po nečem globljem\, po nečem več. \nVsako človeško srce išče isto stvar – vendar je ne boš našel v redni službi\, internetni slavi\, divji vožnji ali v Nobelovi nagradi. Samo ena stvar v življenju bo zadovoljila hrepenenje v tebi. Da bi jo našel\, moraš iskati Njega. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nSEEK22 je večdnevni dogodek\, ki se osredotoča na bistveno sporočilo evangelija. Organizira ga FOCUS – Fellowship of Catholic University Students. Letos bo izkušnja konference prišla tudi v Slovenijo. Z ogledom vznemirljivih predavanj nekaterih izmed najboljših katoliških govornikov današnjega časa\, časom za molitev in zakramente\, poglobljenimi pogovori o pomembnih vprašanjih vere in druženjem v skupnosti ti bo SEEK22 omogočil izkušnjo\, ki jo potrebuješ za poglobitev poslanstva v svoji lokalni župnijski skupnosti.\n \nKDAJ: 18. in 19. marec (prijave do 13. marca) \nKJE: KANA (Jurčičev trg 2\, Ljubljana) \nCENA: brezplačno \nVir: Katoliška mladina
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/seek22-iscite-in-boste-nasli/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Logo-Katoliska-mladina.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20220317T080000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20220320T170000
DTSTAMP:20260624T125222
CREATED:20220308T072644Z
LAST-MODIFIED:20220308T072644Z
UID:10001666-1647504000-1647795600@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Tretji Evropski katoliški socialni dnevi od 17. do 20. marca 2022 v Bratislavi
DESCRIPTION:Od četrtka 17. do nedelje 20. marca 2022 bodo v Bratislavi tretji Evropski katoliški socialni dnevi. Slovenijo bodo zastopali: pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar\, generalni tajnik Slovenske Karitas g. Peter Tomažič in g. Tilen Čebulj. \nDogodek bo potekal v organizaciji Komisije škofovskih konferenc Evropske unije (COMECE)\, Sveta evropskih konferenc (CCEE)\, Dikasterija v službi celostnega človeškega razvoja in Slovaške škofovske konference. Namen tokratnega srečanja bo pospeševanje dialoga glede socialne pravičnosti v Cerkvi in med prebivalci Evrope. Med udeleženci bodo predstavniki Cerkve\, evropski poslanci in nekateri politiki posameznih držav\, akademiki\, mladi ter člani katoliških socialnih organizacij in gibanj. Predvideni so trije ključni sklopi razprav: demografska tranzicija in družinsko življenje\, tehnološka in digitalna tranzicija ter ekološka tranzicija. \nVeč informacij o programu ter glavni referati\, povzetki in ostala gradiva so na voljo na spletni strani: www.catholicsocialdays.eu
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/tretji-evropski-katoliski-socialni-dnevi-od-17-do-20-marca-2022-v-bratislavi/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/13cf8c004dbe9fabcc62708f0aeb637fafdf6a43.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20220316T090000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20220316T130000
DTSTAMP:20260624T125222
CREATED:20220207T201755Z
LAST-MODIFIED:20220207T201755Z
UID:10001647-1647421200-1647435600@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Teološki simpozij 2022: Sinodalnost Cerkve
DESCRIPTION:Z letošnjim teološkim simpozijem z naslovom Sinodalnost Cerkve želi Teološka fakulteta UL prispevati svoj delež k škofovski sinodi z naslovom Za sinodalno Cerkev: občestvo\, sodelovanje\, poslanstvo\, ki poteka v vsaki škofiji v Sloveniji in po vseh škofijah po svetu. Simpozij bo v: \n− Zavodu A. M. Slomška na Vrbanski v Mariboru 9. marca 2022 (za metropolijo Maribor)\, \n− Stični (v župnijski dvorani) 16. marca 2022 (za metropolijo Ljubljana). \nDnevni red:\n9.00 Uvodna molitev\n9.10 Uvodni pozdrav nadškofa\n9.20 Svetopisemsko-teološki temelji sinodalnosti Cerkve (škof izr. prof. dr. Maksimilijan Matjaž)\n10.05 Pogovor po predavanju\n10.30 Odmor\n11.00 Sinodalnost v odnosih (prof. dr. Barbara Simonič)\n11.45 Pogovor po predavanju z obema predavateljema\n12.30 Sklepni pozdrav in molitev\n13.00 Možnost kosila \n“Povzetki predavanj:” \nSvetopisemsko-teološki temelji sinodalnosti Cerkve (škof izr. prof. dr. Maksimilijan Matjaž): Z organskim branjem ključnih besedil Nove zaveze\, ki govorijo o občestvenosti\, želimo poudariti nekaj temeljnih potez sinodalnosti\, ki je osnovna oblika življenja Cerkve. Občestvo vernikov je po krstu v Kristusu »organsko« povezano med seboj kot njegovo telo (prim. 1 Kor 12\,12). \nSveto pismo ima prav zaradi svojega izvora v navdihu Svetega Duha bistveno občestveni značaj\, zato se ne more nihče zgolj kot posameznik dokopati do njenega resničnega pomena\, ampak mu je ta razodet v dialogu\, v sprejemanju in vključevanju drugega (prim. Lk 24). Jezus svojih učencev nikoli ni učil na individualni način v sinagogah in učilnicah\, ampak v konkretnem življenju\, na poti (prim Lk 9\,57-62). Transformacijski proces od posameznika prek sinodalnosti v občestvo se dogaja na velikonočni način – po rojstvu iz Duha\, ki vključuje v občestvo in poziva k prenovi mišljenja\, k spreobrnjenju\, sprejemanju in preseganju (prim. Apd 10; 15). \nSinodalnost v odnosih (prof. dr. Barbara Simonič): Sinoda o sinodalnosti je sinoda\, ki se uresničuje skozi izkustvo odnosov. Cilj sinode\, ki je hkrati tudi njena metoda\, bo dosežen samo skozi konkretno izkustvo odnosov\, kjer bo varen prostor za to\, da bo vsakdo lahko spregovoril o svoji religiozni izkušnji in izkušnji skupne hoje\, obenem pa tudi izkusil skupno hojo\, sicer bo sinodalnost samo dobro načrtovana in izvedena metoda brez pravega učinka. V odnosih pa velikokrat pride do kratkih stikov\, ki mnogokrat izvirajo iz osebnih drž\, strahov\, prepričanj in predsodkov. Na sinodalni poti se bo treba neizogibno in iskreno srečati z različnostjo izkušenj\, dobrih in slabih\, všečnih in nevšečnih\, pomembnih in nepomembnih\, ter jim prisluhniti in jih sprejeti\, če želimo\, da bo sinodalnost pristna izkušnja za vse. \nKaj so ovire za medsebojno poslušanje in sodelovanje? Kje se (lahko) zaplete? Kako najti poti\, da bo mogoče skozi izkustvo odnosov (za)živeti proces sodelovanja\, vključevanja\, poslušanja in spoznavanja darov in karizem? To bodo izhodišča za razmišljanje o vidikih pristne sinodalnosti v odnosih\, ki bodo omogočili temelje za resnično prenovo. \nLepo dobrodošli vsi duhovniki\, redovniki\, redovnice in vsi drugi pastoralni delavci! \nV primeru epidemioloških razmer bo simpozij potekal po spletu 16. marca 2022 (aplikacija Zoom) za celotno Cerkev v Sloveniji. \nVeč informacij bo na spletni strani Teološke fakultete (https://www.teof.uni-lj.si/) in Katoliške cerkve v Sloveniji (https://katoliska-cerkev.si/). \nDr. Ivan Platovnjak DJ\,\nkoordinator
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/teoloski-simpozij-2022-sinodalnost-cerkve/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/sticccna.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20220311
DTEND;VALUE=DATE:20220314
DTSTAMP:20260624T125222
CREATED:20220308T072411Z
LAST-MODIFIED:20220308T072411Z
UID:10001665-1646956800-1647215999@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Duhovni vikend za zakonce: Obljubim\, da te bom ljubil/a in spoštoval/a vse dni svojega življenja
DESCRIPTION:Ignacijev dom duhovnosti v Ljubljani vabi na duhovni vikend za zakonce\, ki bo potekal od 11. do 13. marca. Vodi p. Ivan Platovnjak DJ. \nObljubim\, da te bom ljubil/a in spoštoval/a vse dni svojega življenja\nDraga zakonca\, to sta obljubila drug drugemu na poročni dan. To je bil vajin najlepši dan. Na duhovnem vikendu bosta imela možnost\, da še bolj ozavestita dar te vajine obljube drug drugemu in skupaj pred Bogom vidita\, kako sta lahko še bolj iznajdljiva v njenem udejanjanju.\nBog je poln presenečenj. Pustita se mu presenetiti. \nVeč informacij in prijava na tej povezavi. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/duhovni-vikend-za-zakonce-obljubim-da-te-bom-ljubil-a-in-spostoval-a-vse-dni-svojega-zivljenja/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Ignacijev-dom-duhovnosti1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20220308T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20220308T190000
DTSTAMP:20260624T125222
CREATED:20220308T072925Z
LAST-MODIFIED:20220308T073104Z
UID:10001667-1646766000-1646766000@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Večer +
DESCRIPTION:Vsi mladi vabljeni\, da se v torek\, 8. 3. 2022\, ob 19.00\, udeležite marčevskega Večera Plus+\, v Antonovem domu na Viču.\n \nVir: Facebook profil Katoliške mladine
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/vecer-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Logo-Katoliska-mladina.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20220305T183000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20220305T183000
DTSTAMP:20260624T125222
CREATED:20220302T084418Z
LAST-MODIFIED:20220302T084418Z
UID:10001660-1646505000-1646505000@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Arhijerejska liturgija za mir v Ukrajini
DESCRIPTION:Ukaz ruskega predsednika Vladimira Putina o napadu na Ukrajino nas je pretresel. Omahovali smo med osuplostjo\, nevero in ogorčenjem. Obenem pa smo spoznali\, da smo tudi v 21. stoletju ljudje sposobni odločitev in dejanj\, za katere smo bili prepričani\, da smo jih pustili za sabo. \nKristjani hočemo na takšne dogodke odgovoriti na dva načina: s solidarnostjo do žrtev agresije\, ki jo lahko pokažemo preko Slovenske karitas\, in s pomnoženo molitvijo za mir in pravičnost. Zato vas vabimo k svetemu bogoslužju za mir v Ukrajini\, ki ga bo v soboto\, 5. marca 2022\, ob 18.30 v ljubljanski stolnici daroval hrvaški grkokatoliški škof vladika Milan Stipić ob somaševanju duhovnikov. Pel bo ekumenski pevski zbor. \nUkrajinci in prijatelji Ukrajine povabljeni\, da bomo skupaj molili z mir. \nmsgr. Stanislav Zore OFM\nljubljanski nadškof
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/arhijerejska-liturgija-za-mir-v-ukrajini/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/nadskofija-zrak-2.jpeg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20220305T100000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20220305T170000
DTSTAMP:20260624T125222
CREATED:20220308T071425Z
LAST-MODIFIED:20220308T071425Z
UID:10001663-1646474400-1646499600@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Romanje alkoholikov in vseh\, ki trpijo zaradi alkohola in drugih odvisnosti
DESCRIPTION:Postni čas je čas spokornosti\, čas želje po spreobrnjenju in poboljšanju. Na prvo soboto\, 5. marca 2022\, v postnem času v baziliko Marije Pomagaj na Brezjah priromajo tisti\, ki tako ali drugače trpijo od različnih odvisnosti. K Mariji Pomagaj priromajo alkoholiki in vsi\, ki trpijo zaradi alkohola in drugih odvisnosti. Da Ona pri svojem Sinu izprosi moči\, milosti in blagoslova\, da bi se v vsakdanjem življenju reševali spon\, ki bremenijo. \nProšnje in zahvale bomo izročili Mariji pri sv. maši ob 10. uri v Baziliki Marije Pomagaj\, ki jo bo vodil cistercijanski opat p. Maksimilijan File. Prav lepo povabljeni\, da se ob Mariji učimo izbirati pravo pot iz objema alkohola ter biti solidarni drug z drugim. Prenos bo tudi na TV Golica. Vsa gradiva so v elektronski obliki na voljo tudi na www.karitas.si/post. \nSlovenska Karitas
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/romanje-alkoholikov-in-vseh-ki-trpijo-zaradi-alkohola-in-drugih-odvisnosti/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Karitas.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20220224
DTEND;VALUE=DATE:20220225
DTSTAMP:20260624T125222
CREATED:20220207T205552Z
LAST-MODIFIED:20220207T205552Z
UID:10001651-1645660800-1645747199@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sv. Matija\, apostol
DESCRIPTION:V Sloveniji 24. februarja praznujemo god sv. Matija\, apostola. Drugod njegov god praznujejo 14. maja. \nPotem ko jih je na nesrečen način zapustil Jezusov izdajalec Juda Iškarijot\, so apostoli\, da bi dopolnili apostolski zbor\, izmed dvainsedemdesetih učencev\, ki so tudi spremljali Jezusa\, izbrali dva najprimernejša kandidata. Pogoja sta bila: da je bil med Jezusovimi učenci od začetka njegovega javnega delovanja ter da je videl vstalega Gospoda. Žreb\, za katerega so se apostoli odločili\, je bil naklonjen Matiju. To\, kar je zapisano ob njegovi izvolitvi\, je tudi vse\, kar vemo o tem »nadomestnem apostolu«. \nLegende in razna izročila pa govorijo\, da je bil rojen v Betlehemu pobožnim in bogatim staršem\, ki so ga še mladega dali v šolo starčku Simeonu v Jeruzalem. Kot deček naj bi bil v družbi tistih pastirjev\, katerim je angel oznanil Jezusovo rojstvo. Pozneje se je Jezusu pridružil in bil eden izmed dvainsedemdesetih učencev\, ki jih je Jezus »poslal pred seboj po dva in dva v vsako mesto in kraj\, kamor je hotel sam priti«. \nOdlikovali naj bi ga predvsem dve kreposti: ponižnost in ljubezen. O njegovem poznejšem delovanju govorita dva apokrifna spisa: Dejanja Andreja in Matija ter Evangelij po Mateju; oba so si izmislili krivoverci. Bolj stvarna so nekatera druga izročila. Tako Zlata legenda pripoveduje\, da je misijonaril v Makedoniji\, kjer je storil veliko čudežev in nazadnje umrl kot mučenec. Po drugih virih pa naj bi oznanjal krščanstvo najprej v Judeji\, nato pa v Etiopiji\, kjer je ustanovil tudi škofijo. Na mučeniško smrt naj bi ga obsodil veliki duhovnik Anan II.\, ki je dal umoriti tudi Jakoba mlajšega: najprej so ga pobili s kamenjem\, nato pa obglavili s sekiro. \nRodil se je v 1. stoletju Betlehemu\, umrl pa mučeniške smrti v Etiopiji okrog leta 63. \nUpodobitve: upodabljajo ga kot apostola s knjigo in svitkom\, tudi s čelado\, kamni\, najpogosteje pa z mečem oziroma helebardo (tudi sekiro ali sulico). \n»Predlagali so dva\, Jožefa\, ki se je imenoval Barsaba\, z vzdevkom Just\, in Matija … In žrebali so zanju\, žreb pa je določil Matija\, in pridružili so ga enajstim apostolom« (Apd 1\, 23.26). \nVir: Družina
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sv-matija-apostol/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/1111_sv_matija_apostol.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20220222
DTEND;VALUE=DATE:20220223
DTSTAMP:20260624T125222
CREATED:20220207T205352Z
LAST-MODIFIED:20220207T205352Z
UID:10001650-1645488000-1645574399@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Praznik Sedeža apostola Petra
DESCRIPTION:V Katoliški cerkvi 22. februarja obhajamo praznik Sedeža apostola Petra. \nApostoli so sestavljali poseben zbor\, ki ga Sveto pismo pogosto imenuje »dvanajsteri«. Kristus je temu zboru kot celoti izročil vodstvo svoje Cerkve\, oznanjevanje in širjenje božjega kraljestva\, nalogo posvečevati ljudi. Med apostoli je dal posebno nalogo enemu Petru. Te njegove službe se Cerkev spominja s praznikom\, ki nosi ime Sedež apostola Petra. \nŽe tedaj\, ko ga je poklical\, je Jezus Petru spremenil ime\, kar pomeni\, da ga je izbral za pomembno poslanstvo. Uprl je pogled vanj\, poroča evangelist Janez\, in mu rekel: »Ti si Simon\, Janezov sin. Imenoval se boš Kefa« (to pomeni Peter). V evangelijih je Peter 114-krat omenjen na prav poseben način. Utemeljitev za Petrovo prednost je njegova izpoved vere pri Cezareji Filipovi: »Ti si Kristus\, Sin živega Boga.« Jezus ga je najprej blagroval\, potem pa mu je dejal: »Jaz pa ti povem: Ti si Peter (Skala) in na to skalo bom sezidal svojo Cerkev in peklenska vrata je ne bodo premagala. Dal ti bom ključe nebeškega kraljestva …« Oblast ključev je mnogo več kot nekakšna služba vratarja. Ključi kraljestva pomenijo oblast kraljevega namestnika v odsotnosti vladarja Jezus je torej Petru obljubil\, da bo njegovem odhodu s tega sveta postal njegov namestnik. Dal mu je tudi oblast »zavezovanja« in ‘razvezovanja’\, ki pomeni: kar bo Peter v skladu s Kristusovo voljo ukazal ali prepovedal\, to bo ukazano ali prepovedano tudi v nebesih. \nPo vstajenju je Kristus to učiteljsko in vodstveno oblast zavezovanja in razvezovanja izročil vsem apostolom. Drugi vatikanski koncil pravi\, da je Kristus apostole postavil kot zbor ali trdno skupnost; na čelo tega zbora pa je dal iz njihove srede izbranega Petra. »Gospod je Cerkev postavil na apostole in sezidal na svetega Petra\, njihovega prvaka\, glavni vogelni kamen pa je sam Kristus Jezus.« Vsak Petrov naslednik ali papež je najprej škof krajevne Cerkve v Rimu\, potem je patriarh Zahoda\, to se pravi latinskega dela Cerkve\, končno pa mu pripada še tretja služba nasledstvo apostola Petra in s tem od Gospoda postavljena služba prvenstva nad vso Cerkvijo. \nŽe v 4. stoletju so marsikje slovesno obhajali spomin na ustanovitev škofijskega sedeža. Tako slavje se omenja že v 4. stoletju tudi v Rimu in sicer 22. februarja. Ob tej priložnosti so v Rimu naglašali posebno odliko Petrovega sedeža\, ki je v tem\, da je sam Kristus dal apostolu Petru najvišjo službo v Cerkvi. V frankovski državi so praznovali spomin na podelitev ključev nebeškega kraljestva apostolu Petru 18. januarja. Papež Pavel IV. je leta 1558 določil\, naj se 18. januarja praznuje spomin na sedež svetega Petra v Rimu\, 22. januarja pa spomin na Petrov sedež v Antiohiji. Po novem koledarju je ostal samo današnji praznik z imenom Sedež apostola Petra brez omembe kraja. Za verne ljudi je to dan molitve za papeža\, vrhovnega pastirja božjega ljudstva. \nVir: Revija Ognjišče.
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/praznik-sedeza-apostola-petra-3/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/df04ec062c984b8cb5a6a0fbd71a25655793899f.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20220219
DTEND;VALUE=DATE:20220220
DTSTAMP:20260624T125222
CREATED:20220207T213613Z
LAST-MODIFIED:20220207T213613Z
UID:10001656-1645228800-1645315199@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Obletnica ustanovitve samostojne Slovenske škofovske konference
DESCRIPTION:19. februarja 1993 je bila ustanovljena samostojna Slovenska škofovska konferenca. \nSlovenski škofje so bili do ustanovitve samostojne Slovenske škofovske konference (SŠK) 19. februarja 1993 z drugimi škofi na področju nekdanje Jugoslavije povezani v Jugoslovansko škofovsko konferenco (JŠK)\, znotraj katere je bila 20. junija 1983 ustanovljena Slovenska pokrajinska škofovska konferenca (SPŠK). \nZgodovinski oris\nSlovenski škofje so na seji 25. julija 1992 pripravili osnutek statuta samostojne Slovenske škofovske konference. Papež Janez Pavel II. (1978–2005) je po pridobitvi pozitivnega mnenja Kongregacije za škofe in Urada za odnose z državami pri Državnem tajništvu Svetega sedeža\, 19. februarja 1993 v skladu z normami in določbami cerkvenega prava potrdil statut samostojne Slovenske škofovske konference. \nS tem je Katoliška Cerkev v Sloveniji dobila večjo pravno trdnost in samostojnost. Papež Benedikt XVI. je 7. aprila 2006 v Cerkvi na Slovenskem ustanovil tri nove škofije (v Celju\, Murski Soboti in Novem mestu). Dotedanjo mariborsko škofijo je povzdignil v nadškofijo in metropolijo ter tako preoblikoval enotno cerkveno pokrajino v Sloveniji. Na novo imenovani škofje so bili maja in junija 2006 tudi umeščeni. \n \nKaj je škofovska konferenca?\nŠkofovska konferenca je zbor škofov Katoliške Cerkve določenega naroda ali ozemlja\, v okviru katerega škofje opravljajo svoje poslanstvo v obliki pastoralne\, bogoslužne\, katehetske in drugih dejavnosti. SŠK predstavlja najvišjo ustanovo Katoliške Cerkve v Republiki Sloveniji. Njeno ozemlje sovpada z državnimi mejami. Po statutu so člani SŠK vsi krajevni in pomožni škofje\, ki jim je v okviru lastne škofije zaupano posebno poslanstvo. \n\n\n\nPredstavitev SŠK in njenih članov\n\n\nStatuti\, smernice in navodila SŠK\n\n\nLetno poročilo Katoliške cerkve v Sloveniji 2021\n\n\nDokumenti in publikacije SŠK\n\n\nSlovenska škofovska konferenca na družabnih omrežjih\n\n\nObisk Ad limina Apostolorum slovenskih škofov leta 2018\n\n\n\nPredsedniki\nPrvi predsednik Slovenske škofovske konference je bil ljubljanski nadškof metropolit msgr. dr. Alojzij Šuštar (1993–1997)\, drugi pa ljubljanski nadškof metropolit msgr. dr. Franc Rode (1997–2004). Tretji predsednik je bil od 7. decembra 2004 dalje mariborski škof msgr. dr. Franc Kramberger\, ki je leta 2006 ob ustanovitvi nove nadškofije in metropolije postal nadškof metropolit. Četrti je bil od 16. marca 2007 dalje ljubljanski nadškof metropolit msgr. Alojz Uran\, peti pa je bil od 11. januarja 2010 dalje ljubljanski nadškof metropolit msgr. dr. Anton Stres. Za šestega predsednika je bil 31. julija 2013 izvoljen novomeški škof in tedanji apostolski administrator ljubljanske nadškofije msgr. Andrej Glavan do 23. marca 2017. Sedmi predsednik SŠK je postal ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore\, ki so ga člani SŠK izvolili na 99. redni seji v Kopru in je nastopil mandat 23. marca 2017 za dobo petih let. \n \nOdličje sv. Cirila in Metoda\nSlovenska škofovska konferenca podeljuje Odličje sv. Cirila in Metoda\, ki je najvišje cerkveno odlikovanje v Sloveniji ustanovam ali posameznikom\, ki so se izkazali s posebnim zvestim služenjem Cerkvi med Slovenci. Odlikovanje je sestavljeno iz okrogle bronaste plakete z reliefno podobo sv. Cirila in Metoda ter diplomske listine. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/obletnica-ustanovitve-samostojne-slovenske-skofovske-konference-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/SSK-logo-final_cmyk_color_01.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20220217T170000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20220217T170000
DTSTAMP:20260624T125222
CREATED:20220207T213426Z
LAST-MODIFIED:20220209T193316Z
UID:10001655-1645117200-1645117200@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Trimesečni program za žalujoče v Ignacijevem domu duhovnosti
DESCRIPTION:Program ponuja žalujočemu varno okolje\, spoštljivo in čuteče poslušanje\, prostor za svojo zgodbo bolečine in ljubezni\, ki jo je doživel ob umrli ljubljeni osebi. Vanj se lahko vključi vsak žalujoči\, ko je minilo vsaj šest mesecev od izgube\, pred tem pa so možni osebni pogovori. Program se bo izvajal na daljavo. Opis programa na tej povezavi. \nZačetek: 17. februar\, ob 17.00. \nZa možnost predhodnega pogovora\, več info in prijave kontaktirajte voditelja p. Ivana Platovnjaka DJ: ivan.platovnjak@rkc.si ali 051 613 373. Prijavite se lahko tudi preko spletnega obrazca na tej povezavi. \nNaslednji termin Trimesečnega programa za žalujoče bo od 5. maja do 7. julija. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/trimesecni-program-za-zalujoce-v-ignacijevem-domu-duhovnosti/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Ignacijev-dom-duhovnosti1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20220215T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20220215T190000
DTSTAMP:20260624T125222
CREATED:20220207T213951Z
LAST-MODIFIED:20220207T213951Z
UID:10001657-1644951600-1644951600@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Večer Plus+
DESCRIPTION:Februarja nadaljujemo s tematiko mladih svetopisemskih oseb. V torek\, 15. 2. 2022\, bomo prisluhnili zgodbi o Gideonu.\nVabljen\, da se nam pridružiš v Antonovem domu na Viču. Tudi tokrat začnemo ob 19.00.\nZa udeležbo je potrebno izpolnjevati pogoj PCT.\n\nVir: FB profil Katoliške mladine
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/vecer-plus-2/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20220214T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20220216T213000
DTSTAMP:20260624T125222
CREATED:20220207T200615Z
LAST-MODIFIED:20220207T200615Z
UID:10001646-1644865200-1645047000@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Katehetski simpozij 2022
DESCRIPTION:52. katehetski simpozij z naslovom Digitalna doba – izziv katehezi bo potekal v spletni obliki 14.\, 15. in 16. februarja 2022\, vsak dan od 19.00 do 21.30 (aplikacija Zoom). V tokratnih srečanjih bomo skupaj razmišljali o spremembah\, ki jih v naše življenje in delovanje prinaša digitalni svet. O temeljnih izhodiščih digitalne dobe in njenem vplivu na družbo\, kulturo in vzgojne procese bo spregovoril dr. Roman Globokar. Nato se bomo v predavanju nevrologa dr. Zvezdana Pirtoška ustavili ob sodobnih raziskavah o možganih – kako se njihova struktura spreminja v času digitalizacije in kakšen vpliv ima to na naše razmišljanje in ravnanje. Simpozijske večere bomo sklenili s predavanjem dr. Janeza Vodičarja\, ki bo pridobljena spoznanja umestil v polje katehetskega dela. Skupaj bomo iskali poti kateheze v sodobnem svetu. Kateri izzivi so pred nami in kako odgovarjamo nanje? \nKatehetskemu simpoziju bo sledil še katehetski dan (ali več dni)\, povezan s sinodalnim dogajanjem\, ki se bo odvilo po posameznih škofijah v živo. \nPrijave in več informacij: sku@rkc.si; 031/312 110; sku.rkc.si. \nSlovenski katehetski urad
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/katehetski-simpozij-2022/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Untitled-1-2.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20220211T100000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20220211T110000
DTSTAMP:20260624T125222
CREATED:20220207T214601Z
LAST-MODIFIED:20220207T214601Z
UID:10001658-1644573600-1644577200@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Lurška Mati Božja\, svetovni dan bolnikov
DESCRIPTION:Na god Lurške Matere Božje praznujemo tudi svetovni dan bolnikov. Papež Frančišek je za letošnji 30. svetovni dan bolnikov pripravil poslanico z naslovom »Bodite usmiljeni\, kakor je usmiljen tudi vaš Oče« (Lk 6\,36). Postaviti se poleg tistega\, ki trpi\, na pot ljubezni.\nTema\, izbrana za 30. svetovni dan »Bodite usmiljeni\, kakor je usmiljen vaš Oče« (Lk 6\,36)\, naš pogled usmerja predvsem na Boga\, »ki je Bogat v usmiljenju« (Ef 2\,4)\, ki svoje otroke vedno gleda z očetovo ljubeznijo\, tudi kadar se oddaljijo od njega. Usmiljenje je pravzaprav najodličnejše Božje ime\, ki njegove narave ne izraža na način priložnostnega občutka\, ampak kot moč\, ki je navzoča v vsem\, kar dela. In ta moč je obenem nežnost. Zato lahko z začudenjem in priznanjem rečemo\, da ima Božje usmiljenje v sebi tako očetovsko kot materinsko razsežnost (prim. Iz 49\,15)\, ker skrbi za nas z močjo očeta kot z nežnostjo matere\, ki nam vedno želi podariti novo življenje v Svetem Duhu.\n(iz poslanice papeža Frančiška) \nOsrednja slovesnost ob prazniku Lurške Matere Božje ter dnevu bolnikov bo v baziliki Marije Pomagaj ob 10. uri\, somaševanje bo vodil ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franci Šuštar.\nMed sveto mašo bo mogoče prejeti zakrament bolniškega maziljenja. \nLepo vabljeni. \nZa sodelovanje pri sveti maši je potrebno izpolnjevanje pogoja PCT. \nVir: Marija.si
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/lurska-mati-bozja-svetovni-dan-bolnikov/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Brezje-Ivan-Rampre.jpg
END:VEVENT
END:VCALENDAR